pnS«nfnft тЛиШтм » cntnvtnf f.FTO LVTTT V Ljubljani, v četrtek 18. decembra 1930 STEV. 288 Cenn t Din Naručutua mesečno 25 Um. za itio/em* •Ivo +ii I >io — ne* deltska izdaja rc-loleiDo I2*> I >ili, /a ino/.rniitlvn 1*0 Dir l) r r <1 n i * I » o |e « Kopitar |evi al h/lll teletom uredništvu dnevna služba 2040 - nočna .")%. ,J994 in 2050 VENEC Cek. račun: Ljubila na it. 10.650 in 10.34Ч za i n it-rute, Saraievo Siv 7563, Zagreb štv 39.011, Praua-Uuna j 24.797 Uprava. Kopitar* jeva b, telefon -'992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak daD zjutraj, razen pontleltka m dneva po praznika Španija Iz Španije prihajajo zmedene novice, kl druga drugi nasprotujejo. Izbruhnili eo upori po celi državi, toliko priznajo tudi oblasti, ki pomirjevalno zatrjujejo, da je vse poteklo v največjem redu. Časopisje je bilo znova podvrženo drakonični cenzuri, vee telefonske in brzojavne zveze eo pod kontrolo policije. Evropska javnost si zavoljo tega tudi ne more napraviti jasne slike o dogodkih, ki se odigravajo na pirenejskem polotoku. Revolucija sicer na Spanekem nima istega pomena, kakor smo ji ga dali mi, kadar smo hoteli označiti velika idejna gibanja, kl se nieo mogla uveljaviti brea prelivanja krvi in brea kršenja us'.avnega reda. Nagnenje do revolu-eije leži nekako v podzavesti vročekrvnega španskega temperamenta. Nadalje so vse male in večje revolucije, katerih je španska zgodovina sila bogata, vodno prišle od zgoraj, več ali manj pomešane z armado. Narod je navadno služil le za sce-nerijo. Vendar, sodeč po vsem, kar 9e je zgodilo v Španiji zadnjih sedem mesecev, odkar je bila strmo-glavljene diktatura Primo de Rivere po volji kralja in vsled pritiska armade pod vodstvom generala Godet, je sodobni položaj Španije bistveno drugi kakor kadarkoli prej v zgodovini. Žareči zublji Švignejo proti nebu, sedaj v industrijskih krajih med delavstvom, sedaj med dijaštvom po vseučiliščih, nato zopet v vojaških gernizijah ali med katalonskimi kmeti. Ozemlje je postalo vulkanično, pre-glodano od rohnečega nezadovoljstva. Prerokovanje je v tem položaju nemogoče, ker vsak dan lahko prinese nova iznenadonja. Točno povedali, odkod izvira ves ta nemir, v katerem se prekuoava španski narod, je zelo težavno. Gospodarska kriza. Zelja po svobodi. Komunistično giban'e. Separatizem po nekaterih provin-eijah. Užaljeni ponosi. Amblcijoznost političnih voditeljev. Vse to je pomešano in med seboj povezano v gromov M klic po nečem novem. Ravnotako pa je tudi nemogoče povedati, kam so vsa ta stremljenja, bodisi politična bodisi socijalna. usmerjena. Republikansko gibanje je bilo svoj čas monopol delavskih slojev. Danes se preliva med meščanstvo, medtem ko delavstvo pada med redove anarhistov. Za presojo položaja v Španiji je najbolj zna-£Uno, da je španski narod skoroda v celoti zavpil po republikanski obliki države, kakor hitro je sedanja vlada odpravita cenzuro za časopis? in dovolila tudi svobodo govora. Takrat se je odvalil obte-žilni kamen raz špansko dušo in iz globin španskih src je butnilo elementarno hrepenenje po reformah t us avnem življenju, ki naj izbrišejo spomine na preživele leta. To hrepenenje je bilo neizrazito, toda posamezni voditelji eo ga ulovili in mu dali preciznejše oblike v poedinih strankinih programih. Tega pojava nobena politična stranka ni mogla zanikati in ga dejansko tudi ni. Celo konservativci, od nekdaj zvee.i pristaši dinastije, govore o »monar-hističnih počitnicah«, kl so za pomirjenje potrebne. Liberalna stranka Saniiago Albe je zapisala na čelo svojega programa »kronano republiko« po angleškem vzorcu. Vse drugo proti levici pa kliče po vpo-etavitvi popolne ljudeke ljudovlade. To bi bila po našem mnenju prva malo bolj jasna mieel, ki se da razbrati iz zamotanoeti političnih in socijalnih siru j, ki silijo na površje: narod želi sodelovati pri vladi. Vlada generala Berenguerja do sedaj nikakor ni dala vtisa, da je razumela ta temeljni ton v narodovem mišljenju. Druga ugotovitev, katero smemo s precejšnjo gotovostjo izluščiti iz španskih poročil, je ta, da je republikanizem zavzel milejše oblike. Prej, 1. 1912., ko je republikanizem bulal ob prestol, je monarhija obljubljala, da bo postala bolj demokratična. S tem je vzela naeprotnikom veliko privlačne sile. Danes opažamo nasproten pokret. Danee delajo republikanci kompromise z monarhisti. Zakaj? Republikansko mišljenje je zajelo najširše plasti naroda. V republikanski pokrel uhajajo zvesti monarhieti, v njega sili liberalno izobraženstvo, katalonski separatisti se k njemu zaiekajo; komunizem, ki ga ra&širja CNT (Narodna Zveza Dela) širi republikan-etvo pod svojo firmo. Tudi armada mu je že odprla vhod v evoje garnizije. Pod vplivom zmernejših dotokov od desnice in iz etrahu pred anarhističnimi načrti levice, se je sedanji španski republikanizem razvil v zmernejšo strujo. Celo slari preizkušeni voditelji republikancev, kot so Santiago Alba, ki so bili načelni in srditi nasprotniki monarhije, so podlegli temu dvojnemu vplivu. Odtod večkrat izražena želja po »tihi revoluciji«, ki bi se naj izvršila brez prelivanja krvL Odtod tudi vsa zelo resna prizadevanja, da bi pregovorili kralja, da sprejme mirno uetavno reformo, dokler je še čas, reformo, ki bi ohranila dinastijo, ampak vpoetavila po zgledu Anglije od kralja neodvisen parlament in vlado, ki bi bita odgovorna samo državnemu zboru. PO našem mnenju je torej vlada, ki že sedmi mecec »prehaja« iz diklature nazaj k ustavnemu življenju, izgubila dragocene prilike, ko ni razumela ali ni hotela razumeti ta zmerni republikanizem, prijazen vladarju in dinastiji, ki bi lahko poetal najbolj konstruktiven delavec za konsolidi-ranje moderne Španije. Vlada je nasprotno le izgubila živce. Danes je več aretacij, kakor jih je bilo začasa Priimo de Rivere. Tudi si ne moremo razlagati, kako je vlada sploh mogla izitlrati iz Španije polkovnika Macia, voditelja Kataloncev, ki je prostovoljno prišel domov, da ee javi domačemu sodišču. To je povzročilo, da govori sedaj še ostala Španija simpatično o separatizmu Kataloncev. Ne-orijentiranoet in breziivčnuet vlade pa je najboij karaklerizirana v Izjavi generala Berenguerja, da je pripravljen sicer zaduSiti veak upor, kl bi prišel iz vrst republikancev, da pa ne ve, če bo mogel preprečili novo vojasško diktaturo, ki se mu vsiljuje od gotovih strani. Na čelu t« siru je stoji grol' Guadal- Novi potresni sunki v Španiji Mesto Logrono v rokah vstašev ~ V Kataloniji mir — Mornarica prestopita k revolucionarjem Pariz, 17. dec. klk. Včeraj zvečer so prišla v Pariz poročila iz San Sebastiina, da je mesto Logrono v rokah vstašev in da jc bila v Valenciji izklicana republika. Usticljenih je bilo več častnikov tamkajšnjih garnizij, ki so se upirali. »Quo-tiiden« poroča, da je včeraj odpadlo od kralja in Berenguerja mnogo višjih častnikov. Vlada ni več gotova, ali ima za seboj večino armade. V Barceloni so razorožili dva dragonska in dva pešpolka, ker sta nezanesljiva. Letala so včeraj metala nad mestom letake, s katerimi opozarja revolueliski odbor svoje pristaše, naj ostanejo zaenkrat mirni, da ne izzovejo preveč nevarnih pretiodredb vlade. Zdi se, da se je položaj v severni Španiji resno zaostril, ker vlada tam povsod geneialna stavka, dočim je v drugih provincah samo polovica delavstva sledila pozivu k stavki. Vlada je poslala številna letala у provinco Guipuzoa, ki so z letaki opozarjala prebivastvo k miru. V Kataloniji do sedaj mir ni bil moten. Obmejni promet s F.encijo je slej ko prej ukinjen. Vse gorske prelaze čez mejo so zasedli močni orožniški in vojaški oddelki. V Hendaye se širijo govorice, da je položaj posebno resen v provinci Aliiante, radi česar so т Madridu posebno vznemirjeni. Madrid, 17. kk. Vladno poročilo pravi: Izmed 50 provir.c Španije ni v 27 provincah nobene stavbe. V onih pokrajinah, kjer se v.31 generalna stavka, se opravljajo nujna dela, drugod pa je stavka samo lokalna, ki bo kmalu končana. Do sedaj ni bilo večjih incidentov. V Saragosi traja generalna stavka tri dni in bo najbrže kmalu končana. Čuje se, da del delavcev v Barceloni zopet dela. Telefonski p.omet v Španiji sami je šc vedno zatvorjen, (unkcionira pa brzojav, seveda pod cenzuro. V Va-lcncijo sla doila dva bataljona marokanske tujske legije, od katerih bo odšel en betaljon т Madrid. Tudi več letalskih eskadril je prišlo iz Maroka in tisoč mož domačinskih čet iz Ceute. Pariz, 17. decembra. A A. Dopisnik »New-york Heralda« poroča iz Gibraltarja, du je več enot španske vojne mornarice pristoipilo k revolucionarjem. Brodovja v Cadizu in Vnlenci so ruzvesila rdečo zastavo. Poročila iz Perpignana i pravijo, da so uporniška letala preletela Katalonijo in metala letake, v katerih poživljajo delavstvo na stavko. Iz Barcelone poročajo, da je tam razmeroma mirno, in dn stavkajo skoraj v vseh tvornicah. Vojaštvo je zasedlo glavne strategičue točke mesta. Kakor poročajo, je Izbruhnila splošna stavka v 8 pokrajinah. Madrid, 17. dec. kk. Telefonski promet je zopet otvorjen za domačo potrebo in za inozemski piomet. To je najgotovejše znamenje, da so se vrnile normalne razmere. Ponoči so se širile alarmantne vesti iz pokrajin. Dočim so ponoči od torka na sredo zasedle vsa važnejša križišča v Ma- dridu čete v polni bojni opremi g strojnimi puškami, nosilnicami in v»em sanitetskim materijalom, je vojaštvo te odredbe nocoj opustilo, vendar pa so banke in javna poslopja še vedno tudi podnevi zastražena. Prebivalstvo pa je zelo razburjeno radi prihoda dveh bataljonov tujskih legij, ker so v njih nezanesljivi elementi. Četudi so sc ponesrečili dalekosežni prevratni načrti radikalnih republikancev, vendar kaže obicg gibanja, ki Se ni popolnoma udušeno in način, kako se je pokret v posameznih krajih izvajal, da j* položaj zelo resen. Cambo že tri dni pri kralju Barcelona, 17. dec. se. (Izv. Slov.) Cambo, barcelonski bankir in voditcAj katalonskih separatistov je odpotoval v Madrid na poziv kra'ja. Poročila iz prestolice pravijo, da je imel z vladarjem več urna posvetovanja ter da se je razgovarjal tudi z vsemi v Madridu navzočimi političnimi voditelji. Snoči je sprejel zastopnike časopisja, da sporoča javnosti o vsebini pogajanj, ki jih je vodil. Izjava Cambe je tako sestavljena, da napiavlja vtis, kakor da predstavlja vladno deklaracijo moža, ki bo morda jutri vodil usodo Španije. Do sedaj se je si:er naglašalo, da pripada ta težka naloga liberalremu vodji Santiago Albi, toda dogodki zadnjih tednov so pokazali, da čas za povratek Albe še nI dozorel. Med diugim izvaja Cambo sledeče misli: Že odkar obstoji diktatura v Španiji, se je on bavil i vprašanjem kako bi mogel sodelovati v španski politiki in kot zastopnik vlade izvesti svoje politične zamisli. On ne polsga nobene važnosti na ustavno obliko države. V Eviopi je veliko republik, ki so kulturno na višini, toda ravnotoliko monarhij, k', sijajno vršijo svojo nalogo. Nasprotro pa lahko naštejemo republike, ki so naravnost sramota za demokracijo, kakor tudi monarhije, ki so zgled sla-kega gospodarstva. Španija si je priborila svoj svetovni sloves ne radi svoje ustavne oblike, ampak radi svoje literature in umetnosti. Španija je zaostala na socijalnem polju. Tu bo treba velikih reiorm. Tudi y verskem oziru se bo morala odločiti, da izbriše oni člen ustav«, Id postavlja katoliško vero kot državno vero (katolicizem bo za to samo hvaležen — op. dop.). Nadalje se mora napraviti konec sistema, ki ga ie upcljala diktatura, ko je iz državnih sredstev začela podpirati privatna podjetja. Katalonsko vprašanje je bolj čustvenega kot pa pravnega značaja. A rešiti se bo moralo in sicer v mejah sedanje države. Rešeno bo tem preje, čim bolj piisrčno bo razumevanje, ki ga bo pokazal za to veliko rano ostali španski narod. Odkar obstoja ustava v Španiji, so se politiki veliko bolj zanimali za strankarsko korlstolovsko politiko, kakor pa za vzgojo in napredek ljudstva. Zato nobena vlada ni imela pri strankah iskrene opore. Vlade so morale računati z armado in se nanjo upirati, ker se na stranke niso mogle. Vsa zgodovina španskega ustavnega življenja je zgodovina vojaških uporov in revolucij. To je zakrivila politika, ki je bila delanezmožna in neproduktivna. Španiji manjka tudi kak večji narodni ideal, ki bi vžgal nove energije. Cambo upa, da bo z Iskrenostjo In s žrtvami mogoče Španijo rešiti iz sedanjih težav, a sto. iti bo treba vse, da se ne povrne prejšnje sterilno strankarsko življenje. Španski listi prinašaijo obširne komentarje o tej izjavi, ki prinaša nove upe v tragičen položaj, skozi katerega mora bresti španski narod. Proslava kraljevega rojstnega dne Belgrad, 17. dec. AA. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraJja. Danes d: po'dne ob pol 10 ie bila v tukajšnji katoliški cerkvi Kristusa kralja svečana služba božja. Ce.kev je bila natlačeno po'na ljudi. Nj. Vel. kralja je zaislopal polkovnik Leko. Izmed ministrov so bfli prisotni: dr. Kumrnudi, Mirko Neudorfer, dr. Oton Fra r'eš, pomiočnik ministra dr. Lu-jo Bakolič, razen tega bivši ministri dr, Tugomir Alaupovič, dr. Anton Korošec, prof. Anton Sušniik, dr. Stepam Barič in še drugi. Navzoč je bil tudi papežev nunciij msgr. Pelegrinetti s svojim avditorijem msgr. Puccimijem. Mestno občino je zastopal 1 odbornik Nisa Anič, d-žavni svet dr. Sagaddn, generalno kontrolo dr. Smlt, drž. sodiščo za zaščito države Mi ko Kosi č, narodno oaniko viiceguverner Miroslav Kulmer, Privi'ig:rano Agrarno banko dr. Hacin. Razen tega so bili navzoči zaslo-pniki raznih korperacij in društev. Svečano službo božjo je odslužil nadškof Rodič ob veliki asistenci. Belgrad, 17. dec. AA. O priliki pro.lave dri. praznika lojalnega dne Nj. Vel. kralja Ak.ksanJra je billa danes dopoldne v vseh ce'kvah in molilnicah svečana služba bo-ža. Posebno slavnostna je bila v Saborni cerkvi, kjer so se je udeležili Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kra'lljdca, Nj. Vie. princ Pavle in knegiruja Olga. Sluitio bož;o je opravil pati i arh Varnava s 4 metropoiiti, 14 svečeraiik in 2 mem-koma. Nekoliko pred 11 so prišli v cerkev zastopniki vojaških in civilnih oblastev. Generaliteta ln admiraliteta ie prišla na čelu z vojvodo Boijovičem. Dalje so bili navzoči predsednik državnega svita dr. Ninko Perič, predsednik kavcijskega sodišča in glavne kontrole, predsednik bel^ra ske občine z obema podpredsednikoma in velikim številom drugih uglednih osebnosti. Nekoliko minut pred 11 je stopil v cerkev predsednik vlade, armiiski genrral Peter Živkovič s člani vlade, generalom Hadžičem, dr. Marinko-vičem, dr. Kumanudi;em. inž. Serncem, dr. Drin-kovičem, dr. švrlijugo, Jeftičem im Frangešein. V istem času so prišli tudi člani diplomatskega zbora. Takoj po 11 sla stopila v cerkev v spremstvu dvornega svečenika Ni. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica ter Nj. Viis. knez Pavle in knegin a Olga. Potem, ko se je končalo blagodarenje je iimel p.itri- jarh Varnava daljša govor. Stem |e bdlo končano svečano blagodarenre. Nij. Vel. kralj in kraljica, Nj. Vis. knez 1 avle in kne-ginja Olga 90 s svo im spremstvom krenili pred cenkev, kjer so bile Nj. Vel. kralju in kraljici prirejene burne ovacije. Zagreb, 17. dec. ž. Rojstni dan Nj. V. kralja Aleksandra se je v Zagrebu zelo svečano proslavil. Svečanosti so se pričele snoči s proslavo v gledališču. Glasbena Matica iz Ljubljane je priredila svečano predstavo. Pred predstavo je rektor ekonomsko-komerci-alne šole dr. Nagy predaval o temi »Kraljeve ideje in naša preieklost«. V predavanju je podrobno orisal zgodovinska dejstva od Tomislava, Dušana Silnega, beneške republike do našega ujedinjenia. Nato je bila slavnostna predstava »Faustovega prekletstva«. Danes je bilo vse mesto okrašeno z zastavami. V stolnici je bila slovesna služba božja, ki ji je prisostvovalo veliko število zastopnikov civilnih in vojaških oblasti z banom dr. šilovičem na čelu. Službo božjo je opravil ob številni asistenci nadškof dr. Ant Bauer. Koncert Glasbene Mafee Zagreb, 17. dec. ž. Snoonji koncert Glasbene Matice je dosegel v Zagrebu zelo lep uspeli. To v splošnem ugotavljajo vsi umetniški knitiki v zagrebških listih. Posebej omenjajo soliste, ki so z umetniškim zanosom sodelovali ne tem vvč.eru, v prvi vrsti Vero Mojdiičevo, ki je odipela svojo partijo zelo m unikatno, mirno in plemenito. Simpatično pišejo o tenoristu Jo-siipu Gostiču, ki bi bil ob Rijuvcu. Šimencu in Banovcu četrti slovenski tenor, ki je očaral in ki bo zagrabil tudi ostale. Celo priredritev jc zolo dobro vodil operni ravnatelj Miiirko Polič. Zbor iin orkester »ta popolnotna sipolnmla svojo nalogo, Koncert je imel posebno slavnosten značaj. Bila je svečana izvedba pred kraljevim rojstnim dmem. Ljubljanska Glasbena Matica l»o odnesla te Zagreba razen simpatij tudi mnogo darov kot vidno priznanje za uineitniiškn prizadevanja. hora. Španija Ima po našem mnenju nesrečo, da jc brez državnikov, kakor je bila Italija v trenolku, ko so se zbirali fašisti za pohod v Rim. Neodkčna stoji med dvema taboroma: od ene strani prihajajo vedno bolj jakt, a ludi vedno bolj disharmonični klici po uslavni reformi v zmislu večje demokracije, od druge strani pa pritiskajo prislašl nove nasilne vlade. Nova diktatura pa je mogoča le s pomočjo armade. Toda Španska armada, kdo ve, kako daleč jo je že pregledala republikanska opojnost? Kaj bo v šoaniji? Dragoceni trenutki so šli mimo neopazen! In neizkoriščeni. Par mož, brezobzirnih in pogumnih, lahko zaneti velikanski požar. Iludourje pametna vlada, ki ne bo oetala gluha za želje naroda. Se lahko prepreči. Kako dolgo še? Dnolpi eo revolucije v Španiji prišle od zgoraj, smo rekli uvotloma. To, kar se pripravlja sedaj, prihaja is globin. Mi od srca želimo, da bi Špansko ljudstvo v krSčanstvu, kateremu je bilo vedno zve«to, iskalo zdravil za svoje bolečine in smernice za svojo bodočnost. Stanje Poincare'a Pnrrz. 17. decembra. A A. Danee »»poldne je bil izdan komunike podpisan od zdravnikov, kii pravi, do se je stanje Poincareja nekolriko zboljšalo. Obstoji upanje, da bo ozdravel. Davi je bi.la temperatura 37 in pulz 70. Pariz, 17. dec. kk. Zilravstveno stanje Po-inoareja se je nekoliko »boljšalo. Ponoči je biil položaj zadovoljiv. Temperature je znašala 37.4, žila pa 70. Kot zadnjii je včeraj zivečer obiskal bolnika pariški voja&kii guverner, general Gouramd, ki je [Kilem ii/javil, da je ohromitev iin zastrupi jen je k sreči prenehalo. Tudi stanje generala Joffre« se je zboljšnilo. tako da Ih> maršal v soboto lahko odptoval ua francosko riviero. Venizelos tudi potuje Atene, 17. dec. kk. Na povralku iz Varšave in Dunaja bo obiskal grški ministrski predsednik Venizelos tudi Rim. Ua sedaj ne bo obiskal Pariza in Londona, se po oficioznih zatrdilih ne sme tolmačiti napačno. V zadnjih dveh letih namreč, odkar je bila podpisana grško-italijanska pogodba, Venizelos ni več obiskal Mussolinija, dočim je pač pozneje bil še v Parizu in Londonu. IValešhi princ o anpl. trgovini London, 17. dec. AA. Snoči je imel vvaleški princ na banketu v mestnem domu važen govor o angleški trgovini ter industriji. Banketa se ie udeležilo mnogo vodilnih osebnosti trgovine in industrije. Princ je v svojih izvajanjih naglasil važnost prekotnorskih tržišč za angleško trgovino ter omenil velike težkoče, s katerimi se mora boriti angleška industrija, da premaga inozemsko konkurenco. Princ je končno pozval vodilne kroge trgovine, naj jo varujejo ter branijo z vso odločnostjo. Italijanski letalci odleteli v Ameriho Rim, 17. dec. kk. Pod poveljstvom italijanskega ministra za zrakoplovstvo Bali oa je davi ob 7.45 iz Ortebella startaJa eskadrila 14 vodn h letal za polet v Južno Ameriko. S pota javlja, da e vreme deževno in vetrovno. Letala in-a o s seboj radio oddajne in sprejemne aparate, ki lohko spre ema o na daljavo 3000 km. Do sedaj šc ni poročila, da bi letala dospela v Cartageno, ki je določeoa kot prvo postajališče. Ni iziključeno, da bodo letala to točko preskočila in letela naravnost do Kenitre. Zvečer je bil izdan uradni komunike, da ie po petu'nem poletu v bližini Balearskih otokov presenetil letala hud vihar. Osem letal ie dospelo v Los Alcnrarp* pri Cartageni, štiri lelala pa so se -pust la v prista-mišču Rio de Majorca, od koder bodo jutri zjutraj nadaljevala pot v Los Alcazare«. Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat bo ostalo blačno. kakor ie. Ponekod je pričakovati snega. Temperatura sc bo znižala. V par dueh pa »e bo zjasnilo in bo postal hujši mraz. Zgodovinski trenutek brit• imperija Ali svobodna indsha federacija ali omejena avtonomija - Energ'čna izjava bihanorskega maharadže - Veliko nasprotje med Hmdi in Muslimani London, 17. decembra. Ve« britanski Imperij doživlja te dni v resnici velik pa tudi težak trenutek svoje zgodovine. Na konferenci okrogle mize je namreč zbranih 30 delegatov Indije in sicer člani zmerne indeke Liberalne stranke, potem najimenitnejša indski knezi, poglavar J posameznih indskih držav, in pa ofieielni zastopniki vseh muslimanov v Indiji pod vodstvom Aga kana. Ravno v trenutku, ko je pododbor te konference, ki je imel izdelati načrt ustave zveznih držav Indijo, to svoje delo izvršil, je bivši minister Churchill na javnem shodu napadel delavsko vlado, ki da hoče dati Indiji samovlado, katera bi po njegovem mneiv.u pomenila odcepitev Indije od Imperija. Hvalabogu se niti MacDonald uiti člani indske konference zaradi tega napada niso dali spraviti iz ravnotežja in Churchill dobil najprej energičen odgovor od predsednika vlade, ki se je mogel sklicevati na to, da Churchill ni govoril v Imenu svoje (konservativne) stranke, ampak le v imenu nekaterih zastarelih šovinistov, ki v angleški juvnosti nimajo odmevu. Saj sodelujejo z indsknni delegati pri okrogli mizi zastopniki vseh treh angleških strank. Še bolj energičen pa je bil odgovor, ki ga je Churchill dobil od enega najvplivnejših indskih knezov, od maharudže bikanorskega, ki je na sestanku pred angleško publiko v daljšem govoru izjavil, da je indski problem popolnoma onak ameriškemu problemu, katerega Anglija svočas ni znala rešiti, ampak so njeni takratni šovinistični držav- Vojaška imenovanja Belgrad, 17. decembra. I. Današnji »Vojni lisU prinaša izredna napredovanja naše vojske: Predsednik vlade in notranji minister, častni adjutant Nj. Vel. kralja, Peter Živkovič, dosedanji divizijski general, je povišan za armadnega generala. Za armadne generale so napredovali dosedanji divizijski generali: Josip Kostič, Vojlslav To-mić, Radoslav Stanojlovlč, Ljubomir Maric V čin divizijskega generala so napredovali dosedanji brigadni generali: Radovanović Stevan, Plesni čar Milan, Daskalovič Aleksander, sanitetni general dr. Popovič. V č.in polkovnika: artiljerijsld podpolkovnik Radoje, Radonič Miliva;, Kneževič Stevo, Milkovlć Milenko, Antonovlč Kosta, Pavlovič Pavle, Usakovič Gojko, Kostič Vladislav, Veljkovič Vellmir, Rado-savljevič Dragutln, Popovič Gjorgje, Miladinovič Svetolik, Zlatanovič Radivoj, Milostavid Lazar, Ru-ketić Radko, Jorgovič Gjorgje, dr. Markovlč Aleksander, dr. Andrič Svetozar, dr. Iličković. V čin kontreadmirala: kapitan vojne ladje Vacera Franc, Samor Rihard, Polič Martino. т V čin polkovnika, artiljerijski podpolkovnik Magolič Bogdan, geodetski podpolkovnik Strel Miroslav. V čin podpolkovnika: intendantskl major Fuks Vilko, orožniški major Iskrič Ntko, Dekval Franc. V čin fregatnega kapitana: korvetni kapitan Cangl Miha, Štumberger Miroslav. V čin korvetnega kapitana: poročnik bojne ladje I. razreda Busdor-fer Hiacint, NagliČ Vladko. V čin strojnega majorja: kapitan I. razreda Dobrila Franc. Za višjega vojaškega kaj>elnlka III. razreda: višji vojaški kapelnik IV. razreda dr. Josip Čerin, Ivan Muhvič, Ivan Čižek. Za Sin kapitana I. razreda: pehotni kapilnn II. razreda Dudac Albert, šrem Vilko, Vodoplvec Vladimir, Vrtovšek Anton, Rot Alojzij, Oblak Ivan. Dežman Josip, Jaklič Vladimir, Pretnar Avguet, Tomežin Atila, Pleifer Stanislav, Hribar Franc. Adamič Vekoslav. art. kapitan Poloinik Janko, inž. kapitan II. razreda Gutič Branko, zrakoplovni kapitan II. razreda Pirš Franjo, Dudor Adolf. sanitetni kapitan Mavrič Mirko. V čin Lntendantskega kapitana I. razreda: kaj>itana II. razreda Brejšič Vekoslav. V Hn strojnega kapitana I. razrtda: kapitan II. razreda Celik Franc, šušteršič Bernard, Vrišar Ljudevit, Volf Franc, Ribič Anton. V čin kapitana II. razreda poročnik poročnik Strelec Zdenko, dr. KošČak Ivan, v čin poročniku bojne ladje II. razreda poročnik fregatni Kurevalter. V Čin strokovnega kapitana II. razreda poročnik Lo-vtrlč Andrej. Carin ske postavke za žitarice v Nemčiji Belsrad. 17. dec. A A Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, du sc glede nu podeduje izpremembe veljavne tele carinske postavke: na žitarice v Nemčiji (carina se računa v nemških državnih markah za 100 kg): pšenica 25, pšenica za zdrob 11, rž 15, oves 12. turščica, uvozni monopol 2.50. ječmen zn krmo 18, drugi Ječmen 20, ajmn 5, pšenlčna moka 51.50, ržena moka 51.50, pšenični otrobi 10, drugi otrobi 10. fižol 2.40. fižol zn krmo 2.60, grahorica 2 50, grašek 15, grašek za krmo 4, sočna In krmilna repa. sveža 1. suha 8, sladkorna repa, sveža 3, suha 10. rezanci sveže repe 1. suho 4 melasa in slično 4. krompir do 31. 3. 20, od 1. 4. •lo 31.8. 4, od 1. 9. do 14. 2. 2 Železniška nesreča Madrid, 17. dec. kk. V bližini mesta Leon p-i postajo La Robla na progi proti Dtionu sta trJla preteklo noč eksp esjii vlak in tovorni vlak. Dosedaj so potegnili izpod razvalin d'set mrtvih. Pod razvalinami se naha a o še trije ali štirje mrtveci. Ran« enih pa je bilo 18 potnikov, med njimi trije »mrlnonc varno. Poldrag miljon preveč žensk na Anpleškem London, 17. dec. AA. Po podatkih trgovinskega ministrstva je bilo sredi tekočega leta v Angliji 1,500.000 žen več kot moških, ikupno prebivalstvo šteje 45,9(0.000 dtiš, to je za 200.000 več kot preteklo leto. Število žen se je nasproti letu 1924 zmanjšalo. V tem leiu je bilo 1,9(0.000 več kot moških, čeprav je bilo tedaj v Angliji milijon ljudi mani. nlkl, ne poslušajoč velikega Foxa, zakrivili, da se je Amerika ločila od materne dežele, ker ji Jurij Ul. ni hotel dati avtonomije. Tudi Churehjll bi danes zapravil Indijo, ako bi on bil na Čelu angleške vlade, kar j>a k sreči ni. Danes Je večina ind-skega nurodn še globoko lojalna napram britanski kroni in želi ostati v zvezi z velikim Imperijem, ako bi se pa Churchillom pcerečilo diskreditirati dolo indske konference, ki predstavlja zmerne elemente Indije, bi indski radikalni nacionalisti igruje dobili situacijo v roke. Churchillovl argumenti, ieš da bi se svobodna Indskn federacija ločila od angleškega gospodarstva in ustavila plačevanje svojih obveznosti napram materni deželi, so naravnost otročji. Indija se ne more ločiti od angleškega gospodarstva, ki obsega ves britanski imperij, ne da bi izvršila obenem samomor sama nad seboj. Plenum konference okrogle mize se je včeraj zbral pod ullsont maharadževega govora. Najprej je vzel na znanje načrt federativne ustave, kakor ga je predložil pododbor, nato pn začel diskusijo o izročilu drugega pododbora, ki je izdela) načrt za ustavo j>osnmeznih provinc držav, ki bodo tvorile indsko državno federacijo. Kakor vaš dopisnik izve, se nn konferene.i tepeta dva zamisla: zamisel sedan'ega Indakega podkralja lorda Irvvina, ki z vso odločnostjo zagovarja popolno svobodo indske zvezne državo, ki bi bila s krono le rahlo zvezana po namestniku britanske krone, ka eri bi bile pridržane samo zunanje zadeve indske federacije in pa njena obramba pred zunanjim sovražni- kom — ln pa zamisel onih, ki bi radi obdržnll tako centralno, kakor tudi pokrajinske vlade pod odgovornostjo angleškega guvernerja oz. podguveriierja. Obe stranki pu se strln'ata v lem, da obsega samouprava vse zudeve razen zunanjih in državne obrambe, le dn bi hoteli angleški delegati, ki ne pripadajo delavski stranki, indsko federativno Ie-gislativo in eksekutivo kukor tudi provineialno le-gislntivo in eksekutivo postuviti pod vrhovno nadzorstvo guvernerja. Ako bi zmagala teza podkralja, ki jo vzdržuje delavska stranka, ]>otem bi se določila prehodna doba, med katero bi sednnja anglo-indska vlada izročila vse resore, med njimi tudi trgovino in policijo — dvn najvažne.ša resora v Indiji — indski domači upravi. Najtežje vprašanje pa ni to, ampak vprašanje, kako poravnati skoro nepremostljiv spor med ind-skimi in muslimanskimi delegati, katerega ni uspelo na konferenci poravnati niti najkoneiljant-ne.šemu tndekemu delegatu, sir Teju Bahadurju Sapru niti samemu premieru MacDonaldu v privatnih razgovorih preteklo soboto v Cheijuersu. Muslimani zahtevajo namreč, da se jim zasigura večina tnko v provinci Pundžab kakor v Bengalu, česar se pa Hindi najodločneje branijo, ker bi s tem izgubili vpliv v dveh najvažnejših provincah indske federacije, kjer je center indskegn nacionalizma. Vprašanje, ki prizadeva veliko skrb tako angleški vladi kakor konferenci iu vsej Javnosti sploh, se je poverilo v rešitev posebnemu odboru konference. Elitni ples na Taboru Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Ljubljana, 17. dec. Nocoj se je vritil povodoM rojstnega dne Nj. Vsi. kralja na Taiboru elitni oficirski ple», Id je »bral najodli&nt šo ljubljansko druibo. PI.s je »tvoril s kolom divizijski poveljnik general Veselinovič. Udeležil se je p'esa med ! drugimi tudi g, ban dr. MaruMč Med plesom je igrala godba dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika g. dr. Čerina. Plesna dvorana jc bila za to priliko okusno okrašena. Ptreosnova kat. časopisja v Italiji Katoliška akcija prevzela vodstvo katoliškega časopisja Informaciie našega dopisnika Riirt. 17. dcc. X. Veliki katoliški dnevnik v Bologni >L Avvenire <1 Itoliac se je spremenil v akcijsko |x*ljetje. Deleže so jiokupile preizkušene katoliške osebnosti ali pa kutoli-ške organizacije treh okoliških provinc. Pri | prvi slavnostni soja nove delniške družbe jc j imel predsednik katoliško akcije Ciriaci velik i govor o katoliškem časevpisju v službi katoliške akcije. Katoliškemu ljudstvu nc jvreti nevarnost od strani proti Verskih Metov. Njih nameni so preveč pregledni in dane« se jk> celem svetu odklanjajo tudi od ateističnih krogov. Proti-verska gonja je padla iz mode. To danes ne vleče več. Nevarnost preti od velikega tuko-imenovanega informativnega tisku. To so časopisi, ki izgledajo nn zunaj liberalni iu strpni. Ustrezajoč vsakemu svojih bralcev prinašajo drug poleg drugega člmnke o globokover«tk11i\ vprašanjih in o nemoralnih umazanijah. Ti sejejo zmoto, ker jiovzročnjo idejno zmedo osobito med mladino. Katoliški t,:sk Iki v stnnu uspešno braniti kotolišk« načela le, čc »i 1н> osvojil sledečo tri potrebe: V informativnem smislu moru nuditi svojim bravccm vse, kur jim nudi veliki tisk; 2. izvajati mora dosledno in brezkompromisno katoliška načela pri vseh javnih vprašanjih neglede nn katerokoli strankarsko obeležje; 3. katoliški tisk moro biti jH>poln v vsakem oziru ter nc sme zaostajati nc vsebinsko nc tehnično za nobenim drugim velikim dnevnikom. Te tri cilje pa bo dosegel katoliški tisk le, če bodo katoličnni z ne H napraviti konec razpršenosti, k,i je ravno no f*»l ju tiska obupno velika ter se zbrala za organiziran nastop. Ziito se jc :> Avvenire d' Italia« jkv atavil na kouicrcijeliio podlago, ker bo na ta način v svojem razvoju neodvisen od oseb in od društev ter bo mogel svobodno služiti velčkd misli katoliške akcije! kateri edini bo ostal podrejen. Cuje sc, do bodo sledila zgledu dnevnika »Avvenire« tudi drugi še obstoječi kntol.išikj listi, ker čutijo vsi nad selmj težo osclmih interesov posamezaMi skupin, ki jih izdajajo. Narodne manjšine v Italiji Značilni rezu.tati uradnega štet a — Kje je zaščita teh priznanih manšin Trst, 17. dec. x. Tržaški dopisnik vzhodnoevropskega koresjiondenčnogn uradu SOK poroča, da jc že svoječusno avstrijska oblast umetno prikrivala dejansko stanje narodnostnih razmer na Goriškem in v Prlnioirju, oziroma ga pretvarjala v prilog italijanske narodnosti. Ni čuda torej, pravi dopisnik SOK, če se istih sredstev jx>služuje tudi sedanja fašističnii vlada. Ravnokar so bile objavljene številke narod-.icga štetja 1. 1921 in I. 1924. Mod najbolj za-nimžvc ugotovitve uradnega poročila sf>ada trditev, da niti v Trstu niti v pmjiolnomn hrvatskem Bersecu ni nobenega človeka, ki bi bil zmožen srbohrvaščine. Nemški jezi,k nc obvlada niikdo v vsej Beneški Juliji, samo Trbiž jih nekaj priznava. Po uradni statistiki je v Beneški Juliji in v Zadrti vsega 999.987 prebivalcev. Od teh je 32.244 inozemcev. Slovencev prizna poročilo 258.944, Hrvatov 92.800, Furlanov 5I.4S9. Nemcev 4.185, Italijanov (»a 479.391. To je priznanje, ki ga ni nikdo pričakoval 1*11 »Piccolo« bo imel velike težave dokazati, d« je ta vcl'kanska narodna manjšina v 5 letih izginila. >Po|x>loc bo [>a našel novega poguma za svojo zahtevo, da naj se slovanska narodna manjšina izseli drugam. Gospodarski banherot fašističnega Kraljevina Madjarska Budimpešta, 17. dec. AA. S 1. ian. bodo mađ. žarska sodišča razso ala v imenu svete madžarske krone namesto kakor doslej v imenu madžarskega ljudstva. Korupcija na Madjorshem Budimpešta, 17. dcc. kk. Demokratski posla* nec Bela Fabijan je na dnnašnji seji poslanske zbornice vložil hude obtožbe proti večjemu številu visokih uradnikov socialnega ministrstva, o katerih trdi, da so denar, namenjen za vojne invalide, potrošili za druge svrhe. V londu za |4)dpiranje uredništva manjka 18.000, v invalidskem fondu pa 70.000 pengojev. Te zneske so dvignili uradniki proti pobotnici, niso pa bili porabljeni za invalide. Neki višji uradnik ie od zneska, ki je bil določen za kritje pogrebnih stroškov umrlega socialnega ministra Vasa, porabil 18 000 penijev za nakup salonskih oblek in cilindrov. Finančni minister Weckerle je izjavil, da je za te nerednosti zvedel šele v zadnjih dneh in da ho krivce strogo kaznoval. Novo imenovani socialni minister Aleksander Ernsf, ki je bolan, jc podal takoj demisijo, čim je pred par dnevi zvedel za te zlorabe. Na prošnjo ministrskega predsedtrka je potem iz'avil, da ostane na svojem mestu, dokler se ne zaključi preislo va proti uradnikom. Zračna zveza London-Capetown London, 17. dec. AA. Na današnji seji spodnje zbornice je jx>dtajnik za letalstvo Montague izjavil, da so pogajanja za uvedbo redne zračne poštne zveze med Kairom in Capetovvnom srečno zaključena. Pot do Capetovvna je dolga 5700 milj tel bo zvezana s 27 letalskimi postajami s hangarji in brezžičnimi postajami. Nemško-italijanski sestanek Rim, 17. dec. kk. »Popolo di Roma« poroča, da bo prihodn o soboto dospel nemški (unani minister dr. Curtiua na Dunaj, k'er se bo istočasne nahajal tudi italijanski zunanji minister Grandi. Egiptovska vlada proti borznim špekulantom Kairo. 17. dec. AA. Zastopniki vlade in ko-misijonarji borze so se posvetovali o položaju na borzi. Kakor je znano, so v zadnjem času na eglpt-akih borzah vrednosti papirjev hudo padle. Sklenili so, do preprečijo delovanje špekulantov za 15 dni. Ta ukrep bo stopil v veljavo z jutrišnjim dnem. Vsak posel bo treba prijaviti v 48 urah po prodaji, a uradniki borze bodo morali predložiti dnevne izpise o vseh transakcijah. Minister se je stepel Canberra, 17. dec. A A. V poslanski zbornici je došlo do mučnega incidenta. Ko je predsednik zbornice zapustil svoje mesto, sta se bivši minister za delo Theodore in vodja opozicije spopadla s pestmi. Rusi'a gradi železnice Moskva, 17. dec. A A. Prihodnje leto bodo ZOTadili nove železniške prorc v dolžini 9000 km. Mnoge železniške proge bodo dograjene in izročene prometu. Skupna dolžina teh prog znaša 1500 kilometrov. Brest-Litovske ječe Varšava, 17. dec. kk. Interpelacija, ki so jo včeraj zvečer vložile poljske leve stranke o dogod-i kih v Brest Liknsku par minut pred začetkom par-! lamentarnih počitnic, vsebuje strašne podrobnosti o postopanju z voditelji opozicije. Zadnia poročila režima Pariz. (Г. dec. Vesti, k:! prihajajo i« Ttal:je o sanaciji, ki jo je v zadnjem ča s u začel v zavoženem italijanskem gospodarstvu Mussolini, so skrajno pesimistične. >Lc [>ctit Niicois« Izvaja o tem sledeče: »Potem ko jc ,l je |mi Voh>i s voj čns krošnjar z iglami iu gumbi na beneških ulicah in sc povzpel do finančnega ministra JH> najbolj uvantiiristlčirh šnokulnc.i-jali. Danes ic najbogatejši mož v Itu!;ji\ državne finnnce »o pn pred bankerotoni. Sploh ro pod fašizmom bile finance ves čas v rokah naj- hujših avnnturislov: Bomdiiju, Gnali na, Muz/ot-tiju i;n zdaj Volpija. Od teh mož je Gualiino udeležen pri Oustriecveni škandalu, (voteiii ko jo oplenil pBanco Agricolo Italdano« in >Baneo d' Italia« za stotine milijonov; podpiral je fašističen tisk, zato |hi pri voditelju države bil v m i'osli. Danes ga je Mussolini z gnjusom zavrgel, posledice njegove korupcije |iu so zaipu-stile globoko sledove. Mesti Milan in Turin iz.ka/.ujeta kljub velikemu zmanjšanju svojega prometa več pro-tcetiiranih in neplačamih menic ko vsu Francija sku|wj. Državna blagajna se mora polniti na ta način, da erar vsak mesec napravi okoli 100 miljonov _ lir prisilnega notranjega posojila in se polasti depotov velikega števila hranilnic, dočim produkcijn |мк1а in pada. Staiistiku izkazuje novembru meseca okoli 2000 bankerotov. Število brezposelnih, ki gu navaja uradma sla-tietoka s 446.496, je v resnici trikrat večje; najbolj visoko je v poljedelski stroki, potem v ri-barstvu, v ladjedelništvu, v tekstilni stroki in v metalurgiji. Najbolj z.načiile.n (jojnv jo koriiii>cija, tako da sc more reči. «lu se d."nos vrhovi fašizma dirže samo po koi'Upciji. številni funkcionarji fašizma v centrih in na deželi žive od skrivnih reanu-neracij, podkupnin in dajatev veleindustrije ter od plenjenja državne in obč'nske uprave. Poučen jc zgled bivšega milanskega župana Bel-lo nija. Vesti, dn je Volixi iskal i>osojilu v Franciji i'n Ameriki, nopolnomn odgovor jn jo resnici, katero obupno oemcnti.rnuje fašističnega tiska le potrjuje. številne arotacije inteligenco po vseh italn-JanskiMi mrstih se nad-1jnjojo Zanimalo lxi zlasti, dn Je tiretirnn tndi mnršal Cuviglia, znta-eovalec pri Vittorio Vencto.« Iz Španije Madrid, 17. dec. AA. Stavka v Santandrn s« nadaljuje. Delna mobilizacija, ki je bila v ponedeljek proglašena v Madiidu, je baje postavila na noge 320.000 mož in vlada je močne čete razposlala na vse ogrožene točke z ukazom, da morajo ohraniti red za vsako ceno. Poročajo, da je vlada zahtevala izročitev Franca, češ da je ukradel vojaška letala in z aparati picletel tuje ozemlje. Pariz, 17. dec. kk. Kakor poreča »Petit Pad-sien« iz Hendaye-ja, so španske oblasti pozva'e orožnlške in vojaške čete z meje med lrunom in San Sebastlanom proti Saregosl, kjer so se vrllll hudi boji med četami in stavkujočiml delavci. V bojih je bilo več ljudi ubitih in mnogo ran|enih. Govori se, da je bilo več mrtvih tudi pri nemirih v Vcdenciji, med niimi več viijih častnikov. Francoske oblasti so ob meji pomnožile oroiniike straže, ker Sc vedno računaio z nemiri onkraj meje in bo treba razoroževati oborožene beguncc, ki prihajajo v Francijo. RevoSacija v Guatemali Newyork, 17. dec. kk. Ameriški poslanik v Guatemali poroča v Vfasbington, da je v torek pozno zvečer izbruhnila v Guatrmali revolucija in da je prišlo v glavnem mestu do mnogih krvavih s|>opadov. Vzrok ie splošno nezadovoljstvo z vla do predsednika Cliacona, ki je zadnji leden težke obolel. Kabinetni svet je nato sklenil, da bo začasno vodil predsedniške posle Baudillo Palma. Kei pa j« Palma intimen prijatelj Chacona, smatrajo revolucionarji sedanji čas za ugoden, dt udarijo n« Palmo. Newyork, 17. dec, kk. Revolucija v Guatemali ' le bila zmagovltn. Vstali so za zača nega predsednika republike imenovali generala OrePmta. Vo nl mlrlster bivlega kabineta de Llon ie bil v nemirih I ubit, začasni oredsednik Palma oa uict.