Občinska konferenca ZKS
Ne prvoaprilska
Nič kaj »prvoaprilsko« ni izzvenela konferenca ZKS naše občine, ki je bila 1. aprila! Problemi, ki ta čas tarejo gospo-darstvo, nikakor niso obšli delovnih orga-
nizacij na tem območju, zato je tudi ra-zumljiv poudarek, ki so ga na konferenci dali prav tej temi. Sicer pa je že sama vsebina posameznih točk dnevnega reda dala tudi težo razpravi: gospodarjenje in »funkcioniranje« delegatskega sistema v preteklem letu.
Gole številke in suhoparni podatki ne morejo v celoti prikazati uspeha ali ne-uspeha družbene akcije, so pa — pred-vsem za komuniste — dokaj realen po-kazatelj, katn bo treba v prihodnje u-smeriti več pozornosti.
V  celoti gledano je šišensko gospodar-stvo v prizadevanjih za stabilizacijo uspe-lo in čeprav se je leto slabo začelo, se je po   odločni   akciji   CK   ZKS   obrnilo   na bolje:   povečal   se  je   izvoz  in  zmanjšal uvoz, znižalo zaposlovanje in dohodek ni bil le rezultat zidanja cen, ampak  tudi varčevanja in večje storilnosti. Manj za-dovoljni smo lahko s porastom dohodka — le za 14,5 odstotka. Osebni dohodek na zaposlenega je bil v primerjavi z letom 1974 večji za 25,4 odstotke, v gospodarstvu za 25,7 odstotkov in glede na to, da so življenjski stroški porasli za 24 odstotkov, se je standard zaposlenih v gospodarstvu lani povečal za 1,6 odstotka.
Izvoz je bil večji za 27 odstotkov, tako da je njegov delež v celotni republiki 10,7-odstoten, v državi pa 2-odstoten. Največ uspeha so imeli Lek, Litostroj, Agrostroj in Donit, omeniti pa je treba, da je lani začelo izvažati 5 novih delovnih organi-zacij. Uvoz se je zmanjšal tako, da je pred-stavljal le 87,4 odstotke izvoza, največji uvozniki repromateriala pa so Lek, Slove-nija viiio in Color.
Naraščanje proizvodnih stroškov, po-večanje zalog in zmanjšan obseg denarnih sredstev so imeli za posledico slabšo pla-čilno sposobnost. Več je bilo tudi porav-nav obveznosti s sodnimi sklepi in akcept-nimi nalogi.
Sodeč po razpravi, ki je bila dokaj ži-vahna, čaka komuniste veliko nalog. Te ne izhajajo le iz splošno naravnanih prizade-vanj naše družbe za dvig storilnosti in bolj stabilno gospodarstvo, ampak tudi iz čisto specifičnih za našo občino, na kar opozarja na primer podatek, da je kar 73 temeljnih in delovnih organizacij v svo-jih srednjeročnih programih predvidelo več ikot 3-odstotno rast zaposlovanja. Na drugi strani bi bilo namreč dokaj nereal-no pričakovati več kot 5—6-odstotno rast družbenega proizvoda — kljub optimiz-mu, ki ga pogojujejo nosilci propulzivne industrije v naši občini in še v celoti ne-zazidane, a že oddane površine.
V  oceni delegatskih odnosov so podali celo  verigo  koristnih  pripomb  in  ocen, vendar jih je v celoti na tem mestu težko prikazati. Opomnimo naj le, da bo še več skrbi treba posvetiti izobraževanju dele-gatov, saj bodo le v tem primeru svojc težke in odgovorne  naloge lahko  dobro opravljali. Ponekod se delegati še vedno čutijo prepuščene sami sebi in zaradi pre-obremenjenosti gradiva, ki ga prejmejo, ne morejo predelati;  zato tudi krhkejši stik z bazo in vse posledice, ki jih to pri-naša.
M. V.