Sžev. 134 Posamezna številka Izhaja — izvzemSI ponedeljek — vsak dan zjutraj. - .^i« Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje. - J^^0 »P* V Trstu, v to ek 14, septembra 1920 Posamezna številka 20 stotink Le nih .cd' ništvu. — Nefrankirana pisma s« ne spreie-,^ IzdajaielJ in odgovorni urednik Štefan vt-Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — k leta L 32.— in celo leto L 60.—. — \0>> V^ .vajo. — -jp;vucij liste ffle^,: L 6.—, pol iva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stoiink. — Oglasi s« računajo » širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stat.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica dalma-itinsko* vprašan e še za kaj resne Ljudi, razun za razgrete m do skrajnosti nepremišljene možgane, Id prezirajo vsako realnost in pri-kra a jo dejstva po svojem ukusu in po svoji domišljiji- Glavno glasilo italijanske komuni-sIIone stranke »L'Avanti* nas je poučil o nasprotnem, kajti 31. avgusta t i. je priobčil članek Socijalistična rešitev dalmatinskega vprašana-, v katerem pravi uvodoma, da je »velika večina Dalmatinccv enedušno naspret-na vsaki tujski nad\ladi«. Ker vsak istrski pastir zna. da je ta »veJ'4ca večina« slovanska in da je proti italijanskemu gospodstvu, bi človek mislil, da bo »Avanti!« podučil prena-pefe :tal jan-ke nacionaliste, naj se spamete. Ka še! Čujte samo, kaj pravi ta list: dalmatinski proletarijat jc treba rešiti kapitalizma Rima in Ber^rada in ustanoviti samostojno dalmatinsko državo! Rešitev mere obstc-jati le v neodvisnosti Dalmacije, ki bi si ustvarila republiko, patino gospodinjo lastnih usod.« V ta namen tsc fe ustanovil poseben odbor, ki e i-zd«al sledeči klasični proglas: »Po naročilu propagandnega odbora za ne-odvisno Dalmacijo, bo predaval prof. Urba-« naz v Milanu. v dvorani Ljudske univerze dne 1. septembra ob 21, z namenom, da pojasni program odbora in da prinese v Italijo glas in voljo dalmatinskega ljudstvi« Odbor, podpiran ctd socialistične in republikanke stranke, stremi po zvezi slovanskih in itdianskili delavcev, kal tvorijo pretežno večino ljudstva napram r.taiifanski in slovanski biuržuazijv, ki bi hotele ž-rtvovati sv.trjim imperijalizmom dalmatinski nared. Dalmatinski narod (J) zahteva avtonomijo, in mi, zvesti glasniki njegove volje, zahtevamo od Italijanskega proletarijata, da pedpre z vsemi svojimi močmi pravična{!) stremljenja našega (!) ljudstva, da mu bo omogočeno prosto odločiti o svoVs "bodočnosti!« »Avantif« priporoča in podpira ta poziv na delavstvo, »naj pomaga dalmatinskim bratom (!), katerim ital^anski in slovanski militaristi čni teror prepoved-uie. govoriti v njih lastni deželi.-t Ta krasen članek, ki razkriva vso politično modrost, ki so jo vzeli socijalisti v zakup, pa končuje tako: »Svobodni ljudski republiki dalmatinski, ki bo od Raba do Kotora družila rešeno ljudstvo naj posije proletarijat svoja veščila in pozdrave!« Tako torej: italijanski proletarijat naj po«di-p-.'ra to akcijo pref. Urbanaza, k: ga v Dalmaciji nihče ne pozns, ki mu ni nihče ničesar narečil, najmanj pa Ju-go-sloveni n ki hoče biti vendar zvest glasnik vse^a* dalmatinskega 'ljudstva-! Air '.e mogoče, da jc vodstvo tako velike politične strs-nke, v katerem sedi Slovenec Regent, meglo nase?iti tako neslani •politični šali? Naj bo kaker hoče, mi hočemo konsiatrrali le sledeče: 1. Zakaj italijanski- socijalisti z vso vnemo propagirajo neodvisnost Reke. Dalmaciie. In-di e in Irske, a le o velji lja-Jstva v »JuUjski Benečiji« nočejo ničesar vedeti, kljub temu, da ga dobro poznajo? 2. Zakaj tako trdovratno molče o Goriški. Istri, Notranjski in Trstu in ne zahtevajo« tudi za te krae plebiscit, ki so vendar v pretežni večini — slovanski? Mi to nečedno rgro debro razumemo in vemo, da so tukajšnji ■s.rcijalisti za aneksijo zasedenih pokrajin k Italiji, kar ^e priznal tudi • Lavora tore«, ki ;e zahteval italijansko zakonodajo, ki se pa more uvesti samo tam. kjer je že priznana državna suverenost Ital je. Vprašujemo se le, ali je to pet do mirnega sporazuma med Jugoslavijo in Italio? Ali se na ta način ne podeseterijo te/koče, ki sc« itak že egremne, preegromne? Ključ do te dvoumne. neznačajne * socialistične« (ubogi Lje-njin!) politike nam da,e 11 Res t«, del Carlino* z dne 1. septembra, ki pšše pod poglavjem > Reška neodvisnost«-: Vprašujemo se, kakšno je mnenje vlade. Njena albanska politika, njena črnogorska politika se zde. da je navdahnjena cd želje, ustvariti na drugem obrežju mnogo malih neodvisnih držav, ki bi naj omejile jugoslovensko moč.« Ali sc ta program Giclittija ne ujema na 5u-den način z zahtevo italijanskih socijalistov po neodvisnosti Dalmacije?! Kje so tu načela in principi? Kje je politična morala m resnost? Gospodje, naše ljudstvo ie *vašo mednarodnost« razkrinkalo in dobro ve, kaj mu je -storiti, če noče žrtvovati svojega narodnega in kulturnega in gospodarskega obstanka na oltar italijanskega komunizma, ki ni nič drugega, ket slabo pobarvan — imperijalizem na slabše vrste! Gospodarsko razmerje msc! obema tonam 3 na Koroškem CELOVEC, koncem avgusta. Plebiscitna komisija razpravlja še vedno o ured Ivi prometa med obema conama na Koroškem in trditi smemo, da v smislu, ugodnem jugo&lovenski stvari. Nadejati se je, da bo izid razprav odgovarja! našemu stališču v tej stvari. Pomagala sla nam dva momenta: prvič Avstrijci sami. ki so stavili tako absurden pro-tipredlog. da se o. njem sploh ni dslo di'sku-rati in ki ni vseboval nič manj, nego avstrijsko stražo na — Jesenicah — in drugič: dosedanje gcspodar3ko delo Jugoslovencv na Koroškem, ki I e cono A tako navezalo na! slovensko ozemlje, cia je ta del Koroške popolnoma gospodarsko amalganrran z Jugoslovani in je bilo delegaciji SHS lahko dokazati, da jc trditev, da tvori celovška kotlina eno gospodarsko enoto, postala fc^jka. Vodilna misel jugeslovenske delegacije, ki jo je tudi komisija osvojila, je: če proizvaja cona A sama kaj odveč, na to svobodno izvaža v Celovec, če meni, da >i je to tržišče udobnejše nego naša mesta. Nikakor pa ne sme postali Avstrija deležna jugoslo venskega izobilja v živilih, ki ga z vesel em privoščamo našemu življu na slovenskem Koroškem, ki ga pa ae puščamo izven jugoslovenskega upravnega o-zemlj>a. Cona A in cona B sta kakor posestvi dveh kmetov, ki mejita eno na drugo — eno bogato, drugo beraško. Če se med obema posesirvoma ne postava plota, ne bo to v škodo beraču, ampak bogatinu. Zato se tudi nemška del Koroške trudi na vse kriplje, da padere ta plot, demarkacijsko črto. Juogsloven&ka 9traža ob nje1 še stoji io vr$i pregled nad prometom. Na srečo imamo dobrega paznika: dinar. Naši Koroški ostaja dovolj živil, kajtš Celovec ne premore s svojo n**zko valuto naših cen in promet iz cone A v cono B je mnogo manjši, nego se l'e pričakovalo. Naši ljudje večinoma odklanjajo avstrijsko valuto in mnogo nahrbtnikov, ki so romali prazni iz Celovca na jug, se vrača ravmo bako praznih v Celovec nazaj. Plebiscitni komisiji pa služi ostri boj, ki so ga vod;li avstrijski zasstopsnilei za svoboden blagovni promet preko črte, 'lahko v ilustracijo da pri avstrijskih pretenzčijah na cono A igra mnogo večjo vlogo prazni celovška želodec, ki ga skomina po bogati coni A, nego p»a bratska ljubezen do . neosvobojenih bratov«. Njihovo geslo: »Koroška Korošcem* ima za njih pomen: »Vsa Koroška v celovško nsalho- — no — to ;e minulo za vselej. JtigosloueisFl kmetje v zasedenem ozemlju, pozor! »S širjenjem socijalizma gine odpornost slovenskega plemena,« »Edinost« >0. sept. 1920, 5t. 180. (Aka). — Italijanski socialisti stega jo tudi po nas svoje roke. Po podeželskih vaseh uprizarjajo potom svojih slovenskih pdačaaicev podrobno agitacijo nudeč kmetom razne gospodarske ugodnosti, nabavo semen, kmečkega orodja, gnoil, modre galice, ustanavljanje prodajaln h zadrug kmečkih pridelkov itd. Previdno pa dostavljajo v svojih ponudbah, da dajejo te uge-dnesti le svojim članom, samo izjemoma pa tudi takim, ki mislijo vstopiti v njih organizacijo in osnovati socialistično skupino v dotični vaisi. Organizacija kmeta r,e res potrebna, da nas šp«ekulantje ne bodo izkoriščali glede naših pridelkov, ki jih moramo spraviti v denar in naših potrebščin, ki .jih moramo kupovatil Tcda ali je treba za to ravno laške komunistične Delovne zbornice? Ali nimamo že Slovenskega kmetijskega društva v Gorici« in »Tržaške kmetijske družbe«? Ali bi nam ne bile Vel prikla-dne ■.Kmečke zvezen po okrajih? Te organizacije bi nam nsu-cile prav iste gospodarske ugodnosti. Kmetje, v slogi in organizaciji je moč, a ta organizacija naj bo naša demača, j u gos k>v ensk a, ■ne pa iz tu ine k nam zriitti se je povrni Lz avtomobilom v svof hotel. Kmalu pa ae je zopet odpeljal, ker ga Je Miileranct povabil na obed v okolici Aix les Bains a. Hillerontfove Izlove tosnikafleni Rusko vprašanje. Popoklne sta imela Giolitti in Millerand nov .pogovor, pirr katerem sta bila prisotna tudi poslanik Barrere in baron AHotti. Grof Brmin Longare pride jutri in se bo udeleževal pogo-voiov. Ob 18 je sprejel Millerand italijanske časnikarje, katerim je izjavil, da so se vršili pogovori z Giolitti jem kar najprisrčneje. Rekel jim je, da »soglašata popolnoma z Giolittijem v vprt šanjih, ki se tičejo vzpostavitve miru na svetu. Radi tega smo svetovali in svetujemo — je rekel Millerand — Poljski zmernost. Zdi se, d« je ta država totj naklonjena miru nego njani nasprotnica Hh&ija, ki ne samo, da uveljavlja v svoji hiši diktaitJuro enega razreda, temveč hoče vsiliti ista načela tudi drugim na-i rodom. Francija, ki je velika demokracija, ne more dovoliti, da bi se vpeljala takšna diktatura tudi v njeno hišo. Ko sem prišel na vlado — nadaljuje Millerand — sem podedoval cd prejšnje vlade ta-le program glede Rusije: 1. sporazumi s sovjetsko vlado; 2. trgovinski odinošaji z Rusijo. Toda kakšna trgovina se more delati z Rusijo, ?e vzkliknil. Rusija seda) ne dela in ne prideluje, edina roba, ki jo lahko izvaža, je bol že/vizem. Doklern e bodo sovjeti imeii obeležja prave vlade, ce bo mogcč z njimi neben sporazum. Razumem dobro, da mora vsak« vlada pri svoji politiki vpoštevati parlamentarne prilike in jasno mi je postopanje Anglije in Italije. Vsaka država postopa kakor je najboljše za njene koristi. Toda« in to moram ponoviti, Francija, Italija in Anglija so zelo zainteresirane na obnovitvi' končnega miru po svetu. Versailleslca mirovna pogodb«. Sedaj pa mi dovolite — je nadaljeval Millerand — da rečem par besed o zadržanju nekega dela italijanskega tiska nasproti versail-leskt pogodbi. Ni res, da bi brla ta pogodba orodje za nasilno preganjanje Nemčije. Po 10 dnevih mojega potovanja po opustošenih francoskih pokrajinah, vam lahko rečem, da ver-saiUeska mirovna pogodba zares ni pretirana. Tisti, ki so napravili takšno nesrečo in ki so hoteli sistematično razdejali vse, ceio sreds»tiva za našo obnovitev, niso preveč kaznovani z določbami versailleske pogodbe. Ako torej vprašamo od ItaK?e in Anglije, naj ste z nami glede ise, ,-ršitve mirovno pogodbe, zahtevamo od njiju le nekaj, kar je koristno za vse. Istega dne, ko bi začela groziti versail-leski pogodbi kaka nevarnost, bi prišli v nevarnost tudi saingermainska pegodba in vse druge in z njimi sam duh pravičnosti, ki navdaja versaillesko pogodbo. Rea je pa, da moramo uveljavljati mirovno pogodbo z veliko zmernosto nasproti bivšim sovražnikom, tcda ravno tako je res, da morajo oni izpolniti njene določbe, V tem oziru vam ta-hko zagotovim, da se strinjajo vsi zavezniki. Jadransko vprašanje. Millerand je nato govoril novinarjem; o jadranskem vprašanju. Z Gialtttljem. — je rekel —sva govorila tudi o jadranskem vprašanju. Tudi tukaj j e sporazum popoln. Nečem o se mešati v jadransko vprašanje, tcda pripravljeni smo, kakor smo že storili, posredovati pri Jugoslcfvenih in pri Italijanih, da bi se oboji potrudili rešiti to vprašanje, kajti temeljne svetetvne koristi zahtevajo, da bodi vendar enkrat rešeno to vprašanje, ki je nevarno sporno jabclko za vseh. Francija je napravila in bo napravila vse, da se odstranijo vsi vzroki nesporazuma in jeze ia da se vprašanje reši v duhu pravičnosti in zmernosti. Francosko-itallfanski odnosa ji. Ko je končal o jadranskem vprašanju, se je Millerand doteknii vprašanja francosko-itali-anskih odnošajev. Spomnil .je italijanske časnikarje na svo?« besede, ki >im ih ie rekel v S. Remu, da si ni mogoče predstaviti, da bi bili kaki oblaki na obzorju med obema deželama. Med nami Francozi in našimi brati Italijani ni nič takšnega, kar bi n*oglo ustvariti te sive oblake. Mi moramo želeti, in tudi bomo dokazali ne le z besedo, ampak tudi s stvarnimi de anji, da želimo biti koristni Italiji« Sicer pa smo to že dokazali priiikom nedavnih trgovinskih dogovorov in delovne pogodbe. Naši izvedenci v gospodarskih vprašanjih se barvi jc sedaj z drugimi vprašanji. Imamo trden namen pripeljati do srečnega konca vse gospodarske zadeve, ki zamore o biti koristne obema državamai. Millerand je zaključil svoje izjave o odnošaijih z Italijo rekoč: Popolnoma smo prepričani, da bi služila nesloga med Francijo in Italijo edino le našim skupnim sovražnikom, toda ponavljam vam, da imate obe držarvi neomajno voljo postopati v popolnem sporazumu glede vseh vprašanj. Reško vprašanje. Z ozirom na reško vprašanje je jziavii Millerand, da je med pogovorom z Giolittijem prišla beseda tudi na reško vprašanje. Francija je pripravi jena sprejeti vsako rešitev, glede katere se bodo strinjali Italijani in Jugosloveni med seboj. Na vpraianje nekega novinarja, če bo Francija pritiskala na kak način na Ju-goslovene, ako ne pride do takšnega sporazuma, je odgovoril: Jaa ne morem .pritiskati na JugosLoivene, kakor n« bi mogel pritiskati na Italijo, toda skuial bom prepričat! Jugosloven e, da je v njihovem interesu, tla se reši vprašanje ▼ duhu zmernosti. • • • Ob koncu fm .Mđkrand rekel, da bo najbrže izdano uradno poročilo kakor se je to storilo po poguvru v Luzernu, Ženevska konferenca bo najbrže odložena, a kar se tiče pogovora med njim in GioUttijem je rekel, da so bila taknjena na splošno vsa vprašanja, a sporazum glede njih da se je dosegel naglo in gladko. Priprave za mirovno konferenco v Rigl Nade ruske m poljske vlade, dia bodo odločiti mir med obema državama dogodki' na bojišču. so se izjalovile. Ruska in poljska vojska sta danes precejj iitruijeni, in podoba fe, da nimata toliko moči, da bi izvojevali mir med sabo na bojnih poljanah. Zato sta obe vladi, moskovska in varšavska, poslali svoje delegate v- Rigo, kjer se začno jutri pogaja«'a za mir med obema državama. Ali bo Riga glede uspehov mirovnih pogajanj srečnejša od Minska? To se še ne da trditk Gotovo pa je, da» ije danes med Rusi in Poljaki mirovno razpoloženje boljše, kakor je bilo svojčas v Minsku. Poljaki so po zadnjih vo-[aških operacijah izprevideli, da se Rusija ne da učiti s par mahljajr poljskega meča. Zato so se tudi iztreznili in bodo predložili v Rigi sprejemljivejše mirovne pcgoje, kakor so bili oni, s katerimi so potovali čez rusko bojjno črto v Minsk. Kot podlago za rešitev mejnega vprašanja med Rusijo in Poljsko bodo predlagali Poljaki Curzonovo, t. j. narodnostno mejo med obema državama. Glede razrožitve bodo izjavili, da postane izvedljiva Šele tedaj, ko se bo razorožila vsa Evropa. Vprašanje vojne odškodnine naj se uredi sporazumno med obema vladama, poleg tega pa dovoli Poljska Rusiji ti-govanje z Nemčijo na progi Krajevo-Bialostok. Upajmo, da bodo ti pteljski predlogi temelj za uspešna pcga anja med moskovsko pq varšavsko vlado. Saj je vendar v interesu slovan-stva, da se bratomorna vej na med obema sorodnima severnima narodoma konča z mirom, kateremu naj sledi doba pozitivnega dela za ■boljšo bodočnost vseh otrok Slave. dčerln poj de osebno k pogajanjem. LONDON, 13. Listu > Daily Mailm* poročajo iz Varšave z dne 11. t. ni., da ,je dala angleška vlada mnogo torpedovk na razpolago poljskim odposlancem za konferenco v Rigi. Odpslan-stvo z Dcnskim na čelu ccfpotuje najbrže v torek. S poslanstvom bo tudi knez Sapieha. *Daily Telegraph-t pa ima iz Helsirgforsa vest, da pojde Čičerin v Rvgo, koi pooblaščenec ruske vlade za mirovna pogajanja. Hcvoren spor med PolsKo in Litvo LONDON, 13. Neka brzojavka z dne 11. t. m., ki jo je dobil list »Daily Tedegraph* pravi, da je prišlo do novih spopadov med Poljaki in Litovci. Odposlanstvo, sestavljeno od pol skih in ameriških častnikov, je prišlo na lice mesta in bo storilo vse, da f;e ohrani mir. KOVNO, 13. Litovska vlada je vložila v Be-rolinu protest proti prekršitvi njenega czemilja s strani velikega števila ruskih vo akiv, ki so bili internirani v Vzhodni Prusiji, ki pa so potem prešli v južni del Litve in se pridružili boljševiškim četam. Zagotavlja se, da je litovska vlada sklenila poslati v Kalvarijo takoj odposlance, da se reši1 poljsko-litovski spor. Slednjič se trdi, da bo Litva nasproti boljševikom nevtralna. Rusko poročilo. CURIH, 11. Neka radiobrzojavka iz Moskve vsebuje sledeče poročile: Zapadno od Litovca v okraju Wibinka se vršijo beji. Na nekoliko točkah je sovražnik prekoračil vzhcdni Bug. Naše Čete se borijo, da bi preprečile te poizkuse. Pri Lvovu so bili hudi boji za posest buskinskega cdseka. V teh bojih smo zajeli gotovo število mož. Upor Hrvatskih kmetov prati žigosanju tovorne živine ZAGREB, 11. Pretekle dni je bil odrejen v svrho vojaške evidence tovorne živine popis In žigosanje konj. To so izrabili nekateri hujskači v to s rho, da so razšir li med ljudstvom lažnjive vesti, da se bodo žigo sani konji oddali v inozemstvo itd. Vsled tega je došlo na več mestih do odpora kmetov, ki je zavzel šrši obseg, ta'o, da je bilo treba poklicati na pomoč vojaštvo in orožništvo, ki je vzpostavilo red in mir v Garešnici, Velikem Grdjevcu in v Ivanski. Koovodje upora so zaprli. Po poročilih iz ondotnih krajev je došlo do krvavih spopadov z orožništvom. V Ivanski sta bila dva upornika usmrčena. Da se obvaruje narod nadaljnih žrtev in di se prepreči razširjenje tendencioznih vesti, sc je žigosanje konj opustilo. — Vesti o kakem političnem ozadju tega gibanja so popolnoma izmišljena. Jugosloveosko sožalje Italiji radi potresa. BELGRAD, 12. Povcdcm potresa v Lunlgi-ani je poslal ministrski predsednik Vesnič Gi-olitfciju toplo sožalno brzojavko. Giolitti je odgovoril rekoč, da ga je ta izraz sočutja globoko genil. • Vesti iz ČeMovrtke Pomen Malega sporazuma za češko zunanjo trgovino PRAGA, 13. List „Moravskoslezky Denik* objavlja svidenje z ministrom za zunanjo trgovino, dr. Hotovcem, ki je izjavil, da bo dala politična zveza „Maii sporazum44 nove smernice češko-slovaški zunanji trgovini. Hamburg io druga severna pristanišča sploh izgubijo pomen, ki so ga imela do sedaj. Sedaj bodo tudi romunska pristanišča točke našega uvoza po morju, ki se bo nadaljeval po Donavi proti bratislavskemu pristanišču. To pa pomeni ločitev češke trgovine od zapada kakor tudi začetek vzhodne konkurence v Ce-hoslaviji. Dr. Hotovec je govoril tudi o trgovinski pogodbi z Bolgarijo,- ki je bila Že sklenj< n h, in o pogodbi z Jugoslavijo, o kateri teč jo pogajanja. Semenj vzorcev v Pragi PRAGA, 12. Praški semenj vzorcev v Pragi je bil otvorjen včeraj v prisotnosti veliko čeških in tujih gostov. — Radi pom njkauja prostora je »ilo mesta samo za 2000 tvrdek od 3200 prijavljenih. V osrednjem seme j-skem uradu je do«ei demokratskega kluba yt finančni min»t«f Stoanović dal ptfrasnMa o proračunskem zakonu, fiosebno o obdavčenju posameznih pokrajin. Iz tega poročila izhaja, da je pri nas davčjnar obremenitev na osebe tri in pedkrat manjša kakor na Bolgarskem, Češkoslovaškem in Rumu-ni>i. Razporeditev državnih posrednih in ne^ posrednih davkov je nastopna: Na Srbjjo odpade 632 milijonov dinarjev, na Hrvatsko in Slavonijo 420 milijonov, tia Bačko in Baranjo 372 iK&ijotnov, na Dalmacijia 77, na čroogotr« 55, na Bosno 319 in Slovenijo 247 mUlpnorv. Potemtakem so neosnovani ugovori tpcs&mez« nih poslancev, -kakor da je proračunska ova«v« neenako razdeljena. »EDINOST« Htr. 183. Ottfaske Totttr« ▼ DflfaMdfK. »Novce*« iz Bclgrede, da se bodo vriile v Dalmaciji občinske votHtvc Še pred volitvami za konstituaruo. Zato čakajo sia prihod dr. Trum-brča, da se vi-maLi' enteuti-, katere bedo nudile jamstva obema narcdcrra. Jugoskn-Francija nikakor noće oslabiti, marveč jo hoče ' vanom in Italijanom. Ta sporazum bi se bil pa ojačiti in razširiti. Francija bi rada videla, da ' lahko dosegel z mirnrmi in pamelnimi sredstvi, bi se vsi mali narod srednje in »užne Evrope Ali se moremo &eda| Še nadejati pomidjinc-opirali drug na drugega in se združili. Sama sti duhov na obeh straneh? Položaj je resen, nase navezana je vsaka izmed teh držav brez z&ka nacijonalizem se epasno Siri in zastrup-potrebnih življenskih sredstev, njihova jednota ; duhove v Italiji in Jugoslaviji. Velika Skoda pa jim zagotavlja politično in gospodarsko svo-1 j«, da ni ostala Italija verna rimskemu paktu, bodo. Vstvara se nova diplomacija, zaklju- ; Mi bi se morali pravočasno sporazumeti z čuje j Le Mat;«-, vojna je pozvala v življenje Jugosloveni: kadar je na-stepilo premirje bi se morali podati v Pariz z že izgotovl enim načrtom za reSitev jadranskega vpraianja. i ega pa nismo storili. In sedaj? Niti začeli nismo s pogajanji, ki bi morala biti že davno končana, če bi bili vodili dalekovidno in previdno politiko. Vprašanje je če bomo mogli seda; ako tudi pride do pogajanj, rešiti to -vprašanje? Mogoče, Tcda rešitev Še ne pomeni sprave. To je slika, ki žalosti vse, ki jim -e blagor domovine ne le na jeziku, temveč tudi pri srcu.« nove zemlje. Delo miru je, da se organizirajo. To je delo, kateremu se danes Francija posveča. Vprašanje Črnegore. Bivši predsednik črnogorske vlade in član jugor-lovenske mirovne delegacije Andrija Radovič je podal o vprašanju Crnegcre, ki ga hoče Itali a zopet spraviti na dnevni red. sledečo izjavo: ?>Že v telcu vojne so zavezniki priznali potrebo popolnega ujedinjenja Črnegore s Srbijo, oziroma z Jugjcslavi'o. Po soglasnih zaključkih črnogorske narodne skupščine v Pcdgorici, so zavezniki sp.rejeli ujedinjen.e Črnegore z Jugoslavijo kot gotovo dejstvo in kpil predenj vo^ak, ki je bil spiezal po izpovednici na prižnico, In nameri* nanj samokres ter ga ponovno surovo nahrulil, naj dvigne roke. Prikazala; se ;e medtem na priinici tudi druga postava v vojaški obleki, ki je grozilno motala bodalo v rokah... G. Guštin je mislil v prvem hipu, da mu ... prihaja vojaška pomoč, toda udarci po glavi, katerih posledice še sedaj čtfti, so ga kmaiu prepričali, da sta priSla vojaka na prižnico s popolnoma drugačnimi nameni! Vse besede niso pomagale nič: duhovnik $e moral slediti vojakoma. Ko so prišli do vrat na stopnicah, so jih našli zaprtat Bil jih je, kakor po navadi zaklenil 10-letni strežnik, ki se je bil ves preplašen nekam skrS. Duhovnik je moral poslušati nova zaeramovanja, dokler *e vra/ta niso končno odprla, in so redarji, 'ki' ao bili medtem prihitela, povab&i g. Guština na policijo, dočim sta oba napadalo* nemoteno odšla. Na policiji so t- kaplana držali in izpraševaK kake dve uri In ga končno izpustili. — V cerkvi so •» medtem godile grozne reči. V največjem strahu je ljudstvo vdiio proti izhodom Iz cerkve, in ao v oni gnječi dobili nekateri otroci in ženske precejšnje poškodbe, a nekateri živčne napade. Bilo bi se gotovo zgodilo ie veče gorje, da ni pravočasno posredoval pri vratih in pri zločinski tolpi neki polici;ski uradnik v civilu, kateremu bodi za to vsa čast. Prišlo je medtem tudi! večje število redarjev, ki pa niso aretirali nikogar, pač pa dali zapreti cerkev, katera se je odprla šele včeraj, in je tako odpadel prvi in drugi ne-del ski blagosiofv. Dogodek je povzročil silno razburjenje in ogorčenje pri slovenskem in italijanskem pre-t»rjilstvu Trsta in okolice. Govorilo se je, da bo moral škof zopet blagosicvitd oskrun.eno ! cerkev, kar pa se bržkone ne bo zgodilo, ker cerkev ni baje ... zadosti oskrunjena. kmalu vstal — toda e napadalcu ni ttlo Teč niti sledu. Napad je g. Kessel Janril redarstveni I oblast f, katera tiče roparja. — Osamljeal morilec kr. stražnika. Kakor smo v sobotni številki našega lista objavili, je bilo poveljništvo kr. stražnikov razpisalo nagrado 2000 lir onemu, ki bi dal policiji podatke o morilcu kr. stražrvka Ivana Giuffrida, amorjenega v priliki izgredov pri Sv. Jakobu. Sedaj smo izvedeli, da se je policiji baje posrečilo aretirati nekega Artura B-ialtolija iz Milana, ki je ; osumljen, da .je umoril stražnika. Anica Zadnik Josip Prelog (trgov*) danes poročena Trst, 14. septembra 1920 0&2) HALI 0&LASI Po Šentjakobskih dogodkih Pri Sv. Jakobu je vojaštvo po srditem napadu s topovi vzpostavilo mir. Ob priliki strejanja s topovi na barikade ni- bilo nobenega ranjenca, kajti z a barikadami ni bilo nobenega branitelja. Mir je torej v mestu vzpostavljen, toda razburjenje je še vedno veliko, ker večina aretlrancev ni še bila izpuščena iz zaporov. — Po nekaterih hišah jrankajo vsi moški, ki so bili po večini aretirani samo zato, ker so se na svojo ne-s ečo rodili kot moški. Ker pa seje v Trstu ustavilo pre' vanje krvi, so gotovi elementi smratrali za potrebno, da jo začnejo preli-> ari drugod. V Tržiču je prišlo do spopp.da med „fa.-i>ti" in socijalisti, tekom katerega je bil težko ranjen 25-letni delavec Beneš. Tudi v fpopariu za Gradežem med „fišištiu, ki so se vračali s prosiave ol letnice reš ega p 'djetja v Ronkah, in socijalisti, je bila ena ostbn ran ena. Drugače se je delo.v Trstu zopet začelo; samo mestna plinarna ne more še dobavljati plina, kar zelo občuti tudi naš list. Pogreb žrtev tržnJViH Izgredov pri S v. Molili Tekom -zadnj-ih izgredov pri Sv. Jakobu so bile umorjene sledeče o?ebe: Lukač Rihard, Matej Kresević (in ne Kresković, kakor je bilo pomotoma javljeno v nedeljski »Edinosti), Bruno Taboga, Carmela Zagadnik, Angela Cremese, Margcrita 'Bojta, Romej Prinrodrič. — Včeraj zjutraj cb pol petili so krste teh sedem žrtev naložili na -tri mrtvaške vozove ter jih odpel ali k zadnjemu počitku. Sprevod, spremljan cd par kočij in — 50 orožn'kov v popolni '.Tcp'ni opremi, je šel cd mestne b. jsišnice po ulici del Bosco in Istrski ulici *k Sv, Ani. Mirodilnica. Zigort f H/ Poročila se je gdtč. Zora Mozetič, učiteldca iz Solkana z g. dr. Aleksandrom, Pelechom, zdravnikom v Zagrebu. Obilo 'blagoslovaf Odprto pismo generalnemu civilnemu komisarju g. Mosconiju je priobčH včerajšnji »La-voratore della sera« pod naslovom »ltaliani e Slavi nell-a Venezia Giulia«. Podpisan je Giuseppe Passigli. Na tele pismo se Še vrnemo. Dokument, 4. avgusta 1919 so vtVli v sedež Delovne zbornice« društev« priredi prihodnji teden, t. j. začenši s ponedeljke m 20. t. m1, ob 11 uri do inkluzivno sobote (26. t. m.) poČitn;ški tečaj za učiteljstvo. Tečaj se vrši pri Sv. Ivan« v Tr?stu. Za priglasence poskrbi vodstvo »Zveze« brezplačno prenočišče. Razun oficielnih prigkšencev «e udeleži tečaja dahko tudi vsak drugi učitelj ali učLtelica in sicer vsak poljuben dan. Razprave se vrše vsak dan od 9—12 in od 15—18. Na tem teča u se bodo obravnavale sledeče teme: 1. sociološko iz-poznanje; 2. gospodarske organizacije; 3. verska toleranca; 4. politika in etika; 5. socializem; 6. organizacija izobraževalnega dela. Vodstvo- Iz triaSkega življenja Predrzen vlom — 50.000 lir škode. V ulici Sv. Nikolaja št. 6 ima češkoslovaška družba za orijent svoja skladišča. V noči med 6. in 7. septembra so tatovi vlomili v to skladišče m odnesli nekoliko zlatih In srebrnih predmetov ter razno obleko in perilo v skupni vrednosti 50.000 lir. Družba je vlom takoj javila kvesturi _ toda tatovi niso, žal, pustili v skladišču svojih vizitk... Roparski napad — 30.000 Ur odnesenih. — Gospod Hugo Kessel, blagajnik tržaške tcvarne olja v Skedn'u, je dvignil minuli torek pri neki tukajšnji banki svoto 30.000 lir. Svota je bila namenjena za izplačevanje delavcev tovarne. Vsled štrajka je moral blagajnik peš do tovarne^ Ko je prišel do tovarn« jute, t. j. nasproti svojemu urajdu, se mu je naglih korakov približal eleganten, neznan človek. Gospod Kessel je nič hudega sluteč, mirno korakal svojo pat. Naenkrat skoči neznanec k njemu ter ga s tako silo sune v trebuh, da fe blagajnik padel na pol v omedlevici pa tla. Neznanec je nato Utro pograbil sa torbico, v kateri je bilo 30.000 lir ▼ bankovcih in fO odkurii Đietfajmk je sicer SREBRN DENAR kupujem po najvišjih Urar Albert Povn, ulica Marzm! 46. MCD1STK.A sc priporoča cenj. damam v mestu i' v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vriu). 212 DOBRO izvežbanega urarskega pomečnika išče Josip UrfiČ, urar v Kobaridu. Plača po dogovoru. (221) NOV ORKESTRON za plesne dvorane pičeni se odda na Opčinah, kavarna Besctt-njak. (230) ŽIVNOSTENSKA BANKA! PODRUŽNICA v TRSTU Sika Rom vcsal il. MM. — Lailna p?.!2fa. Dclnlik« Ravnica in rezervni nkUd K Č. SI. ar-.OOO.aJO v Izvišaja kniauir.3vs3!»3B£a6 ia ce-iižlnlina tnEsakcijt Uradne ero od 9*13 DOPISI | se račusefo po 20 »totink beseda. — N«)naofl* Otvoritev konvikta wFranca Škodnik- L Dcbc'« 40 «totink v Tolminu. Konvikt „Franc Škodmk" se Najmanj!« pristojbina L 4— Kdor iič« »laibo bode zopet otvoril okrog 15. oktobra t. 1. j plač* polovično ceno. Sprejemalo se bode učence pripravnice in ' ______—_—___ slovenskega učiteljišča, kateri so dovršili 14. ' ... , . 7 ^ p in niso prekoračili 17. leto. Prošnje za spre- . in jem se morajo poslati na ravnateljstvo kon- nudbe ^ ^ vikta do 20. t. m. Prošnjam mora se pri- hi SIC At 3—5 sob, kuhinja, veda, mak> vrta, djati navadne dokumente (zadnje šolsko najbližja okolica, se želi kupiti. Ponudbe spričevalo, krstni list itd. Mesečnina bode; pod »Resnost« na upravo. (233) znašala 120 lir. ;----:— . . „ r» • i- u- HRODA se več vinskih 6odov, vsake množine. Lovi na Krasn. Prejeli smo m objav- ^ Romagna 26 {a34) Ijvmo: Mmolo preko tri mesece, odkar _"__ SO se vršiie dražbe lovov V sežanskeiil O- i DRVA, bukova in hrastova, kupuje franko kraju. Na posamezne občine pripadajoče i vagon, uradna teža nakladalne postaje, nagrade za oddajo lova so bile tudi že p!a- \ tvrdka Žnideršič & zeta, U. B strica. (156) čane. Ostalo nas je nekoliko občin, ki nismo i . —;-:—;—:- prejeli nobene nagrade In ne vemo odkod j "^SJ^oiSSTa naj jemljemo denar za plačevanje občinskih t__ stroškov. Toda to ni dovolj, — vsaki dan m ramo poslušati pritožbe o ogromni škodi, ki jo d la d vjačina prebivalst\u. Mi smo siti do grla te^a postopanja — zato va imo p:izađete faktoije in tucii lovce, ki so love vzrli v zakup, da nam javijo, kdo bo plačal te stroške, ker mi s praznimi blagajnami — in ne po naSi kr vdi! — teh stroskov ne bomo nosil!. Prosimo odgovora. Občinski svetovalec. Iz Postojne. Pred neko i ko dnevi je dobila neka oseba, ki izvršuje javn > službo, sledeči dopis: „Gosp... Na.nanjain V. B. da ie davčni urad pnvelil da -o Vam podo i p aca v lirah in n voo v kronah. — Toi ko Vam dajem v vednost' ket navodilo za prihodnja izplačila. Civilni komisar." Podpis: Cavaili. V prvi vrsti nn\ sodi j *vnost, kak je to j zik, v kakesn jeziku j© to pihano! Omeniti j moram, da je dopis pisan na pisalni stioj. Nespretnemu stioje; iscu se dogaja, da pritisne tuui na nepoki cano tipito, in škrat je. tu ; a i, kakor razvi mo iz dop sa. tega bilo )% ni tu. Na civ. komi^ari atu v Postojni ne poznajo naših „kljuke," na n; ših tako lepo donečih soglasnikib. Imel sem že več slučajev ; sploh mislim, da r e dobimo nobenega dopisa več v naštm jeziku, ki bi HI pravilno pisan. Drugo bi bilo, ^r bi imel omen ti, d so, ravno ta os ba, ki je prejela gornji dopis (ali ime je bilo strašn spa e-drano) in njeni tovariši prosili za povišanje svojih plač. Po letu dni torej, ko sploh krone ne krožijo več Že toliko časa, poMlja civilni komisar jat tak lepi dopis strankam v vednost. Prepričan sem, da prizadete osebe j ne v zan ejo teh vrst k srcu; prav m pa: ali z j nami, ali... Iz Lckve pri Divači. Trgovec P. v Lokvi pri Divači si ndbavii predpisano tablo z dvojezično označbe, da se pr; daj-a tobak. Sredi table je tta ji'kjiji velik £.rb laske kraljeve Irše. In barve na- grbu so: bela, modra, rdeča. Lo-kavski brigadir, ki ima menda svoj naziv zato-ker se briga za vse s L v ari, ki bi ga sicer ne brigale, hodil osem dni mimo, se ustavil pred tablo in gledal barve: bianeo, blen, iiosso. Bian-co !n roiso, lo bi še bilo, a bleu, bleu, to ga je mučilo. Osmi dan se je okotra žil ter zahteval od trgovca, da odstrani bajvo — »ileu«, ker je slovenska trobojmica prepovedana. Gospodar mu je odgovoril, da so avstrijski orožniki poznali barve habsburškega grba in čudi se, da karabinir ne pozna grba svetega krala. Brigadir se je moral učiti in Sele mimo frleči avtomobil, ki je n-a njem frfraia zastavica z grbom, ga je poučil, da je bila tabla pravilno nare'ena. Poter- ni več nadlegoval g. P. Lokavci priivi;o, da bo loka/skl brigadir najbrže pozvan na visoko S^lo v Padovo, kjer bo predaval o za stavah in dinastičnih grbih. Jaz pa dvomim, ker menim, da se bo padovanski vse *č:.li£ki rektor žc info:iiiiral o znanju tega ućenjaka. — Sežanec. Q!oboko glnjena se srčno zahva jujem vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku nepozabnega mi sopro;a zlasti pa cenj. tvrdki Ant. I)e;; k, ki mu je ob času bolezni stala ob strani. TRST, 14. septembra 1920. (154) Žalujoča soproga Viktorija. Zfl tiskovni sklad „Edinosti" — Pavla Vrtovec, Tolmin L 10. Dobiček otroške veselice v Kobaridu L 141, L ju mila Lapajna, Sežana L 20f Gregor Trkmar, Pod-kraj L 50, Baiimarji v St. Vidu pri Vipavi L 20, Ko so bili v Kurji vasi L 22, Podlo gar & Petelin, Sv. Peter L 100, J nko Hrast, Livek L 5, Valjavec Ivan L 5, Sramežljivi krokarji v gosii ni j. ri MctijU na Trnovem L 11, Prebilić Miroslav L 10, Pušknić Ivan L 10, Poropat Gjuro L 10, Bratović Anton L 5, Benčič L 5, Jelušič L 5, Sanković L 4f Vin-iš L 2, Sloveči virtuoz g. Feigl nabral v družbi Vipavcev in Tržač nov L 37, Antone č, Trst L 16. — Do danes izkazanih L 8240.65. V današnjem Ukazu L 488.—. Skupno L 8728.65. notranjske posojilnice o Postojni reglstrovane zadruge z omejenim poroštvom se vrŠij dne 28. septembra 1920 ob iS. uri družni pisarni v Postojni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništvB s predložitvijo bilanca za 1. 1919. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Sklepanje o teh poročilih. 4. Volitev načebiištva. 5. Volitev nadzorniStva. 6. Slučajnosti. POSTOJNA, 10. septembra 1920. NAČELNIŠTVO. (lf>3) DAROVI Za družino Tornić: Fotograf Jerkič L 5, g. Stres v Kobaridu L 5, g. Grun ar L 2- Za pogorele* Nar. doma: Anton Lazar, Bregin L 10, Dragotin Stare, Barkovlje L 50 Za C. M. D. Dragotin Stare, Barkovlje L 10. — Družina Matije vdove Bole mesto venca na grob pok. Viktorije Bole L 50. Denar hra i uprava. _ [JUGOSLOVENIK Zbirajte pridno sa ..TIS-KOVNI SKLAD EDINOSTI«. UELIKO SKLADIŠČE KLOSUKOU dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic itd. H. [litima. Trst. ta l E. III. M u. Bogata zft'cga vstli potrebščin. | Mehanifn > delavn.ca xa vs^ko popravliaaja. Sirej za Šivanje ia vezanje }m ezcrtJ Seidel & Neumann in i jSInger1 Gast & Gaiser Tvrdka us1«novlJ«it I. 1*71 FRUHCESCO BESfiflR, Trst, iii. Ciinpaaile 19 I JADRANSKA BANKA Del. glav.: K 3'»,000.000. Rezerve K lO.OKJ.COO Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Sibeuik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po 1V»V a v baneogiro prometu po •*/«. Vloge, ki se imajo dvigniti urno proU pred-hodni odpovedi sprejema po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safaaj. Bančni prostori v Trstu m nahajajo : uL Cassa d! Rlsparmle, uk S. NHeto Telefon : Itev. 14«3, 1793, 3«7« Blagajna posluje ^o 13