195. številka. Ljubljana, v torek 27. avgusta« XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAR
Izhaja vsak dan  »vsesali pv   ■ stJJ -     saevs po p>.a*.uiom, tet ve*> j>u pofctti projouiaa u. * v stro-o*-*1*     " deteie> 4.» colo I (»to 1») <rid.. »a pol i«tn >■ gl., 7.1 čet 11 leta 4 gtd.  — Za       161 j * * O brce pofoija&j* na dom s« celo leto 13 igld., m idil leta 3 gid. 30 k?., m en mesec 1 gld. 10 kr.   Za poailjhim- a dom so računa 10 kr. »a ornea. 80 ki, Vm ftotrt Jot;-  — 2« >ujo dofcole 'oliko veft, kolikor pcitnina i l nafta. — Za goipođ« uči.elje na ljudskih šolah jn za dijake vtlja zniiaoa cena in sicer   t i Ljubljano U ntii lola 4J £id. 50 kr., p :v no S Si projeman  za četrt lota 3 %\d. — 2 a oznanila se plačne od oetilistopnti potit-vrste 6 kr., če se rantnilo erkrat tiska, 6 kr., ee se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fratikirati.     K«>k< p>si so ne vračajo. -• Tlrodn?*ttro )n v Tdnbl'ani v Fr.mc ^oluaanovoj hiSi |*. 3 „glodališka ntolba". Oprav nistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklam.-icje, oznanila, t. j. a<l ni -k^ .1,1       -o-'i   ip     „N>n».Vii Hnkarni" » Kolmanovej liSi.
Qelilnif.yr, nadlejtenant Sonklar , lejtenant KriUner.
Iz Saraj eva se 22. t. in. poroča dunajskemu listu: Turški vstaši so zapustili goro Trebenieo, katero so dozdaj še zasedali, in so se v Zihorino goro nazai pomaknili. Drug oddelek vstašev ho je vsedel v 3000 Črevljev visoko šote-ko Kapica lian.
Prijateljska poročil i iz Bosne.
Izročenih na ni je v porabo več privatnib pismi slovenskega častnika in dveh slovenskih reservistov z bosenskega bojišča. Dasiravno ta pisma opisujejo stvari, katere so našim bralcem uže kolikor toliko znane, vendar jih hočemo v izpisku ponatisniti, ker vemo, kako naše občinstvo zanima vsaka novica iz Bosne, in pa tudi za to, da bodo naši čitatelji izvedeli, kako hrabro se bore ;n koliko trpe naši vrli slovenski fantje v „zlatnoj Bosni". .
i.
Oattofj pri Varcarevetn 0.aty.l876. Dragi prijatelj !
Gotovo si užo slišal o boji pri Bogelj i (blizu Varcarevega, Varcar-Vakufa) 5. t. m., katerega se je bil udeležil največ naš polk Kuhu, in od našega polka posebno 3 bataljon.
10. kompanija je bila v živahnem boji. V središči vstaške vojske sera nenadoma zasačil v najgostejšej megli oddelek vstaških pešcev in jezdecev, in ko bi trenil, se kompanija razvije in prav peklensko streljanje se prične iz 120 pušk. Sovražniki so bili večjidel bosenski begi na konjih; lopovi so začeli strašansko tuliti: Allah il Alluh ! ter prav hrabro na nas streljati. V treh minutah je bil boj dovršen, G jih je obležalo mrtvih pred nami;   kar je
bilo lekko ranjenih, odnesli so jih vstaši soboj; jednega smo ubili, ko je hotel svojega ranjenega tovariša rešiti; jezdtci katerim smo konje postrelili, nabrusili so peto, ter zbežali pred nami. Barjaktar padel je teško ranjen raz konja. Infanterist Jablanovski od 10. kompanije uplenil je vstaški barjak (zastavo). Moja kompanija je izgubila 2 teško, 2 lehko ranjena, katera se bosta ozdravila.
Bosenski begi in njih privrženci so hudobna, fanatična sodrga. A tudi kristi-janje so vsled dolge sužnosti pod turškim jarmom malo izobraženi. Turke, kateri so na bojišči mrtvi obležali, so pretepli in do nazega slekli.
Kaj trpimo tukaj, to je strašno; uže smo-komaj ljudem podobni. Vsak dan gre dež, in po potih gazimo blato do ko'oti. Marširamo uavadno od 5. z.utraj do 3. ali 5. popoludue, včasih pa tudi do 8 ure zvečer; potem še 1» kuhamo. Moj konj je bolan in jaz moram peš marširati.
V boji so bili naši Kuhnovci jako vrli in hrabri, večkrat celo predrzni; zmirom so veseli in pri dobrem humorji. Morali amo n. pr. črez potok, v katerem je ležal ubit Turek, naši ljudje so ga porabili za most, vsak mu je stopil na zadnjo oplat.
Nad polk je ta dan imel 3 mrtve in 16—18 ranjenih. Vstaši so mrtve in ranjene kolikor so mogli vlekli soboj. Na daljnem maršu smo našli mnogo pušk in druzega orožja, katero so Turki na begu proč pometali. Vstaši so izgubili okolo 60 mož.
Jesti nemarno nič, ker provijant zaradi preslabih cest ne more za nami. Živimo od pečene koruze in čebule; vse je premalo modro osnovano, in jako me skrbi.....
Iz Bosne in Hercegovine.
Il Bosne javlja oficijalni telegram 25. avgusta, da so Turki uže zopet 23. t. in. napadli našo 20. divizijo fml. Szaparvjevo pri Doboji na desuem bregu reke Bosne. Boj je trajal od polu poldne notri do devetih zvečer. Turški vstaši so svoj napad obračali najprej proti desnemu krilu, katero je sestav ljal 78 poik reservne infautenje; videti je, da Bo nameravali priti do mostov Črez Bosno. Ali hib so tukaj od dveh kompanij 70. re servnega peš polka z bajonetom nazaj vrženi, in so se vstaši precej do severno od Grabske nazaj pomaknili. Potim se je razvil boj tudi zoper jeden del centra našega položen j a. Boj je bil najživahnejši pri 29. linijskem peš polku in so bih nazadnje vstaši povsod nazaj vrženi. Iz tega telegrama je torej vidno, da se naša vojska pod magjarskiui generalom Szapaivjeni le brani, mej tem, ko pod slo vanskiiua generaloma Filipovićeui in Jovauovi čem lira bi o in srečno napreduje.
Ko se namreč glavni poveljnik Filipovjč T dobljenem in zavzetem glavnem mestu Bosne, V Sarajevom, utrjuje iu ukrepi, nje. za daljno delo, poroča poveljnik v Hercegovini general Jovanovič iz tabora pri Črtiičah, da je 21. avgusta odločno bil udaril proti glavnej moči turških vstašev, kateri so se v močnih pozicijah in utrjenih poslopjih hrabro bojevali; večjidel vodjev vsuških je našlo v zgorelih kulah smrt, ostanek je bil razpoden iu razpršen; močnejši oddelek je zbežal v gore pri Bileku. — Mesto Stolac je bilo zarad svojega izdajskega ravnanja kaznovano s tein, da mora mnogo živeža v kontnbuciji za vojsko dati. Fml. Jovanovič hvali, da bo je vojska izgledno držala. Od oficirjev so ranjeni: major
Zaklad pomorskegi razbojnika.
(Po Fr. Gerst:ickerji.)
Prvo poglavje. V malej pristrauskej izbici, a zategadelj ne nienj važne pulperije ali gostilne uu zatoč-nein delu mesta Vulparaiso, sedelo je na večer 5. avgusta precejšnje število gostov različnih Darodnoatij. Ta dan leta 1810. bil je Chilenceni posebne vužnooti; odstavljen jo bil namreč 18. julija višji kapitan Caraaco v San Jugo, glavnem mesta dežele. Pomenkovalo se je o tem dogodjaji, katero je bilo dnevno vprašanje; zraven se je pa tudi razpravljal predlog slovtčoga Alvaieza de Jontc, ki je iz KordiJjer tega due seiu z nasvetom prigel, da bi se sklicala vladna junta, ali zbor Žluhčičev, v katerem naj bi se posvetovalo, kako bi bilo mogoče  otresti se španjskega
iga, pod katerim so še veduo zdihovali, iu kojega so bolj in bolj čutili.
A Bennora Foatero, najizvrstnišo živo priporočilo, ki je kedaj za katero krčmarsko mizo sedelo, ob jtdnem poštena posestnica te jako priljubljene gostilne, — ta bi gotovo nikdar ne po/ubila, ako bi ne stopili k njej jedeu trenotek, če tudi le v kratek pozdrav, pred no se vsedemo k družim gostom.
Senuora Fostero, ali na kratko „sennora", kakor so jej tujci, in „tia miau ali „tetika", kakor so jej starejši znanci in vsakdanji gosti rekali, tehtala je dvakrat več, nego katera druga krčmarica; ne le da je bila bolj previdna in prisebna v vseh teških slučajih, praktična v navadnem živenju, ne, tudi na vsakej ckilenskej tržnej tehtnici bi sennora Fostero dve drugi krčmarici odtežila. V vsacem o žiru bi se ona lehko postavila v izgled izvrstne kičiuarice, tuui v morulnem, iu to je v Valparaiso velikega pomena.
Kakor se je kazalo, bodo njena stara leta jej mirnejše in prijetnejše potekla, nego so jej mlada. Z vsakdanjimi dohodki bila je zadovoljna, in tudi zdravje imela izredno krepko. V svojej mladosti se je dvakrut otno-žila, a oba moža uže izgubila. Prvi njen mož, divji in neukrotljiv možanec, ki ne mogel str-peti rednega in poštenega domovanja, kakor bi se to spodobilo oženjenemu možu, kupil si je z denar jem svoje žene malo ladijo, in ustrezajoč svojemu nagneuju, kupčeval in tržil z to ladijo mej otoki in endemskim nabrežjem.
Nekoliko let mu je Šlo vse izborno izpod rok ; a jedenkrat minol čas, ko se bi imel domov vrniti, in — nij ga bilo. Ubrg,i žena pričakovala je vrnitve njegove jedno leto, dve, tri leta, — zaman bilo je vse njeno upanje in pričakovanje. Vrjeti morala je tedaj vodji nekove druge ma'e, jednake ladije, kateri jo z Loreuzo Fajardo objednočasno iz Otaheity odjadral, ki je pripovedoval, da jih je neda-
Ostrog pri Jajci !>. (trt/, 1878. Po dveh bojih, katere sem prebil, sem še zdrav. B>j pri Jlogelji ali Varcarevem sem ti zadnjic opisal. V drugem boju pri Jajca 7. t. m. sem v središči 3 ure bil v hudem ognji; od sovražnika me je ločil globok jarek. Ko mi je municija pošla, izposodil sem si nove od polka Leopoldovega ter prijel desno sovražnikovo krilo v boku. Prej seru moral pa prav težavno črez posto grmovje prodreti, kjer sem si obleko strgul in svoj daljnogled izgubil. Pri tem napadu so me L^rpoldovci podpirali.
Naš regiment je imel ta dan 10 do 12 mrtvih, in okolo 70 ranjenih; naša kompanija je izgubila 4 mrtve in 19 ranjenih.
Vstašev je bilo ta dan 3 do 4000 v boji, bili so begi, pa tudi dva bataljona redne turške vojske, katera se je z njimi združila, imeli so tudi topove, katere so pripeljali soboj vojaki, ki so bo pred nami iz Banjaluke umaknili. Sovražnik je bil utrjen v izvrstnih pozicijah. Toda res občudovanja vredna vztrajnost in hrabrost našega polka in Leopoldov-cev, ki so se bili od pol 10. do pol G. ure, vrgla je sovražnika iz njegovih pozicij. Ob 6. uri smo bili še 1500 korakov od Jajca oddaljeni, turška zastava je vihrala na kaštelu, a kmalu so se nam Turki udali, in šli smo v ostrog pred Jajcem. Jaz sem bil tako zdelan, da sem 86 drugo jutro, ko je bilo treba dalje marši rati, kar zgrudil, in moral sem se z opijem okrepčati. 24 ur nijsem ničesa jedel, samo vodo sem pil.
Topovi, katere smo vstašem vzeli, so bili turški; ker se tudi redna vojska nahaja mej vstaši, borimo bo tedaj s turško državo!
Dežuje vsak dan in vsako noč; 12 duij se uže nijsem slekel in večjidel sem premočen, ker imam ves dan delo, ali pa v dežji stojim, Satorov nemarno nobenih. V obeh bitkah so mi bile samostalne naloge naložene, katere sem krepko izvršil.
III.
V Travniku IS, «vy. 1878.
Prenočili Brno v velikej kasarni v Travniku, kamor smo prišli 10. t. m. Dalje ne moremo marširati, ker nemarno nič živeža. Vina uže 10 dnij nijsem pil, kruha uže 8 dnij ne videl; provijant zaradi slabih cest ne more za nami, druzega nemarno jesti, kakor meso, suhar (cvibak) in rajž.
Kristijanje so jako veseli n-išega prihoda, posebno katoličanje;  pravoslavni  so večkrat
lopovi, ki s Turki vred na nas streljajo. Neki lovski stotnik je 23 ttkih poštenjakov ukazal kar na mestu ustreliti.
Dežela je jako lepa, a vse, kar je tukaj storila človeška roka, je mizerabel. Hiše so vse lesene.
Da so se Turki nam ustavili, vse nas Slovane jako veseli, kajti tisto koketiranje \& početka z mohamedanci, in tista razločna namera naših politikov, opirati se na turški element kot poseduiofto stranko, j e bila vsem slovanskim vojakom ne-gnjusna. Zdftj je vse to nemogoče.
Seeder in Seidl!
Iz Maribora 19 avg. [Izv. dop.] Boljši, lepši časi bodo za nas Slovane v
po jeziku, katerega otrok ol materinega krila v šolo prinese ne more potrebnih za živ-, j len je rečij naučiti. Izpoznali bolo naši avstrijski nemški sodržavljanji, da slovanski pravi domoljubi ne črtijo Nemca in da ne črte) njegovega nemškega jezika, ampak, da ti ''omoliubi slovenski prav dobro vedo, da bi bilo neumno, omiko Nemcev in Italijanov, katera je te narode toliko trpljenja stala in je velika, strani vrpči in kar z nova slovansko hišo zidati začeti. Izpoznali bodo, da ti slovenski domoljubi tudi po tem izprevidenji ravnajo, ali spoznali bodo tudi, da imajo prav ti narodni slovanski možje, če trdijo, da ljudska šola nij za to na svetu, da bi se otrok v niej Kamo tujih jezikov, kakor pri nas nemščine učil, amnak, da ima ljudska šola otroka podati  za  Življenje   najpotrebnejše znanosti,
Avstriji, in tudi za nas Slovence prišli, in ne
bode nam treba Be za svoj obstanek kot narod I katere doma za plucrom, za delavsko mizo rabi, tako boriti, kakor zdaj. Videlo Re bode na da pa oboje nij mogoče, in tedaj pridemo tudi merodajnih mestih, da nij tako lehko Slovenca mi domnfini v lastnej zemlji do veljave in kmet
ponemčiti, da je ponemčenje, če se ljudstvo v bran postavlja, nemogoče, ali vsaj, da stane to dela več sto let, in dali nam bodo več zdravega zraka za življenje. Uvide-vali bodo pravi avstrijski patrijotje vsi, da smo Slovenci, mi duševno toliko nadarjeni Slovenci, jako važno ljudstvo, ker mejaši smo Italijanom in Nemcem, pa tudi Jugoslovanom, in tako v prvej vrsti posredovatelji mej kulturo naših sosedov in Jugoslovanov, kateri slednji bo mnogoštevilni, ki pa bodo te nemške, ter italijanske kulturno elementa le v slovanskej obleki sprejemali iz bratovskih rok, iz nemških šol, kakor se nam ponujajo zdaj na Slovenskem, pa ne.
Slovenci smo mali narod,  ali mi Brno
naš dobil bode morebiti le kak odlok ali razsodbo, ki bo v razumljivem domačem jezika pisan. Tedaj se bode tudi mestjan in tržan in uradnik domačega jezika učil in ne bode rekel, da mi narodninki, ki zdaj nečemo še našega poštenega domačega jedka za vrata staviti, hrvatski, ruski in Bog si ga vedi kako „novou ali „pomešano" govorimo; on ga bode znal, ker se ga je v šoli tudi učil in ne bode mu sovražnik, ker: „ars non habet osorem nisi ignorantem".
Fridejo poštenejši časi za nas Slovence. Naš cesar nij zastonj rekel pred par leti: „napravite mir mej mojimi narodi," držal bode besedo, in Slovenec, ki po svojej do-j brej glavi kaj boljšega zasluži, nego, da bi bil
važuo ljudstvo za Avstrijo, ki hoče evropsko obsojen k onej modrosti, ki se v tem poka-
kulturo nositi na slovanski jug in vzhod, mi smo pa tudi važui zaradi tega, ker čuvamo biser Avstrije, krasuo Adrijo kakor svoje oko. Mi smo graničarske straže proti Itali-jaustvu, ki po našej Adriji hlepi.
In uvidelo se bode, da ljudstvo, katerega sinovi se po tujem jeziku na take stopinje vspeujajo, na katerih sam Nemec po jeziku, katerega iz doma soboj prinese, stoji in da se ti naši slovenski sinovi nič ne boje nemške konkurence, ampak da celo to nemško konkurenco z vspehom premagujejo; uvidelo se bode da je škoda, toliko talentirano slovensko ljudstvo po pouemčevanji, ki le par nemških be sedij ubije v glavo našemu kmetu, druzega pa nič ne, zavirati ga, da se po naravuej poti,
zuje, da prosti Slovenec sicer ve" par nemških besedij brbljati, da pa ne zna pošteno niti v svojem, niti ne v nemškem jeziku napisati ppr stavkov, bode na bolje prišel, in sicer tja, da bode otrok njegov se v ljudskoj šoli kaj naučil v svojem jeziku, knr doma na paši ne bode tako liit.ro pozabil, kakor zdaj pozablja one nnuke, katerih se je v tujem si jeziku na pamet samo učil, ne da bi jih razumel. Bode prišla doba, ko bode le oni človek, ki dalje gre, v srednjih in višjih šolah se nemškega jezika učil, in da bodo ta potem nemško kulturo, omiko svojcem v razumljivem, domačem jim jeziku razlagal, ter povedal n. pr. kmetu: glej, to in to sem bral v nemškej knjigi, to in to videl na Nemškem, na FranC03kem, na
leč od otokov v onih krajih pogosta sapa, ti fon, dohitela, in da je oni vodja se z naj ve čjim trudom rešil a z ladije obe katarki izgu bil. Pravil je tudi, da je našel dva dni pozneje razbitine neke ladije, katere je izpoznal po vnanjem pisanji za ostanke Fajardove la dije. Ker ga tudi pozneje nij bilo še domov, nij sa moglo več dvomiti, da je prerano smrt v valovih našel.
Žena njegova imela je z njim jedno samo dete, hčerko.
Šest let po izgubi prvega svojega moža, omožila se je iz nova, takrat z rojenim Chileu cem, don Fostero po imenu; ta zakon ostal je pa brez otrok in tudi don Fostero zamrl je uže v tretjem letu njune zveze; pal je namreč z konja, ki se je splašil. Zdaj pa senuora Fostero nij več hotela misliti na možitev; a sama je svoje gospodinstvo nadaljevala, ne iz potrebe, marveč, da je česa opraviti imela.
Svojo hčer, Manuelo, dala je, ko je bila
nekoliko odrasla, v San Jago k sestri, da bi jo po šegi deželnega glavnega mesta odgojila Vsaj je bilo tačas Valparaiso malo, neznatno pristaniško mesto, in pulperija gotovo nij pripraven kraj za vzgojo mlade lepe deklice.
Manuela došla je pred kratkim svojo mater /a nekoliko Časa obiskat.
V postrežbo svojih gostov najela si je sennora Fostero dve deklici iz Guilotte, Ma-requito in Juano, kateri sti kakor dvoje srni, skakljali od jednega gosta do druzega, v malej, pičlo razsvitljenej izbi, ter sti nosili pijačo in sadje, — olive, oranže in grozdje okolo, — kakor je kdo izmej gostov zahteval.
Najuljudnejši kot v izbi 88Beli so pa četiri gosti, katere moram bralcu tudi predstaviti. Pozornost vsacega vzbuja, akopram ne naj star j i, vendar po svojej vnunjej osobnosti, iu tudi po svojej obleki, tuj mož, o katerega stanu in imenu bi vsakdo zaman povpraševal. Takoj se je pa izpoznalo,  da je on glavna
osoba cele družbe. Vedel se je prav po domače sCs sennoro Fostero, dozdevalo se je, da celo nekako milostno, la da i je denes prvikrat stopil črez prag te pulperije šalil, se je z obema natakaricama, kakor kakov star gost, a ne, da bi le jedenkrat svojega obraza le v smehljaj zategnil V občo bilo je vedeuje njegovo tako neprisilno prosto, vedno pa tako pristojno, kakor da bi uže, Bog zna koliko let ne videl nobene druge krčme od znotraj. Ipak se nij znal nikdo od gostov spominjati, jeli uže kedaj videl t ga moža. ali ne.
A vedel je veliko tudi ta mož, ter bil znau z vsemi deli sveta. O najoddaljenejših krajih govoril je baš tako. da bi se človek kar mislil, da pripoveduje o svojej domovini. To sodbo potrjeval je tudi njegov od solnca zagoreli in osorni obraz, ki je svedočil, da je mnogo težav in nevarnostij do.stal, kar sejeizpozna-valo tudi iz vsega njegovega močno ustvarjenega trupla.
Italijanskem itd. Trišla bo ta doba, ker pamet je še zmirom, če ne brzo, pa počasi zmagala, in pametno je jedino tako omika-vanje slovenskega ljudstva; ali — na poti je Se le ta pametna doba.
V tej pametnej dobi se bode našel kak učen slovenski človek, ki bode nazaj v naš zdajnji čas pogledaval, ter nam sledil, kjer smo mi hodili. Čudno se mu bode z lelo, da so se pri nas našli koncem 11). stoletja ljudje, ki 80 tisto skledo zaničevali, iz katere so •prej jeli, ter tujcu na strežaj vrata v domačo hišo odpirali. Čudni se mu bodo zdeti ljudje, ki bo kričali: nemški se učite vsi, ti kmet moraš znati le nemški, drugače ne razumiš nobenega pisma, nobene razsodbe. Čulni in kakor norci Be mu bodo zdeli ljudje, ki so kričali: tujca volite za svojega poslanca, domače vaše ljudi pa vrzite črez pragi
Ali našel bode ta prihodnji človek, ki bode naše zdanje slovensko delo in nehanje pregledaval, da uijso vsi Slovenci taki norci •bili, ampak, da je le nekaj ljudij zlati blišč iz bogate tujine tako oslepil, da so Be jim možjani uvodeneli, ter da so okolo zlategi -teleta tujine prav nov ples plesali ter blato nosili na oltarje domačih bogov. Našel bode, da so še možje bili v slovenskej deželi, ki so krepko klicali: stojte, ne dajmo se smešiti pred svetom, ne dajmo svoje domovine ter svojega ljudstva in jezika zametavati, to bode slab kruh iz te nerodne moke, bodo pametni tujci nemara rekli: napravite streho črez slo venske dežele in norišnica je gotova!
Učeni možje bolo morda v prihodnjem pametnejšem času pisali o nas, in ker je na slovenskem Štajerskem Slovenec mejaš sosedu Nemcu, ozirali se bodo posebno na te Slovence in tu bodo ob Savini našli prav pametne ljudi ; kaj pa ob Dravi! Šmentijte, ne vem kako hode, če bodo brali: slovenski kmetje mariborskega, bistriškega in št. lenartskega okraja 80 Seederja in Seidla v deželni zbor za poslance volili 1 — Kaj je ta g. Seder bil, bodo vprašali! Domačin! Ne! Ali mar tujec, ki je dokazal, da slov. ljudstvo ljubi in da kakor n. pr. Nemec Herman kakor pošten domačin za to ljudstvo stoji in dela V Ne, on je tistih Nemcev jeden, ki hoče, da se slovensk otrok v ljudske] šoli le nemški uči, to je, nemški duševno ubija, Seeder je tistih jeden, ki misli, da se mora celo ljudstvo zaradi tega, ker on ne zna slovenskega jezika, nemški
učiti. In vprašali bodo ti učenjaki, ali je bil ta Seeder neodvisen mož? Ne, odvisen in celo tako odvisen, da mora denes pred to sistemo, jutri pred ono, kakor veter zaruče, klečati, drugače je brez kruha. 061 bode mož rodoljubni in objekt'vni zgodovinopisec zatisnil, ne-verovajoČ Bvnjemu vidu. Joj, bole klical, joj ljudstva — to nij imelo kar ne betvice lastne volje, to se je dalo komandirati po notah !
Mej potjo, v C-d j i bode bral. da so jen-krat nekovega Brand s te11erj a, ki je bil poslanec slovenskih kmetov mariborskega volilnega okraja obsodili zaradi priproste goljufije na G let ječe. To ga bode zanimivalo, on bode celo pravdo preštudiral, in našel hode, da je nekov Nemec Seidl bil tako dober prijatelj tega Brandstetterja, da se je vsak dan mej obravnavo govorilo o tem prijatelju ; našel bode, da sta se ta dva politična tovariša. Bi; ndstetter in Seidl, malo pred procesom še vkup vozila, roko v roki hodila in velik t.ruš po štajerskem svetu vku-paj delala, in brali bodo ti zgodovinopisci ob Dravi: slovenski kmetje so leta 1878, to je, par let po Brandstetterjevej pravdi zraven Seederja tudi Seidla za poslanca izvolili! Vraga, bodo djali, pa to vendar nij oni Seidl, oni Brandstettcrj^v dober prijatelj] — Je, je!
Nič več, tu je bil svet z deskami zabit, nazij, mizaj, tu slovenski kmet nij ne kapljice krvi črnomeljskega Kranjca imel, tu je plesal po nekej piščalki, prav čuden ples, — bodo djali i u črno papir zarobili. — In pošteni Nemec, ki bode poznejše niše življenje risal, bode tisto dejal. Lopa reč ho to, in naši otroci, vnuki bodo lepo veselje z nami imeli, prav z veseljem bodo kazali na nas, svoje očake! — O da, vsak bo rajše mej b limi Kranjci si očaka iskal, nego ob Dravi! — Le Seederja in njegovega prijatelja Seidla volite 12 sept. tega leta slovenski kmetje mariborskega volilnega okraja, — čudno si boste čast delali, — za medalijo se vam bo obesila stara Slapa, če to res storite! —
Srbska pr.khmacija neodvisnosti.
Srbi !
1. (13.) decembra minolega leta pozval sem vas v drugič k orožju; takrat vas nijsem le poklical v imenu osvobojen a naših zatiranih bratov, ampak tudi v imenu neodvisnosti naše drage domoviue srbske.
Akopram se še nijste odpočili od hudega
Tujec ta nij bil ravno velike rasti; a iz raščen lepo, vsekako v južnem podnebji rojen, ime! je svitlo črne kodraste lasi in jednako, skrbno varovano brado, katero je navadno leva roka na dve strani gladila, mej tem, ko je desna poln kozarec k ustam donašala. Na čelu, pričenši še pod lasmi doli do nosu prilepljen mu je bil črn ozek obliž, kar ga je delalo uekakovo čudnega, nikakor ne prijaznega; in prav ta obliž je obe dve natakarici uže taČas tako prestrašil, ko je tujec v izbo vstopil. Se skritim strahom opazovali sti ga deklici in skrivnostno o n;em govorili. Iz očij njegovih kazala se jo duhovitost, posebno ka dar je govoril; ako je pa za malo časa ob iiinl kn 11, iu je v onem trenotji opazoval i/.bo, zbrane goste ali celo prijazno krč.marico, — katera se je pa zmirom eplašila tega pogleda, ter se je trudila, da bi se pogleda obojih ne srečala, — tačas žarile so njegove oči, dejal bi divjo in Btrašno izpod črnih grmovčastih obrvij in črnega obliža. Celo ljubezniv obra-
zek Manuele, ki se je pred pol ure k svojej materi vsela, — se ve tla ne zato, da bi jo on ogledoval, — nij mogel hudega izraza v tujčevem pogleda, ako jo je slučajno opazil, omehčati, ter njegovega osornoga obraza razjasniti.
Ako ga je človek hitro pogledal, zdelo se mu je, da je tujec po šegi chdenskej opravljen, in sicer tako, kakor se nosijo navadni ljudje; na ramenih visel mu jj slab, plav „ponelio", rumeno in rudeče ob krajih obrob ljen, s kakoršnim se oblačijo Peoni. Ta poucho zakrival je ves zgorenji del trupla tujčevega. A na vratu gledal je izpod plašča ovratnik line sukneno jnnke ter snežno bele srajce. Pod ponchojem visela sti, in se skoro tla dotikala oba čopa kineske prepasnice od najlepšo svile, kakoršno imajo le odlični in premožni Chilenci, ali tUdI ljudje, ki so se uže po kitajskih morjih vozili. Na naslanjali! stolovem visel mu je njegov širokokrajni klobuk, na katerem je tudi ovit bil rudeče sviluut trak.
nejednakega boja, kateri smo pričeli zoper veliko osmansko cesarstvo v zvezi z našimi bra i Črnogorci, akopram so vas velikanske žrtve težile, katere smo morali tačas nositi, šli ste vendar kot vredni nasledniki svojih slavnih pradedov za klicem svojega vladarja.
N;jste se bojevali le s sovražnikom, ki je imel vedno več orožja, katerega število je bilo čestokrat večje, ampak bojevali ste se tud'' proti ostremu mrazu ki je bil tačas, in vzeli ste močne tvrdnjave in neprodrljive soteske, katere je imel sovražnik zasedene. S človeškimi in naravnimi ovirami se boreči, korakali ste od jedne zmage do druge. V teku šestih tednov prodrli ste bliskoma do Koso-vega polja, kjer se je črez pet sto let v Gra-čnni'kej cerkvi žalostnega spomma srbska pesen zmagi pela. Zajeli ste več tisoče v sovraž-n'h vojakov, dobili ste mnogo vojnega plena, okolo 300 kanonov, več tisoč pušk najnovejšega sistema, da se ne omeni neizmerne množice municije vsake vrste. V svojem sijajnem prodiranji trebalo bi Vam bilo le še jeden korak storiti, in srbske zmagoslavne zastave vihrale bi tuli v Pri't'ni, Skoplju in Prizrenu, v starih stolicah Nemaničev; a premirje 19. (31.) januarja Vas je prehitelo, in Vam ukazalo ustaviti se.
Srbi! Vaš zmagoslavni boj je srbsko zgodovino z novimi, leskečimi se listi obogatel. Imena: Sveti Nikola, Akpalanka, Pirot, Niš, Grdelica in Vranja svetila se bodo v zgodovini kakor zvezde, katero bodo Vašim potomcem Vaše kreposti osvitljevale in svetu kazale, kaj more mal narod izvršiti, katerega navdušuje domoljubje in ga vodi ideja slobode.
Hvala Vam, moji neprecenljivi junaci, hvala vam pred Bogom in svetom!
Vaše žrtve dale so nam srečo, da smo znaten del svojih zatiranih bratov oprostili, da smo jih videli slobodne in se zdaj v prvič po nesreči na Kosovem polji kot bratje pozdravili.
Ako sem 1. (13.) decembra minolega leta izjavil, da so one vez.i pretrgane, katero Srbsko onečesčujejo; ako sem tačas vazalno razmerje končal, — Vi hrabri vojniki Srbske ste na bojišči dokazali, da je Srbska vredna, da stopi v vrsto neodvisnih držav, da more sebi neodvisnost priboriti in dati ob jednem poroštva, da more to neodvisnost, ako treba, I tudi z orožjem v rod braniti.
Drugi gost, ki pa nij sedel zmirom pri mizi, ter si je imel sedež le zabranjen, ja bil mlad mož kakih petindvajset let.  Le sem in tja se je vsedel k mi/i kjer so bili gosti, vedno ! le tačas, ako je šla Manuela iz sobe materi pomagat. Drugače sedel je le pri Manueli in se z njo pomenkoval.   Brke  njegove bilo so redke in svitlo rujave, lasi kostanjeve barve in kodrasti, oči prozorno plave in vender Živahne. Njegova obleka od najlepšega suknja, ter višnjeva čepka se zlatim obrobkom kazali sti i na angleškega pomorskega častnika. Edvard Vilkinson je v resnici častnik angleške fregato : „Terps'chore.M   Nedavno  ranjen bil  je  pa v boji z neko francosko vojno ladijo tako ne-. varno, da ga je kapiten ladije, ko jo dospel v , Valparaišo, tam pustil, — ker je bil Edvard , Vilkinson še vedno v smrtne j nevarnosti, da bi laglje in hitreje ozdravil.   Dogovorjeno je s bilo, da, ko se bode Indija od peruanskoga na-i biežja v Valparaišo vrnila, ga bode kapitan zopet soboj vzel. (Daljo prih.)
Preliminarni mir, sklenen pred zidovjem Carigrada 10. februarja (3. niarcija) v San-Štefauu, oziral se je tudi ua Srbsko. Blago-dušni car, ki je vzel slobodo iztočnih kri-stijauov v tvoje varstvo, prisilil je otoman sko porto, da se je odrekla gospodstvu nad Srbsko.
Potem 1. (13.) junija sešel se je v Ber-linu kongres veleUustij, ki je vprašauja, orne njena v san-šttfanskej nagodbi, končno vredil. Preiskoval je tudi srbsko stvar, katero je moj pooblaščeni minister vnanjih zadev tako modro in domoljubno zastopal, da mi je dol žnost izreči mu s tem svojo javno zalivalo. Dogovor, kateri so 1. (13 ) junija polnomočniki vclevlastij v Berlinu podpisali, pomiril je zopet orijent. Ce tudi ta dogovor nij vsem srb-ikim željam zadovoljil, mora biti Srbska v oziru na odnošaje, v katerih se je ta velika mejuarodua pogodba sklenila, velevlastim ipak za njihovo visoko prijaznost hvaležna.
(Kunec prihodnjič.)
prav soditi kakor zasluži. Jaz mislim, da ber linski dogovor pravično in trajuu rešuje ori jentalno vprašanje, ako se pošteno izvede. Mi smo v Berlina naredil mir na zunaj, naredimo ga zdaj doma znotraj.
AfeffffJcJ cesarje zapustil češke Toplice, in žel »kozi Salcburg v Goat.n, kjer ga je Bismark pozdravil.
Politični razgled.
i\o(rititJ<> €l4kžele.
V Ljubljani 2G. avgusta. Dunajska „Deutsche Ztg." trdi, da je vendar le res, da je grof Ami*'itssy za to, da bi se s Turčijo naredila taka zveza, da bi ona še ostala vrhovna gospodarica črez Bosno in Hercegovino. Andrassv baje da meni, da bi bilo zasedenje in obdržanje Bosne pre-lomljenje berlinskega dogovora. Dunajska dvorna stranke pa da je proti Andrassvjevej misli.
Priprave za volitve v deželne »bore
so v dolenjem Avstrijskem večjidel končane. Na Dunaji bode 30. t. m. volilen shod v notranjem mestu. V predmestjih so taki shodi uže bili, a večjidel slabo obiskani. Moravski „Hlasu pozivlje slovanske Moravane, naj složno volijo narodne kandidate.
Na Ceikem bodo volitve za državni zbor za onih 23 poslancev, ki so dozdaj iz-ostajali, vršile se 2. in 5. oktobra.
V več hrvatskih mestih so bile, kakor v Zagrebu, razsvetljave in svečanoBti zarad vzetja Sarajeva po našej vojski.
Na Ogcrske»n se mej Magjari pokazuje še zmirom velika nevolja na okupacijo Bosne. Podžupan peštanski se je branil ustreči vladnemu ukazu zbrati dovolj priprege za dovoz živeža k vojski v Bosno. Poslanec Uer-meni pa razglaša pismo na Tiszo, naj čem prejo skliče državni ogerski zbor, da bode ta izrekel se o kritičnem stanji na jugu in o državuej akciji v Bosni. Torej Magjari nečejo do 17. oktobra Čakati, temuč uže prej bi radi vpili zoper okrepčanje monarhije.
V u mi I <* države.
Mt it s i so zasedli tvrdnjavo Varno. 65. in 60. polk zasedel je vnanja utr jenja, ostala divizija pa tvrdnjavo. Bat uma pa Turki še zdaj nijso izpraznili, ter se porta izgovarja s tem, da mora najprej prebivalstvo v okolici umiriti, katero se še vedno ustavlja ruskemu zasedenju tvrdnjave. V ruskem taboru pred Batumom bo se minolo nedeljo llusi in mestni uradniki batumski posvetovali, kako bi se dalo mirno zastdenje tvrdnjave po Rusih doseči. Mej tem pa, ko Turška neče niti jednega sklepa berlinskega ugovora izvršiti, zahtevala je zdaj od generala Totlebna, naj izprazni luko Burgas. To zaLtevanje je general Totleben od bil, ktr Rusi to luko potrebujejo za preskr-bljevanje armade z živežem v Kameliji.
Iz Carifjr4ttf4t poročajo angle.ki listi, da hoče Turčija vzeti S milijonov funtov šter-lingov na posodbo. Angleška vlada bode baje i.\ poroka za to posojilo.
M't'ttnvoski, minister vnanjih, Wndding-ton je pri nečem obedu v Aisne depertemeutu govoril: Na kongres (berlinski) se mnogo vika, ali Čfls še nij prišel, da bi mogli njegov vspeh
Domače »stvari.
— (Veselico) v praznovanje pridobitve Sarajeva naplavili so 21. t. m. na Bnlu pri Lukavici — kakor se nam piše od tam. — Udeležilo se je iste mnogo občiustva iz okolice in vsi domačini; zabava bda je jako ži vahna, in napivalo se je domovini, Cesarju, hrabrej našej armadi iu našemu narodu. Pri tej priliki nabral je g. J. Skolic, župan ua Prevojah, mej navzočimi za ranjene vojake svoto 27 gld. 50 kr., katera je biia nam izročena, in smo jo oddali uže odboru gospej za pomoč ranjenim vojakom.
— (Fml. Šmigoc), ki je nekoliko ranjen bil v tilnik, šel je te dni v Bled, kjer njegova družina biva uže od prej.
— (G. Aleksander B r u c k n e r), do sedaj učenemu svetu znan po svojih študijah o litavščini, potrjen je od ministerstva za uk in bogočastje za privatdocenta na dunajskem vseučilišči ter bode prodava! o primerjajočej slovnici slovanskih jezikov. Dobro!
— (K u s k i prof. g. II o in a n F e d o r o vič Ura ud t), ki je uže pred dvema letoma popotoval po Slovenskem, mudil se je zadnje dni vračaje se se Srbskega in Hrvatskega na Rusko spet dalje časa v Ljubljani, ter je se znanim jezikoslovcem slovenskim razglabal pravila slovenskega priglasa. G. Brandt piše namreč obširno studijo o ruskem, bolgarskem, srbsko-hrvatskem in slovenskem akcentu.
— (rrof Gl ovac k i,) ki s prof. Erjavcem za našo matico piše slovensko floro, obiskal nas je te dni v Ljubljani. Zadnje čase je potoval in rastline nabiral po Pohorji, po Koroškem in po triglavskem pogorji. Profesor Erjavec potuje po Notranjskem in po ister-skem Pri morji.
— (Slovenski jurist Kuinp), kateri je bil kakor smo poročali, v bitki pri Varca rovem 5. t. m. teško ranjen, biva zdaj ua Dunaji v garnizonskoj bolnici št. 2.
— (Dvorno žalo vanje) je na cesarjev ukaz uvedeno od predvčeranjem naprej do 7. sept. vsled smrti vdove spanjske kraljice Kristine.
— (Domača obrtnija.) Pivovarna fabrika gg. bratov Kozltrjev v Ljubljani je sedaj popolnem po novem sistemu urejeua. Pivo ka tero napravlja iz prve meščansko pilzenske pivovarne prišli pivovarnar je zdaj izvrstno, kar se najbolj dokazuje s tem, da pivovarna pošilja vsaki ted.u več vagonov pive v Genovo, v Trst, Aleksuudri,o in o zadujem času tudi v Bosno. V Bunjeluki se toči uže kar je začela okupacija naše armade, ljubljansko Koz lerjevo pivo. Ako se pomisli, da pivovarna fabrika daje dan na dan 80 večji del domačim delovctm kruh, je poč čudno, da nbše občin stvo brez potrebe zabavlja črez zdaj res izvr stni Kozlerjev fabrikat iu hvali tuje biagot ki je vfcusi jako dvomljive vrednosti, na mesto da bi podpiralo jedino večje fabriško podjetje katero daje mnogim domačinom eksistenco.
— (Strela.)   V Polji pri Ljubljani jo ob viharji in grmenji v nfcdeljo nopolodne tre-
ščilo v Levčevo hišo,  in je strela gospodinjo* zadela po strani, tako,  da je več ur v ome-dlevici ležala. Vendar se za življenje njeno nij bati. Druge škode nij bilo.
— (Utonil) je v cerkniškem jezeru pri kopanji delavec Josip Ziberna 14. t. m. iz Sežane.
— (Tržaška čitalnica) vsem družabnikom naznanja, da se je preselila 24. avg. t. 1. iz zdanjega stu novauja v Iliertchljevo hišo, Via alle Poste št. 10 A, I. nadstropje, kjer je uže poprej več let bivala.
— (Turčin Fehim Efendi) bivši župan v Banjaluki, naselil se je v Trst, kupil lepo vilo, ima pri sebi 20 žen, dva skopljenca in nekoliko otrok, njegova družina je velika. Avstrijsk zakonik ima muogoženstvo za hudodelstvo, ter ukuzuje, da se ima kakor tako kaznovati. Fehim Efendi pa se je naselil in kupil posestvo v Trstu, mora se imeti za avstrijskega podanika. Zdaj je tedaj prašauje, ali se Turek odpove muogožtnstvu, ali pa so morajo promeniti državne postave, pravi „Ediuost".
Tujci.
-">. avgusta:
Evropu x dr. Eisonzupf iz Gradca. — Ueckl iz Trsta. — dr. Kanil/, iz Dunaja.
Pri .Slonu: Seluling iz Gorico. — Debelak iz Tratn. — Poiz il Novoga mosta — Ur. KoČevar iz Ooja. — dr. PorabotVer i/. Dunaja.
Pri Jltiliču: Padar is Gradca. — Schimor iz Dunaja. — Fiorio iz Trstu. — Sliller iz Celovca. — Glas i/. Dmiaj.i. — Barth iz Liuoa.
Dunajska borza 26. avgusta.
(izvirno tolegraficnO porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   62 gld. 15 kr.
Enotni diž. dolg v srebru   ...   64   „   25 „
Zlata renta.........72 ,50
1860 dri. posojilo......lit   „75 „
Akcijo narodne banko   .... 813   n   — „
Kreditno akcijo.......                            258   „   40 „
London..........lili    „80 „
Napol..........                                             9        25 n
C. kr. cekini........K   .   f0 „
Srebro..........100   „   40 „
Državno marko.......56   _ 90
Prijateljem in znancem s tužnim srcem naznanjamo, da je naš promili
JalioTo
dne f\ t. m. t bitki pri Rogelj i teško ranjen po silnih mukah v Varcarovem v Bosni blago dušo izdihnil.
Priporočamo ga v blagi spomin.
Sv. mašu se bodo v Trnovem na Notranjskem, v Črnomlju in Tuševem dolu brale.
Ilirska Bistrica — Tuaev dol, dno 26. avgusta 1878. (272)
Ana Štrucelj, mati. Matija Štrucelj, dekan  in  /.upnik  v Trnovom, strijec. Josip
Štrucelj, posestnik v Tnievem dolu, Štefan Štrucelj, posestnik na Talcem vrhu, Juraj Štrucelj, c. k. okrajni sodnik v II. Bistrici, bratje, Ana Žagar roj. Štrucelj, Marija Jerman roj. Štrucelj, sestri. Janez Žagar, trgovce v Obioagi v sovernoj Ameriki, Josip Jerman, posestnik na Kožicom vrhu, svaka.
rt o
\Vir ampfehlon
irpscrifltu.
nls Bestei ru»d Prei.mvilrdiostes
Die Regonmtintel,
VVagendtJcken (Plachcn), Belteinlagep, Zellslofle
dri- k. k. 1'alnik
von M. J. Elsinger & Sohne
in Wion, Neubau, Zollergasse 2,
1 i      .i:iti-n deti k. und It. Ki u-( ..ministeriums, Sr. Maj, I KricjTsmarine, vieler Htimntiitiitsanstnlten etc. ctc. t
(159—55)1
lzdateJj in urednik Josip Jurčič.
Lastuiua in tisk „Narodne tiskarne".