Odgovor Ijudskega učitelja na sostavek v letošnjem Jahres- berichtu" c. k. izobraževalnice za nčitelje v Ljubljani ,,Zur Lehrerfortbildung in Krain". Pregovor pravi: ,,Klin s klinom"! nemški pa: ,,Auf einen harten Klotz gehort ein derber Keil". Tako pravim tudi jaz ubogi učitelj na deželi. Da, res ubogi smo; kajti ne samo, da srao slabo plačani, nas še naši nadzorniki in druga druhal obrekuje pred vseni svetoiu, kakor da bi mi kranjski učitelji ne bili zmožni, se dalje izobraževati. Ker ni bilo repate zvezde na nebu, prišla je namesto nje nova čudna zvezda, ktera se sicer ni na nebu, ampak na šolskem borizontu prikazala, in je pri nas napravila veliko veče gibanje in šumenje, nego znani napovedani komet, Poglejmo, kaj nam vse pravi ta glasoviti sostavek! Kar se tiče narodnosti, ne rečem druzega, nego lo, da nam je znanje slovenskega jezika tako potrebno, kakor vsakdanjega kruha, in nemškiga pa, kakor dobre jedi, ker s samim kruhoin ne moremo lahko shajati. Pervi trije listi prinašajo nekoliko resničniga. Ne more se tajiti, da je naše ljudstvo tu pa tam na deželi neotesano in da je učiteljeva skerb ljudstvo izobraževati; vendar pa naše ljudstvo ni še dospelo do takih grozovitosti, do kakoršnih so že prišli tako imenovani ,,p e rv i narodi na svetu". Ako boste pa Vi, g. pl. Gariboldi, svoje učence tako učili, kakor kažete na 19. strani svojega sostavka, ko zasmehujete in zasramujete učitelje, da je MGehorsam und Demut" njih ,,Hauptcharakteristicura", potem se ne bomo čudili, ko bi naš narod imel ,,Ungehorsam in Hochmut" za ,,Hauptcharakteristicum". Veselinio se pa učitelji, da nas je naš nadzornik g. pl. Gariboldi, ko nas je mislil obrekovati, zelo počastil, kajti naša pokorščina in vdanost do duhovske kakor do svetne oblasti, dela nam Ie čast, nikdar pa sramote pred poštenim svetom. Dalje pravite, da učitelji na deželi na Kranjskem ne morejo se dalje izobraževati, ker nimajo časa zavoljo drugih opravil, ktere inorajo opravljati, zarad njih slabega materijalnega stanja, zatorej si tudi potrebnih učnih pripomočkov ne uiorejo napravljati; toda, vprašam Vas, kako se vjeina to s tem (z 18. stranjo), ko pravite, da učiteljem na deželi nič ne manjka, in da imaje vsega dovolj? Dalje se bere: nUčitelji so očetje velike družine in svoje otroke dobro preskerbujejo, in veliko jih je, ki so samo pri učiteljstvu, to je pri mastni učiteljski plači obogateli in so tudi posestniki". G. pl. Gariboldi! povejte nam, koliko jih je in kteri so, ki so pri učiteljski plači obogateli? radi bi jih poznali! Se li inore učiteljem za zelo šteti, ako gredo z trebuhom za kruhom, in si pristransko kaj prislužijo, ker od same učiteljeve plače živeti ne morejo ? Mar ste Vi le iz zgolj ljubezni in gorečnosti do učiteljstva prišli na izobraževalnico ? Kako to, da se je ljubezen do ljudskega učiteljstva v Vas še l.e sedaj vnela, ko so bile plače od400gold. na 1000 povikšane; zakaj niste prej tu sim prišli? Jaz se že trudim celih deset let ko učitelj, mežnar in organist, in si nisim zraven vse varčnosti in treznosti ne enega solda mogel prihraniti. Potem nam kličete: ,,Emanzipieret euch!" Kaj mislite s tem? Morda, da naj bi otresli tnežnarijo in orgljanje? In potem — potem pa živeli od celih 50 ali 150 ali celo 180 gold. ko učitelji. Do sedaj ne znamo še čudežev delati, morda nas Vi naučite. Vi mislite, da je to tako lahko za nas učitelje, kakor konju, ko svojega jezdica otresel Ne! Učitelji nismo krivi tega, da smo mežnarji. Resnično rečeno: res nismo radi, pa vendar delo ne sramotf, ampak lenoba. Plačajte nas ko učitelje, in potem nam ne bo treba mežnariti, saj osebno ne. Dalje nam očitate, da učence pri vsaki priložnosti k pobožnosti napeljujemo. Povejte nam vendar učitelja, ki je učil, da so ,,roke samo za molitev vstvarjene!" Ali je to taka huda pregreha, ako učencem razkla* damo berila tako, da se razlaganje strinja z našo vero, in ali ni vera podlaga vsaki družini, vsaki deržaviV Karn zabredejo ljudstva brez vere, imate v zgodovini dovelj zgledov. Škoda, da ste zgodovinar, pa tegal! n« 'Veste;¦-ubog itr neumen kranjski učitelj Vam mora to razlftgati.: 'iJO-Hin i v 13 qr in«vo«>iui o>Itfiiii iq l>\ 0-. itiu>.-i(>A&A ob rii«o)iyoso'i^ Na strani 17. pravite vendarnekaj resničniga, namreč: ,,Die Collectur macht den Lehrer zu einem privilegierten Bettler, zu einem notwendigen Uebel fiir die Gemeinde". To je resnica; vendar bi bilo bolje, da bi Vi kot šolski nadzornik raji učiteljem na tihem iz teh zadreg pomagali, kakor pa stergane berače še bolj tergali. Ravno na tisti strani pa zopet beremo, da, ko bo mežnarija od učiteljstva ločena, bode večina učiteljev učiteljstvo na kol obesilo in bodo raji samo mežnarji in orglarji; in pravite, da bi bila to velika sreča za deželo. # Vederemo! Tu imamo zaušnico, dragi bratje, kakoršne do sedaj še nismo dobili; mi dosedanji učitelji nismo tedaj sposobni za sedanjo šolo, akoravno smo dostali vse skušnje, ktere je postava od nas tirjala. Vradnikora in vojakom, ki niso za službo, dajo penzijo; nam pa bi dali za penzijo mežnarijo. Lepa prihodnost po g. Gariboldijevem nasvetu! Vprašara vas vse, ki ste v dosedanji ljudski šoli dobivali podlago za svoj stan, kako ste vendar dospeli v kako višjo stopnjo v življenji, ker vas niso izobraževali učitelji iz nove izobražovalnice? Potem pravi naš g. pl. Gariboldi: »Die friiheren Praparanden konnten sich bei ihrer geringen Bildung allerdings zu solchen Diensten hergeben; kein Mensch aber von einiger Einsicht wird der nach dem Lehrplane unserer neuen Lehrerbildungsanstalten ansgebildeten Kandidaten zumuten, dass sie Messner werden wollen". Bratje učitelji! kako vam se dopada ta pohvala? Ali nam je že kterikrat kdo in kje tako zagodil? G. pl. Gariboldi hoče tedaj s tenii besedami reči: Vsi učitelji, kteri niste hodili v mojo šolo, ste bedaki, in zavoljo tega niste za kaj boljšega, kakor za hlapce! To je filozofija in modrost, ktera Salomonovo presega. Ali ne veste g. pl. Gariboldi, da so že starr modrijani rekli, da je človek vedno učenec in da nihče vsega ne ve? Vaši rejenci pa se bodo v treh letih toliko vednosti navzeli, da je pričakovati, ko jih pošljete na deželo, da bodo vsi otroci naenkrat vsegavedni. Ne bo jim treba delati, ker po Vaših aristokratičnih mislih je delati osrainotivno (gemein). Po inojem mnenji nam za deželo vendar ni treba učiteljev iz vseučilišča.' Vse drugo je veliko znati, in vse drugo dober učitelj biti. Namesto da bi Vaši učenci nevedne podučevali, jih bodo zaničevali. Kaj drugega je učiteljev posel, kakor nevedne podučevati in serca žlahtniti? Ker pa g. pl. Gariboldi ne pozrui in ne raore poznati učiteljev po deželi, ampak pozna jih malo (rekel bi nič) le iz svojega okraja, zadene njegova sodba le nas iz ljubljanske okolice; in vendar govori od vse dežele njegov spis. Tedaj na noge! Učitelji po deželi, ne dajte se tako nesramno pred vsem svetom obrekovati in zasmehovati! To bi bilo babje. Ko bi g. pl. Gariboldi kot naš okrajni nadzornik z nami dobro inislil in nam hotel res pomagati (kakor delajo drugi dobri nadzorniki), bi raji naše rane pozvedoval in jih s tem celil, da bi na pripravnem postavnem kraji za nas govoril in energično delal za zboljšanje našega žalostnega stana. S takira ravnanjem bi si bil serca vseb pridobil, in rni vsi bi mu bili za to zelo bvaležni. Ker pa je namesto, da bi bil po svoji instrukciji naš srednik in zagovornik, pa naenkrat naš zaničevalec in obrekovalec, nas to toliko bolj žali, ker se tega od njega nisrao kar nič nadjali, in ker je bil z nami (moraino reČi) vedno prijazen. Kar pa nam g. pl. Gariboldi od našega ;)Tovarša" in njegovega vrednika še posebej blede, ne moremo verjeti, kako more sicer omikan človek tako govoriti in pisati. G. pl. Gariboldijev nEingesendet" v ,,Tagblattu" od 19. t. m. ima pečat naj večje surovosti. Ko bi bil „116. Tov." in njegov vrednik res naš nasprotnik, bi bil že zavoljo našega stauu nespodoben tak napad. Kedar bode g. pl. Gaviboldi toliko pisal in za zbujenje učiteljev na Kranjskem toliko storil, kakor naš nTovarš", bodemo ga tudi bolje poslušali; a sedaj vemo, pri čem da smo. Bratje učitelji, naše gcslo naj bode: ,,Vse za narodno omiko, za vero in cesarjal" V Šmartnem pod Šmarno goro 22. avg. 1872. Leop. Suhadobnik, Ijudski učitelj.