PoStnina plazma v gotovini Uto LXH. itev. 111. D LlubUonl. v petet 1J. mola 19Z9. Cena Din 1. SLOfENSKI Izhaja vs&k dan popoMoe, Urzemii pedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit 2 Din 2.—, do 100 vrst Din 250, večji inserati petit Trsta Din 4.—* Popust po dogovoru. Inseratnf davek posebei. »Slovenski Narod« veUa letno V Jusoslavifl 144— Din« za inozemstvo 300,— Din. — Rokopisl se m vračalo, — Nale teleffoaske iterllke so: 3122. 3123, 3124, 3125 In 3124. „Zeppelln se je moral vrnitl Nad Gibraltarjem so ugotovili defekte pri dveh motorjih - Ker jih med poletom ni bilo mogoče popraviti, se je moral „Zeppelin" vrniti v Fried- richshafen, kamor je dospel danes opoldne — Friedrichshafen, 17. maja. Proti vsemu pričakovanju je zrakoplov Grof Zeppelin < prekinil svoj prekooceanski polet in se vrača nazaj v Friedrichshafen* Ko je bil zrakoplov že nad Gibraltarjem, sta se pokvarila dva motorja, kar je zelo vplivalo na hitrost poleta. Ugotovili so namreč, da sta nalomljeni dve glavni osi, zaradi česar so morali oba motorja takoj ustaviti. Popravilo motorjev med poletom ali izmenjava poškodovanih delov je nemogoča. Za varnost zrakoplova in življenje potnikov in posadke pa ni nevarnosti. V ostalem pa bi bil nadaljnji polet zelo neugoden tuđi že glede na vremenske razmere, ker so nastopile proti pričakovanju zelo neugodne prilike. O pohioči je letel »Grof Zeppelin« na povratku preko Barcelone proti Marseilhi in ga pričakujejo že danes opold. v Friedrichshafmi. — London, 17. maja. Posebni dopisnik »Da41y Chronicla« Je poslal snoči ob 7. s krova »Zeppelina« svojemu listu nasleditje poročllo: Smo na povratku. Dr. Eckenerjev sklep, da se vrne, j? vse hvale vreden. Seveda se je k temu zelo težko odlociti. Vzrok za nepriča-kovani povratek ie defekt v strojih. ki so sa opazili, ko smo bili 420 mili od Gibraltarja. Potniki so sprejeli vest o tem neugodnem odkrithi docela mirno. Zrakoplov kljub detektu pluie povsem mirno, le nekoliko počasneje. Zaenkrat nj nobenega vzroka za razočaranje. Po zagotovilu dr. Eckenerja bo »Grof Zeppelm« takoj po popra vilu takoi kre-nil na pot jn poletel preko oceana. — Berlin. 17. ma a. Vest o prisilnem povratku »Grofa Zeppelina« }e izzvala v vseh nemških krorfh zelo mučen vtis. Vsi listi skušajo opravičevati Eckener-)ev korak ter hvaliio njegovo previd-■ost. Glede defektov v motor iih nagia-šajo. da ten def ek tov poprej k1*ub naj-skrbneišemu pregledu ni bilo mo^oce ujjotoviti. Pravilnik o neposrednih davlrih Važne določbe glede odmere dopolnilnega davka na zemljiški davek ter glede hišnega in rentnega davka — Beograd. 17. maja. Finančni mi-nister je ix>dpisal pravilnik o izvršavanju zakona o neposrednih davkih. Ta pravilnik določa: 1. Ako znaša osnova dotfx>lnilnega davka na zemljiški katastralni do-ho-dek veČ kakor 20.000 Din, potem se davek računa od dohodka 25.000 Din. 2. Samostanska poslopja se ne bodo obdavčevala s hišnim davkom, ako se ne oddajajo v najem. 3. Hišni davek plačujejo zasebniki, tko njihov Čisti dohodek presega 50 tisoč dinarjev. 4. Od rentnega davka so oproščeni vsi prejemki države, oblasti, srezov, občin, apanaže članov kraljevske hiŠe, dohadki diplomatskih predstavnikov, obresti, ki jih plačujejo v inozemstvu država, srezi, občine, oblasti. Narodna banka, Državna hipotekama banka in Postna hranilnica, obresti od državnih banov, državnih posojil in zadružnih zvez, dohodki urada za zavarovanje delavcev, samostanskih ustanov, šti-pendij in invalidskih podpor. Neur ja in poplave na Hrvatskem Zaradi zadnji nalivov so narasle vse rekc in potoki — Zaradi poplav je na manjših probah oviran tuđi železniški promet Zagreb, 17. maja. CM vseh strani priha-fajo vesti, o velikih hudourjih in silnem de-Eevju. Ponekod *o povodnji poškodovale že-lesniŠke proge, da je orežkoSen normalen promet. Zlasti velike eo povodnji v Slavoniji, kjer so se v predvčerajšnji noći utrgali oblaki. Železniškp oblasti po včeraj odpos-lale na poškodovana mesta delavce, da bo popravili železniške tire Močno deževje je imelo neugodne posledice zla«ti za železni-fcki promet na progi Osijek-Križevci, kjer j*» voda izpodkopala progo med postajami Sušine-Gjurgjenovac-Feričanai, tako da ee je moral promet vršiti 6 prestopanjem. Prav tako je bila poškodovana železniška proga med postajama Našice-Gjurgjenovac, kjer so morali promet popolnoma ustaviti. Na civi-nalni progi Kapela-Rakovica je bila poplava tako velika, da je stala voda visoko nad tirom. Včeraj zjutraj je pričela voda padati. Na mnogih mestih je porušila želeniski nasip. Glavna železniska proga ni bila moćno poškodovana. Na železniški progi Baeta in Končanica, kjer je silen naliv podrl ielez-niške nasipe, so po dvodnevnem delu vč<=>-raj dopoldne promet zopet vzpostavili. Tuđi na progi Novska-Dugo Selo kjer je ietotako porušilo nasip, je bil včeraj vzpostavljen osebni promet, docim se je tovorni se raz-vijal preko Siska. Danes je bil tuđi na tem delu proge promet popolnoma vzpostavljen. Pet in pol milijarde za pobijanje alkoholizma Prohibicija se po mnenju uradnih krogov ne izplača in prinaša Ameriki letno ogromno škodo na izpadlih davkih — Newyork, 17. maja. Organizacija za pobijanje prohibicije je objavila statistične podatke o stroških, ki jih zahtevajo ukrepi za prisilno izjajanje prepoa-edi točenja al* kohola v Zedinjenih državah. Samo lani je ameriška vlada izdala za pobijanje alkoho* U ima 936 milijonov dolarjev ali približno 5600 milijonov Din. V nasprotju s to svoto pa je država prejela na globah 5.5 milijona dolarjev, ražen tega pa je efejansko izgu* bila še 830 milijonov dolarjev dohodkov od davka na alkohol. Ker je 1. 1928. znašal v vsei Ameriki davek na dohodek 882,727.144 dolarjev, dokazuje omenjena organizacija na podlagi teh vsot, da bi v slučaju, ako bi bilo dovoljeno svoboduno točenje alkohola in ako bi se pobiral davek na alkohol, ame-riškim državijanotn sploh ne bi bilo treba plaćati dohodnine, ražen tega bi se lahko še 850 milijonov dolarjev • porabilo v kul* turne in humanistične namene. Zato je po trditvi te organizacije svobodno točenje alkohola brezpogojno manjše zlo v zdrav* stvenem in moralnem ozira za narod, kakor pa zlo, ki ga prinaša prohibicija. Velik bančili krah v Atenah Polom »anglesko - ameriške« banke, ki sta jo osnovala dva Grka — 40 milijonov pasiva proti 4 tisoč aktiva ■— Atene, 16. maja. V Atenah Je te dm rapoveda!a konkurz Angle^ka - amerikanska banka. Že pred dclj časom so na atenski borzi krožile vesti, da ta banka ne mo-te več vršiti izplačil, zaradi česar so njene delnice hitro padle od 90 na 30 drahem, dva dni pozneje pa je banka nopolnoma ustavila svoja izplaćila. Pri pregledu knjig se je utfotovilo, da znašajo pasiva 40 mili-ionov, aktiva !>a samo 4000 drahem. ZanU mivo je, da Angleško - amerikanska banka, ki ie prišla v konkurz. nima nobenih zvez z angleško - ameriškim kapitalom. LJstano. vitelja banke dva Grka Iz Carigrada sta si izbrala to ime, ker imajo domaći Grki do jrrških zasebnih denarnih zavodih. ki imajo KTske ozn^čbc, le malo zaupania. Zato je na Grškcm v svriio varanja iavnega mne-nja postalo običajno, da se zbira.io za de-narna podjetja inozemske ozoačbc, navadno ameriške ali an-cleške. Predsednik nadzor-stvene-ja sveta nropadlc hanke Venmris ie izjavil da je polom banke povzročilo dei-stvo, ker je vsa tekoča sredstva naložila v podletja, ki še nišo prićela poslovati. To je tuđi res, dejstvo pa je, da so vsa ta podjetja last predsednika Venturisa. Pred dnevi je skušala hanka dobiti še kredit pri Narodni banki, ki pa ji je bil odklonjen, ker ponujana jamst\a ^so bila zadostna. Ljubljanska opera v Splitu Ljubljanska opera doživlja v Splitu tri# umfe. Več ui»peha ima seveda s klasičnimt operami, kakor z modernimi. Kljub temu pa ji kritika priznava v vsakem oziru ek* saktnost. V torek so peli S. Prokofjeva »Zaljubljen v tri oranže*. ki je bila spre* jeta v Ljubljani zelo toplo, dočim poroča o njeni vprizaritvi v Splitu tamošnja »No* vo EK>ba« pod naslovom »Pobjeda Sergija Prokofjeva u Splitu sa 20 : 1300.« Kritik se bavi obširno z delom samim, potem pa pravi: »Sergij Prokofjev, ruski kompotiist, avtor opere »Zaljubljen v tri oranže«, bo mogel, ako bo zvedel za pred* stavo v Splitu, imenovati jo kot uspeh in zmago, slovenski uspeh in slovensko zrna* go. Število 20 navdušenih, med tisoč neod* ločenih in 200 nasprotnih, je zelo dober re* zultat prve predstave v mestu, v katerem je bil pred 15 leti Verdi vrhunec glasbe in glasbenepa odra. Druga predstava bi iz* premenila. ako bi prišlo do nje. to razmer« je znatno v korist te dvaisetorice, tretja pa še bolj. Pa tuđi brez tega se zmage ta* kih sijajnih avantgardnih umetni^kih del ne računajo strogo matematično. temveč more 20 za pometi več kakor 1200 proti. Kriterij je drugacen kakor pri nogometu . . Ne preostaja nam mnogo prostora, da bi se podrobno spuščali v opis izvedbe, do* volj pa bo, ako rečetno. da je bil njen slog neoporečen, elan in navdušenje, s katerima je dela! ansambel, pa prav izredna. Da bi pripravili kako našo skupino za tak način predstave moderne stvari v slogu »Sturm in Dranga«, v kateri je mnogo grotesknega, mnogo tehniČno težkega. mnogo sinkopira* nega in včasih tuđi skoro kakofonskega teksta, bi bilo potrebno tako inteligentno, požrtvovalno in kulturno vodstvo, kakor ga ima ljubljanska opera. Solisti so bili pogo* sto postavljeni na veliko preirkušnjo, zbori istotako. a dirigent bi se mogel pretegniti v prizadevanju, da obdrži čvrsto smer iz« vedbe in dobro dinamsko ravnotežje. S tem delom je pokazala ljubljanska opera, kaj pomeni dobra umetniška organizacija dela, dirigent g. Štritof pa se je zlasti iz* kazal s svojim od'Iičnim poznanjem moder* ne glasbe. vseh njenih ^ttz m stranpoti. Po* samezni, g. Betetto v buffopartiji kralja Trefa je bil v središcu srčne pozornosti občinstva in je na veliko opilil oštrine tuđi najbolj ogorčenih konservativcev napram delu samemu. Bil je kralj večera, kralj mu* zikalnosti, kralj spontane komične igre. Od ostalih partij. irmed katerih je bila vsaka na mestu, vsaka važen del tega buč* nega modernega orkestra, mo-remo omeniti: princa g. Banovca, princ^^i-nie ge. Thierr\-* ieve, Leandra g. Grbe. Truffaldini g. Kolača, Nineto ce Ribičeve. Smeraldino ije. Poličeve, Pantalona g. .Tanka, M^ga Ćelija g. Rumpla, Fato Morgano gdč. Majdičeve itd. Vsem ere zahvali za ta večer umetni* :ke2a u^irk-i in borbenera rt1edar*l:ct!i r*7* roloženia. ki ga m' m'ajši moremo t.iko renko doživeti v naših »umetniških us-tano* vah«. Pisama za ponarejanje potnih listov na Dunaju 2^animiva razkritja dunajske policije — Komunistična agitacij-ska pisama je skrbela tuđi za falzificirane potne liste svojih kurirjev — Dunaj, 16. maja. Izs!cd:tev tajne ko-munistične propagandne pisarne v b:v Untere Ausartenstrasse št. 36 je zbud;la tako na Dunaju kakor v inozemstvu. z!ast; na Madiarskem mnogo pozornosii. Dunai-ska policija Je že več tednov vršila težav-na poizvedovanja. da je kon-čno prišla na sled inozemskim agitatoriem, ki so v stanovanju lastnika založe zobozdravniških potrebščin dr. Maxa Krampflitscheka po-nareia'i potne I:s:e za komunisiične kur!r-je. Vodja te propagandne Disarne, ki je pod imenom Mayer najel sobo. kakor tud! n:esova tajnica 'a trije pri j>onarejanju udeleženi inozemci se nahajajo že od po-nedelj-ka v zaporu. Na podlaci zapbnjene korespondence se sedaj n3da!:u;eio poi?- vedovan;a, da bi se izs!ed:!e vse osebe, ki ki so bile dale na razpolaso svoie pra%ilr.e porne liste za ponareditev imen in 'zrne* r javo fotografi, kakor tud: osebe. ki to Donareiene DOtne liste uDorab!ia!e. VCcrai ie b;!o 7or>et aretiranih već oseb. V zveii t odkritjem pisarne za ponare:anie potniti listov ?a komunistične kurirje ie uvedi* obsežt'o pre'skavo tuđi bud:mr>e5tanika po-rc';3, da bi se zadeva popolnoma poia*-n. a. Včerai aretirane osebe so $ komuo:-stićno propagandno pisarno le toliko v zve?:, da so njenim agentom dale na raz> polas:o prave potne liste, k; so se fa!rifj-crali deloma z irbnsanieTi pravih ime« deloma t na!ep!^en!em drugih fotografi. Epohalen napredek v letalstvu Uporaba nafte namesto bencina - Senzacija z Dieselovim mo-torjem na ameriški letalski konferenci - 50 odstotna poce- nitev letanja — Ncwport Ne^s (Mrsinija), 16. maja. Veliko pozornost ktošnje leUl>>ke konference je vzbudilo letalo z Dieselovim motorjem, ki je priletelo iz LKtro-ita v državi Michigan. Preletelo je 800 km dofgo proso v sedmih urah in prihranilo nad 2S?o pogonskih snovi. Eden najvažnejših problemov modernesa letalstva ie vpraianie pocenitvs letanja. Tehnike že dolgo zanima vpra sanje, ali bi se mogel porabiti /a letala Dieseiov motor, ki ne rabi bencina. tnaneč nafto ali surovo olje. Oboje it znatno ceneje od bencina. Strokovniaki so bili prepričani, da je praktična uporaba Dieselovega motoria v letalstvu pesem daljne bčnosti. Dieseiov motor je namreć tako težak, da bi letalo izdubilo z njim druge tehnićne la&tnosti. Zato je poročilo o letalu, ki je preletelo z Dieselovim motorjem iz Detroita v Washjngton. naravnost senzacijonalno. Reiiterje\(» poročito go\ori o veliki pozornosti, ki jo je vzbudii ta polet med letalskimi strokovnjakj. zbranimi v VVashinstonu na med na rod ni letalski konferenci. Za polet iz Detroita v Wa-shinston » porabilo letalo S0 galonov (\$q litrov) nafte. Prihranilo je tore! okoli 240 Htrov bencina. 189 litrov nafte stane S dolarie\. torej nekaj nad 300 dinarjev, dočim bi stala potrebna količina bencina okrog 1600 dinarjev. Iz t#ca sledi, da je storjen pm i korak k znatni pocenitvi letan.ia in s tem tuđi k no vemu razmahu letalstva. ^ Raztrgane hlače izdale vlomilca Trije nevarni vlomici pod ključem — Vzrok smrti Jakoba Stel- carja Ljubljana, 17. majn. 16. aprila je bil vlomlj^no v skladi>č«» fekodovih tovarn na Poljaneki ce*ti, kate-rih zastopnik je inž. št^bi iz Ljubljane. Tatovi so odnesli 106 kg bakrene iice. Policija ni mogla vlomiUev izsletiiti in ie se je zdelo, da bo ostal vlom n<»pojasn)>n. Toda nic ni tako skrito, da bi ne postalo očito. Vlomilci so bili namreč tako neprevidni, da so 12. t. m. zopet vlomili v ieto ekladišče. Pripravili so *i prav l<»p plen, katerega *o nameravali odnesti. Pri poslu pa jih je nekdo motil, pustili so na-kradeno blago na vrtu pri skladi^u in r.be žali. Pripravili so ei okoli *250 kg bakrena žice v vrednosti 10.001) Din. Na begu pa je imel eden vlomilcev smolo. Skoči! je namreč cei ograjo in si raz-trgal hlače. To je postalo lanj usodno. Policija je začela namreč intenzivno poiz\f»-dovati in kmalu je zvedela, da sta bila vlomilca ista dva mladeniča, ki so ju pr**d dobrim mesecem opazovali, ko sta po Po-Ijsnski ceeti vozila na ročneni voiičku bakreno žico. Policija je imela kmalu točen opis v rokah, zvedela je tuđi, da ima «*den raztrgane hlače in kmalu &ta bila mlada vlomilca pod ključem. Gre za 22 letnega, že večkrat kazno\anetc!car t>oe!cce! otrpi entu. Polee tesa .ie holeha! na mehurju in najbrž ca ie fa-dela se kjp. Pri padcu v Gledali*k; ulici se '\t pobi! na slavi in s. pretresel *no!gi* ne. Ko sta stražnjka naila, ie Je! ?te!car še sam na nnliciio. nonoči se ie oanie«o\*» stanje tako pokA BORZA. Devize: Amsterdam L"J.R7, Berlin 1350—13.53 U5.515), Budimpešta 9 91?».\ Bruselj 7.9014, Curin 1094.4—109? 4 (1«"*95»K Dunaj 7.9«2:i—8.0123 < 79973), l^ondo« 275<5O-'jr;6.4<» (276), N>wyork .Vi.fi^o-f»6.«W6 (56.786), Pariz 2J-J.30, Praga 167 ^ — 168.78 (168.38), Praga 167.W—168.7« (168.38), Tr»t 297.84. Efekti: Olj«ka 158 den.. Ljubljanska Kreditna 123 zaklj., \>ve« 123 den., Pra*te, Sttvb-na 50 den.. Šešir 105 den , Strojne 70 4<»a. ZAGREBSKA BORZA. DcvUe: Dunaj 799.7.1 Amsterdam ??>75 Berlin 13.525, Budimpešta 9.92, Milan .>97.*1 London J76, Newyork 56.79, Pariz 222.VS, Prasa l»vS..^. Cunh 1095.°. Efekti: Vojna Skoda 41L INOZEMSKE BORZE. Ciirih: Beograd 9.1275. Dunaj 72.9?, Budimpešta 90AS, Berlin 123.36. I ondon 25.185, Newyork 519.20, Pariz 30.265, Mi-lan 27.18, Prtf 9 15.365. Strtti 7 •5EOVENSKI N A R O D« (ireha<, ki se bo vrSila jutri 18. t. m- v Narodnem gledališču, me je na-potila k pisatelju >Greha€ g- Ang. Cerkve-niku. Poeetil sem ga na njegovem prijaz-nem domu sredi pomladanskega zelenja. Stopil »em v njegovo delavnioo, ki je na prvi mah osvojila moje simpatije s »har-monikarjem< kiparja Kosa ter originali obeh slikarjev Vidmarjev. Na etenah visi poleg inscenatijskih slik >OČiđčenja< (v inscenaciji Vala Bratine) še več drugih slifcic in vencev, ki spominjajo na krstne pred-•tave pisateljevih del >Kaverna<, »V vrtin-cuc, >Greh«, >OčiŠČenje< in »Roke pravice«. Zleknil sem ee v naslanjac in si ogle-dal >mladega dramatika«. »Mladi drama-tik« se hudomuSno smehlja in mirno priča-kuj« mojih vpra&anj . . . — Dovolite, zoepod Cerkvenik vpraša-nje. šakaj vas nekateri že deset let imenuje]« neprestano »mlađega sloven^kega dramatika*? — Zakaj — ? Zato, da opraviČijo svoje alovensko očetovsko pokroviteljstvo in ve-likoduSje, ki mi ga tako razkošno pokla-njajo. — OčitAjo tari, da va« intereairajo sko-r« le seksualnoetieni problemi? — Takane očitke lahko prenašam, ker se dobro aavedam, da je presneto malo literature, ki bi se tega problema ne bila dotak-nila. Saj je nedvomno seksualno življenje tiata zagonetna sfinga Življenja, ki tvori podstavo voakršnemu eocialnemu življenju. Ne domifiljujem si, da je moči ta problem resiti s potezo peresa, vendar pa sem prepričan« da je analiza seksualnega izživija-nja edino možn;j i ot re-itve tega socialnega problema. . — Kaj ml m*r«4* bitiTMMga t+vtdati • I »Gr«huGreh< um pove dovolj jaeno, ta kaj gre! 2e aam naalov poudarja, v č>m riči zrno te drame. Ni bistvo seksualnost, mar- i več je seksualnost zgoJj naj prikladne j*a 1 podstava, na kateri se more Jasno odraziti . negativ realnega greha. Interesiral me je | le problem kazni, ki »em se ga, seveda, le ; bežno in s strahom dotaknil . . . Sioer pa more vsak Čitatelj in gledalec dela lahko razumeti, kar sem napisal. odobriti ali pa tuđi zavreči! — >Grefc< bo reftiral in in^enira] g. Va-lo Bratina? __ Ali ete morda skeptični glede na njegovo režijo in inscenacijo? — Ni9em videl ie nobene reiije ib in-eeenacij« g. Bratine. — To ree ni moja krivda. — Vi zeto ranoga pišete tuđi ▼ Ame-riko? — Zelo mnogo eploh ne pišem. Pieal pa ?em precej za Ameriko. Tam so mi objavili mojo kolektiviatično dramo >V kaverni*, dve daljši povesti in večje žtevilo oovel. Sicer pa vem, zakaj vprašate to! Če imam že veliko dolarjev naloienih v hranilnici, kajne! Kolikor se to vprašanje tiče isključilo le pesnika Seliškaria, ki ga v Ameriki pozna veak slovenski delavec, in mene, morem g eigurnostjo trditi, da si niti z ame-ri&kimi dolarji, niti z jugo&lovanskimi di-narji-honorarji nisva in nikdar ne bova hi8e sezidala! — Danes toliko gorore in pisejo o pro-letaraki umetnosti . . . Kaj menite, ali je takšna umetnost, ali je ni? — Sigurno ni*te še pre&tali Seliikarje-vih >Trbovelj<. Kadar jih boste prebrali, ne boste več dvomili! •— Kaj pa pravite k ve^nemu vzdihovfc-nja o tragiCnem pomanjkanju slovenske literarne ©sebnosti? — Kaj pravim —? Pravim, da se mi to cmerenje zdi precej afektirano in devilko naivno, kajti Čankar je n. pr. postal sele po smrti centralna oeebnost — in Še danes ne verujem, da morejo biti prepričani ti«ti intelektualci, ki imputirajo Cankarju poveli-čevanje NiČejanfitva (primerjajte razJiine komentarje h >Kralju na Betajnovk!), da morejo biti ti intelektualci prepričani, da je Cankar res umetnik. Zdi se mi, da centralne literarne osebnosti ni in ne more biti. Primer: Pesnik Seliškar je pač lahko centralna osebnost »vseh sajastih bratov in seetra na tem e krvjo omadeževanem planetu«, ne more pa biti centralna osebnost njim, ki ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar žive. Končno mi je pieatelj preČital nekoliko odlomkov iz svojega nad vse zanimivega aodobnega romana >Ro»a, povest o dveh ženah«. Po težkem delu sem ga povabil, naj stopi z menoj na kcoarček rujnega. V odgovor mi je ctresel v narocje kup antialkoholne literature — jaz p.i sem se že tako veselil na likof! Šolstvo v obmocju ljubljanske občine Iz referata načeikika iinančnega odseka g. Irana Tavčarja na proračunski seji abcinskega sveta Osnovno šolstvo Mestna občina vzdržuje 11 javnih osnovnih šol, 4 meščanske sole, 4 zavctiSča, 2 mestna otroška vrtca in dovoljuie pod-poro 3 zasebnim osnovnim solani. Razdelitev po ^olah je naslednja: I. deška osn. šola, 10 razr., 329 učencev, 175.861 Din; II. defeka osn. Šola, 12 razr., 323 učencev, 134.077 Din; III. deska osn. Jola, 10 razr., 300 učencev, 159.755 Din; IV. deška osn. šola, 6 razr., 199 učencev, 129.458 Din; VI. de*ka osn. šola, 11 razr., 575 učencev, 367.839 Din; I. dekliška osn. $ola, 13 razr., 390 učenk, 162.147 Din; IV. dekliška osn. šola, 10. razr.. 300 učenk, 70.70« Din; Licejska osn. šola, 11. razr., 361 učenk, 81.118 Din; ManjSinska osn. šola, 3 razr., 42 učencev, 1700 Din; Pomožna iola, 6razr., 59 učencev, 12.000 Din; Barje, 5 razr., 120 učencev, 107.714 Din; Vnanja urSulinska šola, 5 razr., 241 učenk, 7062 Din; Lichtenthurn. osn. šola, 9 razr., 377 učenk, 7400 Din; I. mestni otroŠki vrtec, 60 otrok, 6500 Din; II. mestni otroški vrtec, 60 otrok. 28.372 Din: skupaj 3536 otrok. Zakonite obveznosti mestne občine so; Po krajnem *olskem odboru zastopati koristi šolskega okraja na zunaj in imeti v evidenci stanje Solstva v svojem šolskem okraju. Skrbeti za razširjenja obstoječih in zti napravo novih šolf za šolske prostore, kurjavo, razsvetljavo in za nadzorstvo stanja šolskih posiopij. Razsojati v prvi instanci zaradi kolanja in izšolanja učencev in ućenk in obravnavati šolske zamude. Sestavljati in potrjevati letne proračune za ljubljansko osnovno šolstvo. Preskrbeti potrebno pomožno osobje in kriti izdatke za pisarniške prostore in potrebščine po proračunu. Proračun liubljanskega šolstva je "bil spreiet na seji Krajevnega šolskega odbora dne 4. decembra 1928 in odobren po oblastnem šolskem odboru v Ljubljani z odlokom z dne 10. januarja 1929, št. 22. V smislu uredbe o krajevnih in oblastnih šol-skih odborih za osnovne in meSčanske Sole z dne 2. maja 1927, O. U. br. 2S038, odobmje oblastni šolski odbor le postavke rednega vzdrževanja, postavke izrednesa vzdrževanja pa so prepulCene odobrenju občinske uprave. • V letošnjem proračunu so upoštevane te postavke rednega vrdrfcvanja, ker je bilo nemogoče obremeniti proračun z \z-rednimi deli oziroma nabavkamL V prora- čun so vnešene predvsem plače slug in strežnic, honorarji šolskim upraviteljem in dotacije za stvarne potrebščine, učila, inventar in za kurivo. Za osnovno šolstvo in vrtce je v mest-nem proračunu predviđen znesek 1,117.399 dinarjev. Mestna ženska realna gimnazija Velika je obremenitev mestne občine, ker mora vzdrževati bivši licej, sedanjo žensko realno gimnazijo. Mestna občina se je stalno trudila, da prevzame stroške za vzdrževanje ženske realne gimnazije drža\a. Ves trud je pa bil doslej brezuspešen. Zanimiv ie potek prizadevanj, da prevzame državna uprava žensko realno gimnazijo: Mestna občina ljubljanska je prosila 16. februarja 1919, Št. 2489 in 21. maja 1919, št. «115, dalje dne 29. septembra 19£2. St. 18733, ministrstvo prosvete, naj prevzame mestno žensko realno gimnazijo v Ljubljani. Kuratorij mestne ženske realne gimnazije je to ponudbo potom višjega šolskega sveta v Ljubljani ponovil dne 11. septembra 1923, št. 23094. Pokrajinska uprava za Slovenijo je z razpisom dne 13, julija 1923, št. 2695, ob-vestila ljubljanski magistrat, da je ministrstvo prosvete obvestilo ljubljansko pokrajinsko upravo pod št. 11679, S. N. z dne 10 Julija 1923, da se mestna žeaska realna gimnazija podržavi od noveta lradiatacga leta. Ministrstvo prosvete je 11. julija 1923, S. N., štev. 11679, zahtevalo pogodbo od mestne občine, da »opStina ljubljanska u svrhu vaspitanja ženskog pomladka s obzirom na čl. 6. zakona o srednim školama bezplatno ust«pl miatetarstru ptosvtte zgradu blvieg m^tnoc deklHkoc llccla te zsrada blvi«c interaata Mladtka s potpa-oln laveataiieai«. Mestna občina je odgovorila, da ali proda licejsko poslopje z vsem inventar-jem vred za skupno ceno 5,700.000 Din, ali pa prepusti licejsko poslopje z inventarjem vred ministrstvu v najem za letno najem-ščino 22.000 Din. Na to ponudbo ni bilo nobenega odgovora več. Mestni magistrat je torej & av-gusta 1927, štev. 21197, velikemu lupanu ljubljanske oblasti stavil sledečo ponudbo: | Mestna občina ljubljanska je pripravljena prepustiti ministrstvu prosvete licejsko poslopje z vsem šolskim inventarjem v brezplačno uporabo, ako prevzame ministrstvo prosvete mestno žensko realno gimnazijo v Ljubljani v lastno upravo kot državni uvod in ga glede pouka vzdržuje nadalje v dosedanji smeri ter v doseda-njem obsegu. Poslopje in inventar naj bi ostala na razpolago državni upravi brezplačno dotlej, dokler bo država vzdrževala ta zavod in vodila nadalje v državni režiji realno gimnazijski pouk za deklice ter plačevaU učiteljsko in drugo šolsko osobje. Država se ^me torei posluževati poslop-ja in inventarja izkijučno v namen, za kateri je bila ta šola prvotno ustanovljena. Poslopje z inventarjem vred pa naj bi ostalo še nadalje lastnina mestne občine, dokler ga ministrstvo prosvet eventuelno ne odkupi. Mestna občina je vrhutega pripravljena event. nositi tuđi še vse troske za popravo poslopja in inventarja. Za upo-rabljanje poslopja in inventarja pa naj bi prosvetno ministrstvo plačevalo priznaval-no najemščino letnih 10 Din. Ministrstvo prosvete bi naj prevzelo učiteljski personal in ostale uslužbence z vse-mi pridobljenimi pragmatičnimi pravicami v državno službo in naj bi ga poslej plačevalo samo ter ga napravilo enakoprav-nega z osobjem na ostalih državnih srednjih šolah. Ministrstvo prosvete je z odlokom S. N. št. 23797 z dne 11. avgusta 1927 potom velikega župana ljubljanske oblasti odgovorilo, »da ne more ugoditi predlogu za podržavljenje mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani, ker bi podržavljenje po ine-nilo otvoritev nove državne gimnazije, itevilo popolnih gimnazij v državi pa ie po ČL 138 fin. zakona za leto 1927-28 določeno z 80. Občina mora torej še naprej vzdrževati mestno žensko realno gimnazijo, zavedajoč se, da mora imeti slovenska Ženska mladina svoj srednješolski zavod. Brieux: Rdeči talar O naii mladini ne sliitroo in ne čitamo ni<Č dobrefi; vse jo obsoja in javka nad njo: »O tem-pora, o mores! Ojousqu« tainden aubteris, j-uven-tus, patieutia nostra?!« aiko zna latinski. Bo slo-vens-ko ro ban lijo nad mladlnio š« huj«. Zakaj naša mladina baje noć« resno š»:ud:rati, ne ljubi literature in umetnost:, k cinična, ma/tenjali-stična, se posmehuj« idealom, n« priinava autoritet, ljubi kveč;'emu nogobrc, kroV iat zamorske pleše ter k sJcratka taka, da mo*ra nared s ta-kim naTaščaiem neizogitoo thvv&c] in nazaj. Moje mnenje je. da i« obsooba i>re:bra.ih ml. Vsa.4ca doba ima ss-ok cl-k in metode; glavno K. da iremo aaiprej. Nikoli ni» bili vsi l?udie voditelja. A danes j:h )t več kot nekdaj tuđi med mladino. Take misli sem :me\ na sinoćnji predstavi pomiadka Rdefieja križa 1. državne jmnazik-Lani so ljubldanski dijaki ujwiz»T:li staroj^sito iraj^dijo Oidip?>a, letos starejio francosfco dramo »Rdeči talar«. Obairat so igrali z vso re»-nobo in z največjo l*xrt>e*nijo resnično idealno, nese-bićno na korist na'jm.u namenu. 2e te predstave kaiejo, da vlada v de!u naše mladine zdrav umrtniški duh, ki ga v meji dobi 5e nismo poz-nali. Ne le mnoto cK>n«nt, močnnh ii\xev je treba za takole pcedsta\x> na največ-aem slovenskem odru pred n«jbo!j lu-kićno i>a-hUko, nej» tuđi mnogo v«tr*jo dobe brez pra&se io rutioe, so nudifi predstavo, ki k bila v nefrarterih prlzorlh Že prav Misu ometnosti. SedmoJolec Kr>»ffliec je podil s kmetom Bri-detoin epieodno osebnost, ti bi obstojala n« vsakem našetn odru; o&moSoIec Trantar ie ka-ralrteririjal nad^ravnSca v govorici, res^roćen talent. osnyi. Solec Javornik k pođajal Yfreta ne !e inteli-fentn«, nefo tuđi s pristtiiim Sustvom; prav dobro »e k uveljavtjaj osmoSo-Iec Dirmnec s stirim Bouzulom, Ie piretiho je »o^ofil. §»verljev posla-oec bi biJ izvrste« po nastepu, ako bi bil \t rnir-ne-JSi, jasneiii v govoru. Iffrals*ri ze!o dober k osrooiolec FaganelJ, ki k ifal Ctchep«ra; žal, d* i^fovarja voVak d^ilekti-ftno, Vagretova bi Ma đohr«. ako bi bila manj nervozna ?tđ. Prav posebno n-ritnank pa r« sedmofolki Ja-nM KfiafHČevi m njeno nar*vtw, res snin^atiino Janeto. Zltsti v prvih pri»orih k bil> »čirkoviti in v zaldhitei sceni prav mo*ia. Nedvcmen itralsJci talent. Ori nekaterih seveda je metila družahr* ne-ogiiknost, okoftiost v fibiJi m bn%, nekorektnost v otrfefcah i. dr. Naj se dtjaki k vadijo v J«v-t»m d»«^oc*a>u. u6e mi se oa ple&u lepega. meb-keca. narivtKta veden>a. nefvi&ilkoe 0Ov«ric«: v fiv>Mei*x yoi bo bof«i tmd oblino prisoanja. Sflaraika: pređttava k bi^a vobU popolnoma udov«]f!va. »Rđe« talar€ imo pred vt>Joo £e-•to itfali na naše« odru. Zdal ga k na novo f>reve! dr. J. Soltr. Itf« bi bilo trefea mamfcK faralatl in slasti aekatere dolce ff»vore Crtati Cer ncktterc priaorc s sodnikl sploh izpnstiti. Sioar pa )e g. r>aa Lip«h pooocrske države, te btz-čutne in za vse upravičene zahteve in prošnje gluhe mačehe. Dodatek sicer ne bo posebno velik in prevedba iz kronske na dinarske veljavo menda ne more biti točno irvrSljiva. kajti za odmero se je vzelo nekako zakonski člen službenih predpisov za finančno stražo iz 1. 1843 ali 1907; na podlagi takratnih sJužbenih pre-jemkov, t. i. plača, službene doklade in aktivitetne doklade. Ti orejemiri pa ne znsšajo v sedan.'i valuti, kakor prej v kronski. Pisec teh vrstic ie> imel čiste me-sečne kronske pokojnine 188 kron 90 vi-narjev. v bodoče bo pa dobival 164 Din 50 do 60 par. Ta znesek je tuđi rlavna kontrola v BeogTsdu odobrila o-z. nrixna!a kot pravilno izračunan in se bo izplačeval, čim bo tozadevni kredit otvorien. Ta priboljšek nam bo trenutno pač nekoliko zalegel in naš obupni položaj se bo vsaj deloma zboljSal. Zato se imamo vsi vpokojenci ie vrste zahvaliti našim vrlim posJancem, v prvi vrsti z. dr. Kramerju, ki se je s hvalevredno vnemo in požrtvo-vainostjo zavzemal za na^bednejše med vpokojenci. Dobro bi bilo seveda, da bi se bila prevedba izvršila ž© I. 1920 ali 1921. ko se je žisosal bivši avstro - ozrski de-nar. Upajmo, da bodo merodaini kroji v doglednem Času storili še en korak k zlboli-Šanru položaja in nas prevedli na zlato pari teto. T. D. _ B^rtška nadloga ▼ Ljubljani prečega ie v«e mf je. Ker policija kolikor toliko pazi po me>tu na berače, so «e vrgli z v»o vnemo na periferijo in iu podaja eden dru-gemu kljuko. Lazejo in sleparijo tuđi v§#-prek. Dan potem« ko *o Časopisi prinetli veet o požaru v KoČevski Reki, so tekom poldruge ure dopoldneva priSli Itirje be-rači, ki so trdili, da #o pogorelci od tam (kakor mi je iena povedala) dasi je skoro gotovo, da ni to bil nobeden od njih. Sveto-vati bi bilo, da se polieija tuđi nekoliko oire po periferiji. Pa kako, ko »toji na Ambroževem trgu zadnji policaj za ve« periferni poljanski in ientpeterski okraj. — Posebna nadlega &o tuđi evet.ifni dnevi ter nabiranje pri«pevkov po ce«tah. ki »o v Ljubljani navadni vsako nedeljo >kozi vs«1 poletje, za vse mogoce nam^n« in br^i v»a-ke kontrole, ki omogocaio ilorabe od rtz-nih oepoklicancev. Prosimo vlado, naj ee nam letos prizaneje » tem nadlegovanjem. Lani n. pr. me je na kratki poti od poite do gledali&Ča ob taki priliki napadlo nič manj nego 7 nabiralk! __ V gledalištu (ila#ti v op*ri) in na koneertih «<* primanje dtvstikrat izjtža v povsem neprim*»rni in nedostojni obliki. Nič ne rečem, č> plo*kanj*» ne?e ponehati. dasi bo se pevci i> ponovno prikazali in zahvalili z» priznanje. _ a da 99 ptvo, da s** eploh pr epove vsako zah\a!j«»v»Bi*» (kakor je to hilo n. pr. na dvornih gledali-Sčih na Dunaju) ter a priori itkljuoi pri kom-ertih vsako ponavljanje in v?ak na-me^ek. — I računano napitnitio v c^^Hlnab j# nekdo v ^lov Narodut nasvfto\al tuli ra Ljubljano. Neverjetno, da mož zahteva la#t-no žkodo. Napitniha j* itak poviem neopra-viČena razvaila, ;< uiin sedaj vsaj to dobro, da ai bolje in rn-zorneji« po»trelen. Ako m» bo vračunovala, cvipad** ta ugodnost, ali i« boš pa moral kljub temu, torej dvakrat plačevati. A priila bo prav le gospodarju, ki jo bo gotovo sebi v kori*t pav»aliral. N'a-pitnine so pri na« vse preveč navadne in potratne. Opravičene #o prav a prav 1« ta posebne usluge, ki nišo dolinoct. Zato jo plaČam n. pr. če mi kdo prinese iz trgovin« nakupljeno robo na dom; ali kuharici, ozir. služkinji, če »em kje povabljen in s tem provzročim več dela. Povsem neopravičena je n. pr. na tramvaju za karto (ker bi jo eicer moral tuđi na želeinici), prav pa, Č« si dam od kondukterja menjati denar; ne-o-pravičena pri frizerju itd., neopravičena v botelih, ki zaracunajo p<^«treibo — in vendar povaod običajna in isto bi bilo prvt*m tuđi v goetilnah. Tuđi tu bi s* nadalje stezali vsi natakarji roke po pji, — in ktior bi je ne da!, bi bil zanemarjen kljub temu da jo plača v računu. — Za«. Idejo, da se v Ljubljani ustanovi zoolo&ki vrt, gotovo vsi pozdravljamo. Samo proti temu, kar ie čuje o izvedbi imamo oekaj pomiilekov. Baje se hoč« a«d »pod-njo tretjino bajerja, ki služi v drsahiče in v poletju v skromne volnje « čolni, sezidati podkvi podobno poalopje, kjer bi bile ob otkem koridoru tesne eelice za razne liva-li — ter v bližnjem ^ozdu j*ar |vaviljonov. S tem hi bil uničen edini prijetni prostor za zimsko športno zabavo Ljubijančanov. A tuđi iivalim bi te^na jeČa ne upajala Znamenita zverinjaka v Hamburgu in v dunaj-akem Schdnbrunnu nudita Iivalim po nstsV noati prostorna in ugodna bivalifeča. — Jer! res treba ravno tu pri nas izbrati tako neprikladne proatore in obenem oakodovatt priljubljeno rabavaliič« in ietaliiče? Ali bi ne bilo dobiti prinierne)iega prt*tora v roi-oiskern ali »i^eockem ^ocdu? — Tramvaj um. Vi* a« ne more sp#ljati niti skozi 6elenburgo\o, niti skoei Woltbvo ulico, nego samo od Sv Jakoba po Cojtovi in Rimski cesti. o,l Mika te in Tržaike re-ste p* te naj odcepi proga po Bleiwei8o^'i ce*ti do Gf>spn*\>-t?ke m od te do Dunaj*ke (Evropa). ______________________ <3e#estt?ca KOLEDAR. Dane*: Petek, 17. maja 1929; katoiičam: Pa^kal; pravoslavni: 4. maja, Pelazua. DANASNJt PRIREDITVE. Drama: Bitka. A. Kino Matici: Divne laži Nmc Petrovne. Kino Ideal: Tajnost kresne noči. DEŽURNE LEKARME. Danes: Sušnik, Marijin trg, Ramor, Mi-klo^ičeva cesta. —li V mestni klavnicl se bo v soboto 18. tm. ob 3. uri popoldne prodaialo na prosti stojnici prašičje meso. — Izletnl&ki >lak n* r>ro«l Jttenfcc— LJablJana ft. kol dne 20. maja t. I. V po- niedeljek dne ?u. maja t. 1. bo vozil v slučaju ujodnega vremena na iroii Jesenice —Ljubljana jl. kol. izletnički vlik it 929. Odhod iz Jcsenic ob \*.*2 iz Lesc — Bled ob 18.53 iz Krati ja ob »9.A>, prihod V Liubljaro fl. kol ob JatS. Popoln \ozni red tega vlaka je rarviden na po^tajah n* lcraku »Izletnilki vlaki«. &JPWt — S#kcUa Z. N. S. (službeno) Delcsira-jo se: dne 19. 5. na igriSču Ilirije cb 10.30 Slovan jun. : Jadran jun. t- Lukeiič, na itrisču Primorja ob 10.30 Primorje Jun. : Hermes iun. g. Jesth; dne 20. 5. na ljriiču Ilirije ob 10.30 Slovan rez. : Jadran re*. t. Mahkovec, na itrlSču Primorja ob 10.30 Reka re^. Krakovo re? c Czemv. — ASK PfiOMiie. Slttibma. Ra
  • : Seuacila! Klao Ljubi]auUi d>or. rUtol Smi»c4»! I SUvnostna premijera doij.-prjčiko.aneta i:Ima I „EROTIKON** I daa«f ob f. uri. V davni vlod prva ilovtMka HlaiOa iptlka UubtjartMka ITA RLNA I IDA KRAVANJA. I Program: 1) Grez: EROTIKA Izvaja salonski ortt*^-er. — 2. L\odaa beseda. Ocm I kJnjiievmk B-^tko Kjei: — 3.) »EROTIKONc, dama nesre^n« \wbezm m'.vlt ITC v 7, I dejanjih. — Film od zenzur« popoJnoa« **dotakaj*a. — Pn pcerx>riiie načelnik ođdellca za turizem v trcovinskem ministrstvu dr. Žilek te dni v Zazreb, na Su-fcak, v Ljuhljano in Split, da se prepriča, če se bo mogla uredba izvaiati že v letoš-nM seroni — MaljcajevcK v nedeljo dne 9. junija t. 1. ob 8 uri zjutrai zbor v Guštanju. Pr!-dite vsi! Natančen spored bo r>b avlien v vseh slovenskih časopisih. — Pevskhn zborom, pevcem In pevkam, t«r vsem ljubiteljem slasbe! Glasbeni list »Zbori*, ki 2a že Peto leto ureja pevovodja Zorko Prelovec in z velikimi denarnimi žrtvami izdaja pevsko druStvo »Llufoljanski ^von« v Ljubljani z daleka v vaših vrs-tah ni deležen take podtpore kot io zasluži. Letos je poravnalo naročnino v znesku 50 Din za Jugoslavijo razmeroma malo š:e-vilo đruštev \n obstoi lista lv» kmalu ogro-žen, ako se pevska društva ne bodo zave-dala svoje dolžnosti. Prosimo tedaj vsa pevska društva, vse pevske zbore, pa tuđi pevke in pevce naših društev. da se naro-čilo na *Zbore< in podpro svo] pevskl list, Sai baje dovoli uprava »Zborov< p'ačilo letne Članarine v dveh obrokih. ker pač vsak zaveden pevec lahko utrpi. Ako bo pa list prenehul izhajati, tedaj borno tarnal:. da nimamo nobenih novih skladb ?a svoje prireditve. Vsi tore] na delo! Agitirajmo v naših druitvih na naro^bo na 'Z'bore«! - Zaveden pevovodia z deleže. — Oddaje zgradbe In zakupa buffeta na postaji Zelenika e mačno oblačno in precej hladno, čez noč se je pa zjasnilo in danes dopoldne je bilo krasno pomladansko vreme. Vremenska napoved pa pravi, da zboljšanje vremena Še ni gotovo, kaiti barometer stoji še vedno nizko. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in dežev-no. Temperatura ie v splošnem znatno padia. V Skoplju je bilo včeraj 22, v Beogradu 20, v Splitu 19, v Liubljani 1S, v Mariboru in Zasrebu 16 stopinj. Davi 3e kazal barometer v Ljubljani 758 mm, temperatura je znašala 13.5 stopini C. — Katalog mednarodne ra/stave psov vseh pasem je izšel v zelo Iepl obliki. Dobiva ve po 10 Din na razstavnem prostoru v dneh razstave, pred razstavo pa je na razpolago v uradu Velesejma, Poslovalnici razstavnega odbora na MikloSlSevi cesti 20 ter v trgovinah Anton Schuster, Mestni trg in T. Pger. Sv. Petra cesta. 323-n — V soboto 18. 5. t. L ob 20 ori se vrši v srebrni dvorani hotela Union pozdravni večer hijim sodnikom in razstavlialcem, ki se udeleže biokoštne razstave psov. Razstavni odbor poziva vse tukajšnje razstav-Ifalce in ljubitelje psov, da se udeleže teza večera v čim većjem številu. V nedeljo in ponedelejek zvečer, vsakokrat ob 20. uri se vršita družabna sestanka v restavraciji Zveze:kn najdene glave in nog se je pa kmalu poiasnila. Iz P^trovaradina so sT5oročili, da Ie neki stražmik v mestnem parku slučajno našel nekaj človeških kosti, ki so bile pod tanko plašio zemlie. Gre za dve kosti noz in spodnjo čelJust. Kostj so že stare in meso se jih ni več držalo. Gotovo so ležale na prostem že dolco. Policija meni da kosti izvirak) od starega kopaliSča, ki je v blizini parka in nišo v zvezi v kakim zlo-č:nom. — Šunič v Lepotfavl. ?21etni ključavni-čarski pomočnik Jožef ?unić. ki je ustre-1:1 v Zagrebu beograjskega novinarja Vlada Ristića, je bil obsojen, kakor znano, na 15 let težke ječe. PredvčerajŠnjim so ga pod močno e^korto odipeljali v kaznilnioo v Le-poglavi. kunića je zagrebško sodišče iz-ročilo kazniloici, ker ie izjavi!, da hoče takoi nastopiti kazen, čeprav je njegov od-vetnik vložil priziv. — Obsodba vetlkega sleparia. Sodišče v Novem Sadu ie te dni obravnavalo afero trgovca z žitom Petra Radovarmvića. ki ie bif obtožen. da je osletparil več posestnikov s kredi-tnhni manupulaciTaini za pol milijo-na Din. Nadal>e je obtožen. da ie oš-kod-o-val tvordko Jovarjović v Pančevu za pol-drugi miliion Din. Denar je dobil za žito, ki ga pa ni dobavil. Obtožnica pravi tuđi, je Ra'dovanovič. potem ko ie postal in-solventen zaradi svojih nepoštenih špeku-lacij, prepisal vse svoje premoženle na že- no in sa prodal. Po zaslišsnju vseh oško-dovanih strank, je bi! Radovanović, ki je bil pred leti še milijonar, ohso:en na 2 let; prisilneca dela. — Škoda zaradi neviht v Slavoniji. Nedeljsko neurje v okraju Diakovo je ro-vzročilo po uradnih podatkih nad 5 milijo-nov Din škode. Več johov pašnikov je bilo poplavljenih in setev popolnoma uričena. ?e 24 ur po nevibti je ležala no cestah 30 cm debela plast toče. V osiieškem okraju je nevihta povzročila za poldrujri mili'on škode. — V Mostarju obsojen komunist. Pred dnevi se je v Mostarju vršila razprava proti Smaliu A'a^ću. ki ga te državni piavdnik obtožil po zakonu o zaščiti države. Pred 5 meseci so našli neki mostarski trgovci, ko so odprli svo;e trgovine za ok« nicami komunistične letake. Policija '"e osumiia Alagrića. pri katerem ie našla iste letake, da ;e vtaknil prepovedane letake pod cknice in ga te aretirala. Alagič ie odločno tajil v.sako krivdo ter izjavi!, da mu je vsebina letikov popolnoma neznana ter so rr.u bili podtaktijeni. Sodišče ga ie kliub temu obsodilo na 8 mesecev ječe. Obtože-nec in državni pravdnik se njsta zadovoljila z obsodbo. — lSletno dekle se ie obesik>. Mara La. žetić, lSletna devoika iz Biograda, je služila pri trgovcu Čerekoviću v Mostarju. Mara je bila pridna in vestna uslužbenka ter ie bil delodajalec z njo zelo zadovoljen. Zadnje dni je pa postala otožna. toda svo' posel je še vedno opravljala vestno. Pred dnevi je pa trgrovčeva žena čula. da je v sosednj sobi nekaj padlo na tla. Ne slutec nesreče :e šla v sobo, kjer se- ii ie nudi! strašen prizor. Na vejikem žebliu v zidu je bila visela na debe!i vrvi niena služenja Mara. Pod nio je bil prevrn>en stol, ki ga je samomorilka prevrnila. Trgovce-va žena je skušala nesrečuico sneti 2 Žeblja, kar se ji pa ni posrečilo. Hitela ie po soseda, ki ie prerezal vrv. Mara ie bila tedaj že mrtva. Vzrok samomora ni xnan. Tvrdka Julio Meinl uvoz kave n čaia. priredi DANES v svoji podružnici. Šelenburg^ova ulica 3. poskušnjo KAKAO-A na katero Vas vl.iud.no vabi. Kino »LJUBLJANSKI DVOR« Danes zadnji dan! Danes zadnl dan! Saliy» hči cirkusa Trnjeva pat osirotele^a otroka. Bedno življenje cirkuskih akrobatav — Veselje in žalost, smeli in io*k. Predstave ob 4.. četrt na 7. doI 8#; ob 9. uri »EROT1KON«. Telefon 2730. I7 LinbHane —lj Obdavčba domaćih parađiinikov na ljubljanskem trpi ukinjena. Doslei se je na ljubljanskem trju izterjavala od vseh pro-dajalcev svežih paradižnikov posebna ob-činska naklada po tarif. postavku ki velia za obdavčbo južnega sad'a. OMavčeni so biii ne samo paradižrnki, ki se uvažajo 12 kraiev izven Slovenije, ampak prav tako tuđi domači paradižniki, ki se orMelajo v Ljubljani in njenem podeželskem zalediu. Umevno je, da se naši pridelovalci relenia^ ve iz- Krakovega, Trnovega i. dr. nad tem zelo rarburiali, zlasti Se, ker se i© na ljubljanskem trjru pobirala talesa vedno znova in tuđi ponovno za tište paradižnike, ki so bili že prešnje dni postavljeni na trg. Zato Je ljubljanska podružnica Sadiarskega in vrtnarskega društva posredovala v tej za-devi pred nekaj tedni s ponovno vkigo pri mestnem magistratu. Ravnatelistvo mest. dohodarstvenesra ureda ie niene želje v polni meri uvaževalo in seda? sporočilo, da je po nalogu gospoda župana odrejeno, da se bo do nadalinega pnbirala občinska do-klada le od onih svežih paradižnikov. ki dospejo v Ljubljano Iz kraiev Izven Slovenije; pač pa se bo — kot doslei — šc nadlje pobirala občinska naklada za kon-. servirane izdelke* paradižnika in sicer ne Zled6 na niih provetiienco. Ta ukrep bodo pozdravili vsi konsumentje liubljanske^a trga in seveda še posebej domači vrtnarji. —lj ImeooTanj« t mag. sluibi t Luih- Ij*ni. Ljubljanski oWin*iki svet j> podelil p. mpstnemu vrtnarskemu nadzorniku Vaclavu Hejniru v priznanja za njesrovo dolproletno vestno in usp^no sluitovanje nn«lov ravnatelja mestnih nasadov. —lj Javna zahvala £. IUćlća. Za vse spontane ovacije, katere so mi bile prire-jene pri mojem poslovilnem večeru, a ravno tako za prekrasna drajrocena darila, prosim dračo, milo Ijubl'ansko publiko, da sprejme mojo naiudanejšo zahvalo. — LJubiSa FliCfć. —lj Koncert »Vlnohrad»ke«a Mlahola« v Ljubljani.. Sloveče čeSko pevsko društvo »Vinohradckv Hlahcl« priredi kon-certiio turnejo po Jugoslaviji. V Ljubliini priredi dva koncerta in sic. v soboto 1. ju-nija zv. v veliki dvorani hotela *Union«, v nedel.io 2. junija dopoldne pa brezpJačen koncer za mladino. Narodna dolžnost nam veleva, da sprejmemo odlične praške pevce čim najprisrčneiše. V to svrlio ie sklicala »Jugoslov. če^koslov. Lijja^ v Liuhljan: zastopnike vseh pevskih dni-štev na posvefrovanje, na katerem se je osnova] iposeben odbor, ki bo skrbel za to, da bo sprejem v Ljufeliani dostoien, pri-srčen in zareš brats-ki. V okviru tejja odbora sta bila izbrana Se dva «dseka: spre-iemnf in stanovaniski. Oba ta odseka sta ž« pridno na delu. pri katerem ju bo, o tem prepričani, rado podipiralo ne samo vse naše narodno občinstvo, marveč tuđi vse na§e oblasti. Pevski zbor >Hlahola« Ittlt 40 pevk in 30 pevcev. V Ljubljani ostanejo srostje dva dni, napravijo pa tuđi izlet na Bled, V Prajro se vrnejo v nedelio 2. junija z opoldansktm brzovlakom. —lj Malo već u*mil|enja z barakdrjL Danes se Je zclasila v našem uredništvu neka žena, stanujoča v bartk! za arzena-lom na Dunaiskl cesti, v katert stanuje pet strank. Pripovedovala je, da je lastnik dotične parcele zahteval, naj se barakarji ta-koj izselijo. Ker Jih ni mocel spraviti iz barake, Jo je đtl do polovice pođreti tako, da so se niouii iUnowLi sumiui \ Uru»o polovico. Obrnili so ;>e na mesiao občino s prošnjo, naj jim preskrbi stanovanje aii drugo barakn. Občina je ukoj ^a^ela graditi na Kodeljevem zasilno barsko, obeiem ja pa naročila Ustniku par^e^e, naj bara-karjev ne preganjit, dokler zasfhu baraka ne bo z^rajena. Snoči se je pa lastnik parcele neuadoma pojavil s ^ekiro *ta strehi barake in začel ra/bijati .streho tuko, da so padale tr>ke med prestrave'e bart'karje. Pozvan je bil stražnik, ki je nasilno deložacijo odnosno demoliranje barake prepre-Čil. Malo već usmi!jenja z barak.1r.11 bi pzč lahko pričakovaH. - !i K nesreći pri gradnji MfkHčcvega hotela ^mo prejeli na^!ednje poia-T.il'): K!e-parski vaienec Franc Skaljar, i^iUiben pri tvrdki rTcker, je imel s svojim pomoćnikom Leopoidom Krejarjem opravilo ra strehi okrog hi^ice, ki pokriva odprtino ^a stroje in osebno dvi^alo < lift). Odprtina za stroje je v trenutku, ko še ni osebno dvisalo montirano, nedo^topna. Vajenec ni imel ni-kakevia posla v hišici nad cdpniiio in ie ndjbrž u r«ido\cdno^ti splez^l do i'dprtUNt v kdtero je s strehe .'I m visoko pade! v pritiičje stavbc. ?reCa je hotrU, da je bilo \ odprtini nekaj vrcC, napolrjcnih z apnum, na katere je padel 111 si je wled tega zlo-nnl levo roko ter poSkođoval nos in usta. Zdaj je Skaljar že izvtrn vsake nevarnosti. Poklicana komisija je dognala, da zadert« krivda vajenca sameca. —lj Z lopato po slavi Delavca StefiJM Fi^ka, zaposleneia pri Stavbm družN v Ljubljani, je davi neki sodelavec udanl 1 lopato T>o glavi in 2a prelet poSkodovil. Pscka so prepeljali v bolnico. — lj Zat* orite v po ti v Lattcrajnovtrm drevoredn. Dne 18. t. m. >t s*£o«Ojo zapre pot, ki \odi od biv^eca otre>l%eti igrilca mimo \eleiejraskih paviljonov proii pivo-\arni .L'nion*. ObCinst\o se opozarji, 4l je javni prebod od 11 do ink!. 2*>. 5. !9^. ^kozi navedei i del l..at*ermanovegi drevo-reda nedopušten. — Lep & po adu na birou* e dobra ura, zlatnina, katero kupite na?ceneie pri fr. Zajec, Ljubljana, Stari tr* 9. Prvi dve razpravi pred zborničnim razsodiščem Prva se je končala s poravnavo, druga z razsodbo Ljubljana 17 maja. Kakor zuano, je hilo dn^ 19. mar.-a t. 1. ustanovljeno raz^oiisče TOI. R:iz?iOport» iz po^lov trgovekoga, obrtne-ga ali indutitrij^kega značaja, iz\Temši spore med delodajali'i in njih namp^čenci. Za pristojnost raz.sod-nikov, ki ga tvorijo vei elani trjrovske^a, obrtne^a in industrijskega odjeka in njihovi namestniki ter 32 voljenih raz*>o«ini-kov, od katerih morajo vsaj ?« bivati slal-no v LjubJjani. Razsodi&če razsoja v v šake ni poedinem primeru v kolegiju treh razsodnikov. V'sa-ka stranka izbere enega razvodni ka ozir. aaniegtnika j iij*!-' ia^adu^in. Idžbn m mora vloiiti pri razaOtii^Ču pumeno v tuli-kih izvod i b, kolikor j« naaprotnih strank, ražen tega pa ie eu iivo«! za raz&odi^e. Ce je stranka obsoj^na na dajatev v denarju, #e mora t,t izvršiti v treh daeh, za druge dajatve \m une rok presegati 8 dni le iijemoma, fe to zahteva nartva izihjI-nitve. Odlocbf, ^odl*# in pora« nare rain«-dišfa imajo iivrtno inor r«./>*db r eda ih *••-di*č in proti njfim ui priziva. Iivr£t*e po razsodbah in poravnavah raz*odiiča «e iz-vajajo kakor izvršne raz*odbe rednih svcži, tekoči vodi in se izdatno solnciti. Za r^s higijenič-no kopel je potrebno troje: voda, solnre in svei zrak. Kaj je naravnejše, kakor da so ci Liubljančani v zadnjih poletjih takeja kopali^a — rekel bi — po prirodnem ri-i-ponu iskali ob Savi: par let »o bile v modi Lare. nato *n si izbra!i Tomačevo in Soro pri Retečah. a vse to brez posebnih udobnosti in ob precejšnjih stro^kih in izsubi časa. Zakaj do Laz in nazaj stane znižana vozni na Din 5.ISO. df> Reteč Din 7.—; kdor hoče pa priti v Toma?evo, mora prepre?kati v** je odlomila, da priredi Ljubijnnfanom udobno kopaliW*» v Savi. Toda kje najti prostor, ki naj bi čim bolj ustrezal ?vojemu nnmenn? Nekateri mi^lijo, da bi se tako kopaliSče najbolje malo niže olez-nici ali z mestnim ."»vto mobi lom. Toda obrežj** tam je v^e prpj ko mikaviio, fx>-rastlo z postim jzrmovjem. ki bi ca bilo treba prej iztrebiti; tuđi je struci Save tam jako deroča ter ima malo p^š^enesra sveta in malo plitvin, Tci ?o potrebne 7a otroke in neplavaoe. Kot najprimernejši prostor bo pač le ob Savi v Mednem. Zakaj? Kakih 100 m niže od medeneke postajice se na de«nem sav->kem breeu razteza ravna trata, kjer bi bilo idealno solncišče in kjer bi >e lahko postavilo veliko >tevilo oblačilnih kabin. Z brepa bi se preko savskepa rokava. ki ima v poletni dobi le plitvo dno, zaradila za^ilna brvT po katari bi kopa!<-i prphajali na veliki, prodnati otok sredi Save. Tu bi bilo prostora za par ti>oč kopal«"ev, na plitvinih za kopalte, nevešče plavanju, v glavni sav-«ki »trujfi pa navzdol in navzffor za plaval-ce. Xa tem >oln?neni otoku pravem * otoku blažeuilK bi postavili šotoro m inunjl^ ali večje družbe, ki bi tako lahko ves dan pre-bile ob vodi na soJnou ali v senri šotorov in vrhovja. Seveda bi bilo tr*»ba stroco do-lociti kopališfa za otroke in za n^plavafe. Tako bi bila pod primernim nadroretvom vsaka nesre?a malone iiključena. $e vefjo veljavo in nriliuhljeno»t bi |iri-dobilo to kopališče. ^j niih želja, da dobe zlolno prometno zvezo p»rcko Save i železniško po5tajii*o v Mednem, končno urednici. KaiLor smo že poroćali, se je kom i« i ja, ohstoječa iz obtinskih svetnikov in re»ort-nih uradnikov, ki je predv£eraj§n}im pod vodstvom g. mestnesra župana dr. Puca objedovala v poStev prihajajo^e prottore, soglasno izjavila za kopališče v Mednem kot najprimernej*e. I'oudariti je Se treba, da je »entviški dekan kot upravitelj nadarbio-«;ke parcele ob savakem bregu pokazal hvalevredno uvidevnost, da hoče iti mettnl upravi v tem oziru kar u a j bolj na roko. Do-kaj drupačno stališče so zavremali b«j» ne-kateri posestniki obsavskih parcel na Je-žici. In lastnik znane postilno v Mednera *• je izjavil pripravljcnega, da priipevm brezplaćno les za brv, ki bi vezala savski breg z otokom, odn. z drugim bregom. Ce omenimo §e okoliščino, da vozi po gorenjski propi po novem voznem redu več popoldan^kih vlakov kakor na vsaki drug'i progi in da »pada ^»stajica M^lno Se v prvo cono. torej da stane vožnja /a ko-palea le Din 3.50 tja in nazaj in da bo mestna <>Wina bričas uvedla avtobusne vožnje po rnižani ceni ter da bo pristojbina, za porabo kopališča malenkostna, lahko re-Čemo, da bo kakor v zdravstvenem tako v Aocialnem pogledu vršila naša meitna občina koristno in hvaležno nalogo, te z:\ evoje prebivalstvo oživotvori savsko kopa-lišče v Mednem. W. Iz Laskega — Poaarejalec bankovcev. Kmečki su F. Hochkraut iz Brstnika pri Laskem je pri§el na mise!, da b; si z izdelovanjem 100 dinarskih bankovcev ustvtril lep£» življenje. Kupil je polo be'eca papirja, raz-nobravniti svininikov, za vzorec pa si je prislužil stari 100 din. barkovec. In res je še dokaj dobro pocodil barve. dočim s« mu obrazi, črke i. c \z zasede strel, ki je po. codil oba spremljevalca živ:ne. Zelič ie dobil več šiber v levi bok, Klinar ra v noto. Napad je povxro£il veliko rarhunenje, ker se je prvotno sklepalo na rooarski napad. Korfčao pa je padel sum na 3>letne«i kmcikera vina J. V. iz Reke. ki j:a Je orožništvo prijelo. V. pa !e orožn kom u5el ter se Sel satr javit na sodišče. kjer je sprva dejanse tajil, nato na skesano pfl-znal. Pravi, da se je hotel nad Zrličem mašCeva!;, ker sa je nekoč nabil. — Naborl. Te dni se vrše ori nas n*-bori. Fantje prihajaio okrašeni s Sopkl in trakovi, po ulicah }e dosti petia tn vriska-nia drugih nemirov pa ni. Nabore vodita KZ. polkovnik Purič in kap. F. kl. Jiivan, oka IjubczTtiva. eospoda. t KDOR OG! ASIUE, TA NAPREDi:.""! Stran 4 »SLOVENSKI NARO D« dne 17. maja 1929. Mcv. 1 I 1 tAugust tBlanohe: • • ^ ŽNa valovih strasti Jioman — Pojklite! — je zapovedala zape-ljlvka. Prijela ga je za roko in 2a od-vedla skozi skrivna vratca v drugo sobo, mnogo lepšo in razkošneišo od prve, kajti to je bil isti budoir, ki smo ga v prejŠnjem poglavju pokazali Čitatelju, ko je bil naš iunak na potu v Bicetre. — Da, prijatelj, — je odgovorila le-■potica za nj. — njegova irsoda bo. da ostane tu. dokler se v salonu ne pošlo vim od vojvode. — Markiza! — je zajeclial Annand in ii poljubil obe roki. — Pred svetom sem markiza Eulalie d' Estelle. pred va-mi, pred teboj pa samo Eulalie. — ie odgovorila in ga za-■peljrvo pogledala. Bodite blažen, moj ljubljeni dečko . . . No. saj boste sami videli . . . Mankiza Eulalie d' Estelle je poljubila delavca Armanda Canrbona in izginula skozi tajna vratca. X. Nazai z juga na sever. $!n juga ie ostal sam. Globoko si je ođdahnil. kajti že dolgo ni pošteno di-hal. Mel si je oč:. kajti že doteo ni imel jasnega pogleda. Toda vse je bilo za-man. Podoben ie bil pijancu, ki tiplie z zatisnjenimi očnii in drbteeo roko po zadnji steklenici, boieč se. da pade, predno io izprazni. Vse to, kar ga je zdaj obdajalo. ni bilo primerno. da bi ga iztreznilo. Bu-doir pa ni bil tako močno razsvetljen ka-kor soba. kajti sredi velikega kristal-nega lestenca je bila prižgana samo ena lučka. Zato je bil budoT zelo skriv-nosten in čaro-ben tem boli. ker so se Sirite od sredine stropa, kier^je bila pritrjena pozlaćena roka, držeća le-stenec. na vse strani sence zlatih ali bronastih verižic. na katerih so viseli kristalni deli lestenca. Sence so se od-ražale najiprej na stropu, kjer so se lomile v pravem kotu in se širile dalje po svetlomodro tapeciranih stenah in po-li:štvu, dokler se nišo združile od vseh štirih strani na dragoceni preprogi pod lestencem v obliki velikega. go-stega vene a. S sencami preprezeni budoir je bil podoben veliki, umetnlško izdelani jet-rti!3ki čelici, v kateri se je vse ksketalo in prelivalo v najkrasneišili barvali. Armand bi se bil rad streznil. Zato se je začel ozirat: po zlatifi in srebrnih Šaluliah in stekleničicah. ki jih ie bila polna toaletna mizica Toda na vsakem prokroveku srebrne satnije, na zlatem zaimasku vsake kristalne stekleničice je v'd-el nežne. bele -prste sirene, ki iih je malo prei strisikal v svoji roki in strastno poljubi] v znak večnega suženfstva. Pritbližal se ie pozlaćeni estradi, na kateri je stala postelja, da se prepriča, če ni na tej kroni vse opreme kaj poseb-nega. Odigrnil je najprei belo mušelina-sto zaveso s srebrnimi resami. toda takoi ie umaknil roko, kajti zdelo se mu je, da vidi pred seboj živo obličje, zro-če nanj iz kota postelje. Ko se je ozrl na baldahin postelje, ie zagledal isto obličje z istimi oomi. Ko se ie pa prepričal, da vidi v zrcalu na steni in na stropu svoj obraz, je otipal z roko svilene pernice. Opazil je. kako se pogreza v nje roka, a ne samo roka. Ves njegov notranji in zuna- nji jaz je sledil roki. vsi njegovi nacrti za bodočnost, očetova podoba in materin spomin, vsa njegova ljubezen do domovine, vsa njegova čast. vse se je pogrezalo v mehak svileni grob in ni moglo vstati iz njega, kajti sence v oblik: mreže, razprostrte nad njegovo glavo, so se naenkrat izpremenile v žclez-no mrežo, ki jo je skoval glas vesti in katere ni mogla zlomvti nobena sila. Nenadoma se je pa nekaj trako-v te začarane mreže prelomilo, kajti blizu postelje so se odiprla vrata in na dragoceni preprog: se je pojavila ženska postava. Bila je Denisa, markizina komor-nica. — Oprostite, monsieur Armand. — je dejala z drhteeim glasom. — Oprostite! Armand, ki jo je spoznal bolj po plahem glasu, nego po obrazu In postavi, ker je bila v isti mistični razsvet-Ijavi. kakor vsa oprema budoira. ni mogej razumeti. kai naj markizini ko-mornici oprosti. — Monsieur Armand! — je ponovila hitro, kakor da ne pričakuje odgovora. — gotovo se čudite, da pridem kar tako tebi nič meni nič v markizin budoir. Armand. ki je videl trsti večer mnogo Čudovitejšega, nego je bil vstop ko-morniee v markizin budoir, ni bil prav nič presenećen. — Da vstopim v budoir. — je na-daljevala Denisa. — ne da b: me vi ali kdo drugi klical. Armand je misli! na marsika.i, nilka-kor pa ne na to. da bi poklical komor-nico v svojo ali tuio spalnico. — Vi ljubite mark-zo! — Je dejala s pritaienim glasom, misleč. da je njegov motk dokaz, da ie nezadovolien, ker ga moti v marki/ini spalnici. — Da, luibife jo. zelo io ljubite . . . Armand se je naglo zđranri \z tega polsna. Besede »ljubite markizo« in »zelo io ljubite« n'^o 7venele baš harmonično v njegovih ušesih. Kakor drugi miadeniči. ie imel tuđi on nekak po-iem o liubezen. A ker še ni bi tmv kvarien. ker ie poznal luibezen samo iz pripovedovania drugih, vsaj pred svojim izletom na jug. ^ imel o ljubez-ni zelo idealne in vzvisene nazore. — Zgodi se vam torej isto. kar se je zgodilo drugim, — je nadaljevala Denisa. — Toda vas bi mi bilo f.t\], ker ste tako plemenit in idcalen. — Kaj se je zgodilo drugim? — ie vprašal Armand in stopil korak bliže h komorn!ci. — Da iih ie ljubila jn pahnila od sebe, da jih je objemala in zaničevala. da da so se naslajali. pa so morali umre-ti, — je odgovorila Deni'sa. — Vse to se ie zgodilo drug'm čeprav so bili bogati in mogočni. đočim ste vi, monsieur Armand, dočim ste vi ... — Dočim sem jaz? — ie vprašal in stopil še bliže k nj*. — Dočim vi niste n-e bogat, ne mo-gocen in če bi darovali in dobili nazaj razibito. kar edlno imate, namreč svo-ie pošteno in zaupljivo srce. bi vam ostala samo globoka žalost in obup. — Mislite, da markiza . . . — Se razlikuje od većine žen, kajti dočim ponujajo druge ljubezen, ki se pričenja v nebesih \n konca na zemlji, pozna ona samo Ijubezen. ki se pričenja v nebesih in konca na zemlji, ali bolje rečeno pod zemljo. Konec idile v mehiški armadi General Calles je prepovedal vojakom jemati na bojišče žene, ljubice, otroke in domaće rivali Vesti o revoluciji v Mehiki v Evropi skoro nikogar v-eč ne zanimaio. V juž-noameriških državah so revolucije sploh zelo pogoste in zato ni čuda. da se Evropa tako malo zanima za nje. V Mehiki sami so postale revolucije ne-kak narodni sport. S tem je tu-di pove-dano, zakaj evropski tisk ni posvečal nobene pozornosti vesti, ki sama po sebi ni nič posebnega. General Calles je namreč izdal povelje, da federalna vojska na pohodu na bojišče ne srne jćmati seboj žen in otrok, marveč jim mora pustiti doma. Mehiška vojska nudi na pohodu na bojišče zelo čudno sliko. Za armado se pomikajo dolge vrste žen z otro-ki, ki vlecejo s seboj vso domačo robo, da bi se »gospod kapitan« na bojišću počutil kakor doma. V Mehiki je namreč vsak vojak kapitan, kajti v niiji šarži noče nihče služiti v vojski. Razlogov, zakaj gredo žene z možmi na bojišče, je več. Vojak na bojnih poljanah ne ve, kako bi poslal domov prihranke od svoje plače. Redki so vojaki, ki sploh mislijo na svojo rodbino. Zato se napotrjo žene, ljubice ali matere z vojaki kar na bojišče, da jim ni treba doma stradati. Na vsaka dva vojaka priđe na bojišču ena žena, otrok,^ psov. kur. krav, koz in drugih domaćih živalt pa na bojišču kar mrgo-li. S transportom vojaštva ni posebnih težav. Na slikah iz Mehike vidimo vojake na strehah vagonov. Človek bi misli, da čepe tam zato. da straži jo vlak. V resnici pa v vagonih ni prostora, ker so polni žen. otrok in živega inventar-ja. Kjer ni na razpolago vlakov, romajo rodbine z domačimi živalmi za vojsko peš. Poglavje zase tvorijo žene in ljubice kavajeristov. Te moderne Amazonke se gugajo za možmi v sedlih kakor pasje-glavci in so zelo ponosne na svoie junaštvo. Ne gJede na daljavo in teren, spremljajo svoje može na konjih. Ko so 1. 1915 v Texasu internirali več sto mehiških kavaleristov, so jih p »s'ali v trdnjavo Blin, 275 milj od meje. >meri-ške oblasti so dale njihovim ženiim na razpolago tovorne avtomobiie. Toda Amazonke so to uslugo eneig;,čnc od-klonile. Otroke izroče kavaleristi v var-stvo ženam pehotincev, ko se pi vojska zbere, poiščejo matere svoie otro-ciče, če nišo medtera že pozabik*. či jih imajo. Žene moiajo vojakom kuhati, krpat: obleko in skrbeti za njih va zabavo. Ce je vojak bolan ali ranen. mu žena streže. Zelo pogosto se im pripcTi, da vojak noče več zapustiti svoje »mamice« in da ga poveljnik za^an poziva, naj odrine na bojišče. Po bitki počiva vojak pri zeri ali ljubici, zib'je otroke, krmi koze in se veseli, da neso S:ure jaica. Ce sede koklja na jip; .nine vojaka bojevitost. Med vojaki je namreč razšir>na vraža, da je treba z bojerti počakati. dokler se piščanci ne izležejo. F^relen !ežejo vojaki spat zađone kixa-re in gosli, brhka dekleta se zapeljivo smehliajo in noč je polna romantike. V -nehiški armadi si spiou ni moge-če misliti vojaka brez žene ali "i: ruce. Seveda ne smemo misliti, da so sprer.?-Ijevalke mehiških vojakov lepo cbit- čene ali ćelo krepostne. Nasprotno. ve-činoma so umazane, lene in Ie redko poročene. Ce izgubi vojaka v bitki ali če se z njim sporeče, zleze uvečer k najbližjemu vojaku, ki še nima ljubice, in stvar je ureiena. Rojena je bila med vojaki. med njimi je zrasla in z njimi hoče umreti. NihČe ji pa ne more odreci žilavosti in iskrenega prizad-evanja osrečiti vojaka, kakor in kolikor pač more. Komična obravnava Zelo zanimiva, pa tuđi zelo zabavna obravnava se bo vršila 28. t. .m pred pariškim kazenskim sodiščem. Neki gle-dalec je ovadil igralca Saturnina Fabra, da se je pregrešil zoper javno moralo, ker je v nekem modernem gledališkem komadu igral ljubimca preveč »realistično«. Oledališki ravnatelj je pridobil s spretnim trikom nad 300 prič. ki so pripravljene izjaviti, da dotični prizor ni prekorači! meje dostojnosti in da se ni mogel nihče ponukati. Navihani ravnatelj je stopil med odmorom po drugem dejanju na oder in prečital občinstvu obtožnico. Okoren uradni jezik, ki je opisova] dozdevno pohujšljiv prizor, je vzbudil med občin-stvom mnogo smeha. Potem je ravnatelj izjavil, da je pripravljena v veži knjiga, v katero naj se vpiše vsak, kdor ho-ce pričati proti igralcu ali zanj. Rubrika prič proti igralcu je ostala prazna, v drugi je bilo pa 30S podpisov. Zdaj je samo še treba, da bi dalo sodi-šče ponoviti pohujšljiv prizor v sodni dvorani in gledališki komad z igralcem Fabrom bo najmani SOOkrat vprizorjen. Družabni skandal v Varšavi Varsavska policija je ugotovila. da cvete zadnje čaše v mestu trgovina z raznimi narkotiČnnni sredstvi, ki iih vtihotapljajo iz inozemstva. Policija je dolgo zaman zalezovala prodajalce kokaina in morfija in da ji ni priskočilo na pomoč naključje, bi iih najbrž ne bila izsledila. Neki inženjer je že dolgo opažal, da odhaja njegova žena duševno in teles-no potrta vsak dan ob istem času z doma. obenem je pa začel izzinjati de-nar, pozneje tuđi dragocenosti. Inženjer je zaklenil blagajno z vsem denarjem in dragocenostmi in ni hotel dajati ženi denarja. Po strogem zaslišanju je žena priznala, da je strastna morfinistka in da dobiva morfii pri svoji znanki. kjer se zbira vsak dan večja družba pod pretvezo spirttistične seanse, v resnici je pa to zbirališče morfinistov in ko-kainistov. Narkotična sredstva ie dobavljal da-mam iz najboljše varšavske družbe neki Rumun, ki je izvabljal od njih ne Ie denar. marveč tuđi dragocenosti. Policija, katero je inženjer obvestil. ie ta-koj odredila hišno preiskavo v stanovanju dotične dame in policijski organi so prišli baš v hipu, ko je bila vsa družba zbrana. Dobavitelj kokaina in morfija je bil pa pravočasno obvešcen o ne-varnosti in je srečno odnesel pete. Zdaj Zd iš^ejo poliske in rumunske oblasti. Odkritve bezjiice, v kateri so se zbirali morfinisti in kokainisti. je povzroiilo v Varšavi velik družabni skandal. N^boiiic, naftraine^e. zato u najcenetse! Oe sta dve zaljubljeni v enega Amor, ki je p<*ebno \ maju zelo pod* jeten in muhast, je vzel na p.ku dve brhki Ljubljančanki in jima pošteno zagodel. \e» kako sred. me>ta stoji hiiica, v Later; hiva več strank, med njimi tuđi dve to*edi, ki se pa ne moreta videti ivrivi sta hčerki obeh, ki sta j>o mnenju skrbnih mtmic i9 v letih, godnih za mo/itev. Ena je »tara lf>, druga pa 15 let. Kljub temu se že ob« zanimata za /enina To bi še ne bilo tako hudo, da ni Amor /mešal strm tako, da iti *e zaljubili v enega fanta. ><>fer — menda je Tt>ne — je res fanf od fare. Postaven je, Cednejja obraza, čr« nih, /apeljivih oči, pnkupljiv in »impatičen, da nikoli tega. Zanima! se je za Anko in ji dvoril, ne da bi slutil, da s tem povzroča. muke njeni nasprotnici, kateri je fant tuđi všeč. Nasprotnica si je pa znala pomagati. Napisala je nerno pisemce. poln° sentimentalnosti in srčnih izli\ov. Tone je pisemce prebra!. naumchnil *• je zaničljivo in sklcnil takoj odgovoriti. Piša! je zaljubljeni deklici. na i mu v bodn* če prizanasa s takimi prismodarijami in da je sploh ne mara Ni pa slutil, da bo imelo pismo tako hude po»ledicc. Prišlo ie nam« reč na napaćen n-askn-. V roke ga ni dobila Minka. marveč njena mati. C\o\ ek bi torej prićakoval. da bo mati trdno prijela svojo hČerko in ji dala primerno lekcijo, v re*ni» ci pa ni bilo tako. Nasprotno! Mati »e ie hudo razjerila na svojo *o«edo, misleč, da je ona skuhala to kašo in da hoče njeni hčerki odjeati ženina. Trdno prepričana o tem. je Minkina ma« ti planila v sosedino stanovanje. Mimogre« ćt je snela s stene velik ključ veznih vrat. Zakadila se je v presenećeno sosedo, ki o vsem tem ni imela pojma in io s kljuCem tako jutiaško obdelovala po glavi, da se i« pod težkimi udarci nezavestna zgrudila. Ko ie videla svojo nasprotnico premagano, jo je Minkina mati popihala \z stanovanja Ankino mater so morali z rešilnim vozom prepcljati v bolnico. Revica je bila težko poškodovana. Epilog afere bo na »o* dišču, kjer bo imel zadnio besedo sr>dnik, ki Bo Minkino mater za njeno iuTtait\o pri« merno nagradil. Vsl imalo rožićke. Dobrodušni zakonski mož je d-e'al svoji ženi: Mislim, da ie na celem svetu samo en mož brez rožičkov. — Kdo pa je? je vprašala žena. — Saj ga poznaš, se je zasmejal mož. — Zaman premišljujem. ne poznam ga, — je odgovorila žena. Krebanje v državni razredni loteriji Dne 14. t. m. so bile naslednje pri nas kupljene srećke izžrebane: Din 4000 je zađela srećka štev. 17.936. Po Din 2000 so zađele štev. 10.803, 14.138, 84.553 in 99.864. Po Din 500 so zadele naslednje številke: 5.791, 7.515, 7.607. 7.b7G, 8101 8.124, 8.139, 10.813, 10.818. 10.849. 10.853, 10.858, 10.883, 10*896* 10.924, 10.945, 10.993, 17.995. 20.004. 20.020. 20.060, 20.096, 20*10l' 20.121, 20.168, 22.063, 22.096, 30.932. 30.955. 34.614, 34.628, 34 636' 34.667, 34.719 34.735, 34.771. 40.505, 40.583, 46.001, 46.019, 46*108' 46.132 46.15K 46.193. 53.484. 55.846. 55.863, 55.874, 58250, 58^61' 58271, 58.313, 58.319, 58.322, 66.682, 66.690. 66.695, 70.251, 70 305' 70.308. 70.309, 70.312, 70.370. 74.624. 74.634, 74.651, 74.667, 84518,' 84.520, 84.535, 84.549, 84.581. 84.612. 91.735, 91.768. 91.771, 96.833 96.856. 96.880, 96.896, 97.394, 97.453, 97.486, 99.817, 99.890, 99.893' 100.708, 100.716. 103.124, 107.925. 107.933, 108.128, 108.166, 108.218, 108 223,' 108245. 109.737, 109.740, 109.784. 109.799, 109.873. 115.696. 120.129, 120.130 120228, 123.516, 123.867. 123.882, 123.972, 123.990. 74.629. Vsem onim igralcem, katerim so bile srećke izzrebane po Din 500.—, borno sreSke zamenjali za še neizžrebatie, če nam izžrebane takoi pošljejo. tako da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. Srečke se tuđi lahko zamenjajo pri podružnici uprave »Jutra« v Mariboru ter v Celju. Zameiavali bomo seveda lahko samo toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago. Zrebanje bo trajalo en mesec. Zadružna hranilnica, r, z. z o. z., Ljubljana,, St. Petra cesta 19. j.EONARD TREPPO ujedinjene opekarne d. d. v Karlovcu dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tvornic zidno ixm stresno opeko ------v nafboljši kvaliteti ter po najugodnejših cenah. == Zahtcvajtc ponudbo! i Vsaka beseđa SO »at. Plača «e lahko md* * tnanikaK Za od&por znantkoi - Sa vpraianj* bfa *nam** nm *m^m* od&ovariam* - Najmanja oglas Wm 5-—* —^ Odgofiteljico k 7 in 13 let starima otrokoma U-M Siprefrnem. Perfctotno mani« franoošiine i« pozoi- Ponudbe s sliko in navedbo plačikrih lH>»oi€v na naslov: Spitzer RiKiolf. Brod. 1036 Z najboljiim uspehom se nad 23 let oporafctjai© Unch kapsal« ti ozdravljenje tpolmli boleznž (triler, belo kajanje). V vsald lekaroi ^aS6ica Dio 25.—. S po&o poilje tekaroa Blunu Subo-tica. 29-L Krušno molio in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32 Šivil|ske pomoćnice sprejniem takoj. L. KUCLAR, Trža-ška cesta U. 1046 Parni stroj Ittlstabilfli. 60—100 HP. v dob»rem stanju, tupim. Posudbe na »Parna pilana Pnhrma&n, Suoja«. 1045 Čevljar pomoćnika dobro :zurjenesa za i«senc c^ete, siwejme tako] Franc Nelc, Pudob 5t. 2, posta Stari trg. Rakek. 1044 Exhaustor z vso napravo za odvajan]« £asanja itd., od CKsmih raizacskih stro-}ri Litiji. 1043 Motster ali žagar strokovniak. dobi nameSčeoje na ve««ciiianski žaci - iaremniiu. Na-stopi labko tako]. Doeovor s!ed» DlaSloih zahtev osebno. Zaslužek po zimi In po leti. Josip Thelian, posestnik, ža^a in mlin. po St a Cr-moJftjice, Dolenjiko. 1028 Tftforski lokal velik, z vse«^ pritiklinami iu stanovanjem oddam taJcoi v Krik«m. Vpraiati pri z- Marija Zesser. Kf-iko. IO-7 »Walter« pletflni strofi po U\H tiuH t aparatom ta vzorC-no pleteoit r ve£ b«rrah, đelo-]e}0 oa]sicoraeise, popravila tpleh oe potrebukk>- Zalot* hi pouk » Uubllani F Kos. 2dovska oli-oa 5. «8/L Ftno oUekco za 9 letneca fantka. skoro novo. proda hišnik v Pražakovi 15. 996 Izlet v Postojao z avtom na binkoštno ncdello in ponedeljek. Odfhad ;z Zverdc ob 8. zjutraj. Vizum se dobi breaplačno pri talijan-sikcm konzulatu. — Voinja Din 60 tja \n nawi. PROSTOVOLJNO GASILNO DRI ŠTVO V RIDMKU pr:revl: v nedeljo, dne 19. t. m. UEIKO URTtlđ UESEUCO ob 3. uri popoldne na vrtu gosp. Kumra V stop prost V slučaj« slabe^a vremena se vrii xese!ica \ nonedeljek. 20. t. m. Auto-aođietle Ađamlt-Žuiterlt: njiiiinja, da bo ta t>in4oito€ p«ra&niutraj in ob \€. ^npoJđn« is Ljubljane (:zjjred Fi^ovca) do Kra^nj«. Ob 9.20 dopoldne i« ob 17.*0 po»!dne iz Krainje {'ac^ed an&tiiiie »Pri Pavletm«) v Uubljatio. V ostjlem ostane vezn; red ne^prcmefiven. TvSsH m lsl«tBlkl aa LIKBABiSO SOHO se opozafjaio na danainu oglas av:o-podflct!i Adarreič • Smi'eTiič. — Opozariamo nadalje, da }* od postaje Krasnice na Umbariko prr© nj novo mark:ran4 ^ot (3 in pol ur«)- Iz Lurvbarške «ore v Krainjto (1 uro). Kdor §e ni obiskal te prekrasne izletne todke, na] ie od» !^vi, ne bo mu žal! niW|2|l Cas te, da se opremite za ribolov tCIDIvl • kar Vam nudi bogata zbira F. K. KAiSER. PUŠKAR L3UBLJANA KONGBESN TOG 9 Urtjui* Jortp Z-t^^fl. " Zft «N«nte» HfHrpir; fn^ J«awi|k^ -• 2m ^n«o to taMr^al del Hmui Otoo Chrktot — Vsi • LjuM.i»eu.