Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVII.. št. 103
LJubljana, torek g. maja 1936
Cena 2 Din
Upravm&tvo; i-jumjanu, tinailjeva ulica 5. — Telefon SL 3122, 3123. 3124, 3125, 3126T Lnseratm oddelek: L.juDljana, Selen-Durgova uL d. — Tei 3392, 3492. eodružnlca Maribor: Gosposka ulica
št. LL — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova unča št.
2. — Telefon št. 190. tiačuni pn pošt ček. zavodih: Ljubljana št- 11.842, Praga čisto 78.180, W1en št 105.241
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnin« znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Tatefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica šter. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Beograjski sestanki
V	nenavadno napetih časih se sestaja v Beogradu konferenca predstaviteljev „ balkanskih držav, pa brž nato konferenca držav Male antante. Vsa Evropa stoji v znamenju važnih preobratov, ki lahko v temelju menjajo odnošaje med državami, likvidirajo dosedanja prijateljstva in začenjajo nova, o katerih pa tudi ne bi bilo mogoče reči, kako dolgo '^odo držala. In kar je še posebno -ažno: sredi tega splošnega rušenja starega in nezame^iivega snovanja novega se rušijo tudi temelji sodobnega stanja v mednarodnopravnem pogledu in se majejo določbe mirovnih pogodb, ki je na njih zgrajen sodobni državni red v Evropi.
V	takih evropskih okolnostih se sestajata beograjski konferenci. Balkanska" zveza je bila enako kakor Mala an-tanta med poglavitnimi stebri, ki je na njih slonel mirovni princip, načelo o brezpogojni nujnosti, da se ohrani sedanje stanje. Saj spada med osnove Balkanske zveze, da si članice medsebojno garantirajo svoje balkanske meje. In prav ta ideja je najtrdneje vezala Balkansko zvezo z Malo antanto, ki je povsem enako usmerjena, samo da je omejena na Podim av je.
S tem, da se je Avstrija postavila na stališče, da ji je mogoče z enostransko odločitvijo uvesti oborožitev, dasi je to v očitnem nasprotju s senžermensko mirovno pogodbo, se je ustvaril opasen precedens za ostalo Podunavje in za Balkan, toliko nevarnejši, ker je avstrijski uspeh še pojačil željo za posnemanjem. Saj je ostala Mala amtanta s svojo protestno noto osamljena, čeprav ie zvezana z državami, ki imajo največji interes na tem., da se epidemija splošnega naskoka na določbe mirovnih pogodb ne zanese še dalje.
Revizijo mirovnih določb je priglasila tudi Turčija. Ves svet je priznal, da se je ta priglas izvršil povsem korektno, da je Turčija postopala točno po ženevskih predpisih in da se njen korak ne more primerjati z avstrijskim postopanjem. Zato je tudi odziv na njen predlog vse drugačen in je na splošno pozitiven. Čeprav pa je bil turški korak sam že izzvan po nemšikem in avstrijskem_ postopanju in se vsebinsko od obeh bistveno razlikuje, je vendar treba računati z možnostjo, da bodo tudi njega poskušale izrabiti kot argument v svoj prid diržave, ki jim mirovne ali kake druge mednarodne pogodbe nalagajo še kakršnekoli omejitve. Čim večja pa je ta možnost, tem večja postaja tudi opaznost za ojačeno vmešavanje tujih sil, kar ne bi bilo v interesu balkanskih narodov. Saj se je Balkanska zveza ustanovila v prvi vrsti pod devizo, da se mora Balkan čim bolj osamosvojiti in čim bolj izločiti možnosti za vmešavanje velesil, katerih »zanimanje« za ta polotok je na njem živečim narodom več škodovalo nego koristilo.
Nova revizionistična ofenziva, ki sta jo sprožili Nemčija in Avstrija, bo brez dvoma tvorila glavni predmet razgovorov na obeh beograjskih konferencah, bakanski in maloantantni. Državniki balkanskih držav si bodo ob tej priliki pr<id vsem razložili tudi svoje poglede na dardanelsko vprašanje in jih spravili v sk:ad, kakor to zahteva duh balkanskega sporazuma. Ne smemo si prikrivati, da-to ne bo lahka naloga. Razmeroma najmanj interesirana je Jugoslavija, ki ima svoje morje na široko odprto v svet in Darda-nel ne potrebuje, ako izvzamemo pot po Dunavu in Črnem morju. Tudi Grčija ne trpi pomanjkanja na morju, šteje pa se med pomorske sile in ji ni vseeno, kdo more skozi Darčnnele do nje in kako je z možnostmi trgovinskega prehoda. Znano je, da so se ob sklepu Balkanske zveze in še kasneje njeni protivniki v Grčiji sklicevali ravno na stališče, da je Grčija pomorska država in naj taka tudi ostane, za kontinentalni Balkan pa naj se ne briga. To stališče k sreči ni obveljalo in ravno v t.u'Ir. jem časi so grške stranke odločno odklonile tako zunanjepolitično orientacijo, tako da prihaja Metaxas v Beograd z velikim polnomoč-jem za nadaljnje sodelovanje balkanskih držav. Pri tem tudi dardaneiska zadeva ne bo nudil?, ovire.
Bolj od Jugoslavije in Grčije je interesirana na vprašanju morskih ožin Ru-munija, za katero so Dardanele edina vrata na odprto morje. Ker pa problem za njo ni toliko vojaškega, odnosno obrambnega značaja kakor gospodarskega. pomena, V sporazum ob dobri volji gotovo mogoč. Da dobre volje ne manjka ne na eni ne na drugi strani, o tem pač ne more biti dvoma. Pot do harmo ni je je gotovo znatno izgladil tudi visok1 turški diplomat, ki je nedavno obiska vse prestolnice držav Balkanske zvez^
Omenili smo v začetku, kako nemirna je danes politično ozračje v Evropi. Ir nič se še ne obetajo mirnejši časi. Nasprotno, zdi se, da se bodo napetosti še povečale. Življenjski interesi mladih dr- j žav, združenih v Balkanski n Mali an- , tanti, zaradi tega nujno narekujejo, da ostaneta obe zvezi čvrsti ter se na znotraj in na zunaj še okrepita. Iskreno želimo. da bi beograjski sestanki, ki se vrste ta teden, rodili v tem pravou kar najboljši sad.
Konferenca Balkanske zveze
Včeraj so se pričela v Beogradu važna diplomatska posvetovanja držav Balkanske zveze, ki bodo odločilnega pomena za nadaljnje
stališče do mednarodnih dogodkov
Beograd, 4. maja. p. Danes se je pričelo zasedanje konference Balkanske zveze. Tokratnemu zasedanju tega bloka vodilnih balkanskih držav pripisujejo v vseh mednarodnih krogih izredno važnost. Splošni mednarodni položaj in naraščajoča napetost v Evropi, ki sili k odločitvi, daje beograjskemu sestanku zunanjih ministrov držav Balkanske zveze, kateremu bo takoj nato sledil sestanek zunanjih ministrov držav Male antante, še posebno obeležje. Zato je razumljivo. da v vseh mednarodnih diplomatskih krogih z največjo pozornostjo pričakujejo sklepov beograjske konference.
V Beogradu so se že pred dnevi začeli zbirati diplomatski opazovalci in novinarji z vsega sveta ter so celo ameriške novin-ske agencije poslale svoje posebne dopisnike. V sedanji razburkani mednarodni politični situaciji dobiva Balkanska zveza, ki baš z onega dela Evrope, ki so ga pred vojno proglašali za ognjišče nemirov, s stoičnim mirom zasleduje razvoj dogodkov, bolj ko kdaj pomen odločilnega činitelja in to tem bolj, ker ni izključeno, da se bodo na jugovzhodu Evrope reševali še zelo važni evropski problemi.
Prihod zunanjih ministrov
Turški zunanji minister dr. Ruždi Ar as in grški ministrski predsednik in zunanji minister general Metaksas sta prispela na čelu svojih delegacij že včeraj. Po<- -ala sta skupno iz Aten. V Mladenovcu sta potovanje prekinila ter se podala na Opienac, kjer sta. se poklonila na grobu tvorca Balkanske zveze, velikega kralja Uedinitelja Jugoslavije in Balkana. V Beogradu so oba odlična gosta prisrčno sprejeli. Rumunski zunanji minister dr. Titulescu je prispel z rumunsko delegacijo danes dopoldne. Tudi njega so pozdravili na kolodvoru ministrski predsednik dr. Stojadinovič s pomočnikom zu-nanjeea ministra dr. Martincom ter višjimi uradniki zunanjega ministrstva, nadalje po-
slaniki držav Balkanske zveze in Male antante ter francoski poslanik v Beogradu. Turški zunanji minister se sprejema ni udeležil, ker je imel baš takrat važen telefonski razgovor z Ankaro.
Vpis na dvoru
Po prihodu dr. Titulesca so se zunanji ministri Grčije. Turčije in Rumunije odpeljali na dvor ter se vpisali v dvorno knjigo. Spremljali so jih vri člani delegacij ter poslaniki vseh treh držav.
Prva konferenca
0b 11.15 so se zbrali v prostorih zunanjega ministrstva vsi Štirje zunanji ministri držav Balkanske zveze k svoji prvi konferenci. Predsedoval je turški zunanji minister dr. Ruždi Aras. ki je letos predsednik stalnega sveta Balkanske zveze. Konferenca je trajala do 13.30. Na njej so vsi štirje zunanji ministri izmenjali svoje misli o aktualnih mednarodnih problemih, ki se neposredno tičejo držav Balkanske zveze, pa tudi o splošnem mednarodnem položaju v zvezi z zadnjimi mednarodnimi dogodki in skorajšnjim zasedanjem sveta Društva narodov.
Kosilo na grškem poslaništvu
Po konferenci so se vsi štirje ministri odpeljali na grško poslaništvo, kjer je grški poslanik Sakelaropulos priredil kosilo. Udeležili so se ga poleg njih tudi minister dvora Antič, grški poslanik v Parizu Politis, pomočnik zunanjega ministra dT. Mart-inac, turški in rumunski poslanik na našem dvoru. nadalje pomočnik turškega zunanjega ministra Mehmed Dževat, pomočnik romunskega zunanjega ministra Vidianu ter več višjih uradnikov zunanjega ministrstva.
Druga konferenca
Ob 17. so se zunanji ministri sestali k drugi konferenci, ki je trajala do 20. V začetku so nadaljevali ministri sami svoje razprave, nato pa so bile pritegnjene tudi vse štiri delegacije, tako da se je vršila širša konferenca o vseh aktualnih problemih. Razprava se bo jutri nadaljevala. Za novinarje danes ni bUo izdano še nikako poročilo. Tudi so ministri odklonili izjave in opozarjali na to, da bo jutri po končanih posvetovanjih izdan daljši komunike.
Pomen beograjskega zasedanja Balkanske zveze
Beograd, 4. maja. p. Današnja »Samouprava«, glavni organ vlade, posveča konferenci Balkanske zveze uvodni članek, v katerem podčrtava važnost konference glede na splošni mednarodni položaj v Evropi. Med drugim piše:
»Tokratna konferenca držav Balkanske zveze se ne bo bavila samo z vprašanji, ki se neposredno tičejo držav Balkanske zveze, marveč jasno kaže na politične dogod-
ke izven Balkana, na dogodke, ki izzivajo zmedo po vsem svetu. Ta konferenca mora določiti stališče Balkanske zveze do mnogih perečih političnih problemov, ki imajo svoj koren v najnovejših dogodkih evropske diplomatske krize. Glavna naloga konference pa je, da dožene, na kakšen način bi mogle države Balkanske zveze same sebi zagotoviti varnost in mir ter omogočiti miren politični in kulturni razvoj Balkana.
Konferenca se vrši v dobi, ko koostrskcfja evropske politike kaže popuščanje. Versaj-ska osnova, na kateri počiva pravni red povojne Evrope, ki je evropskim narodom vendar le prožila vsaj nekoliko jcsastva za mir in varnost, je sedaj izpod Kopana in postaja čimdalje bolj nezanesljiva. Države Balkanske zveze se sestajajo k posvetu morda v usodnem trenutku, ko je usoda skoro vseh osnov povojnega reda v Evropi postala dvomljiva. Velika in težka je naloga državnikov Balkanske zveze, ki se morajo na tej konferenci še prav posebno zavedati svoje odgovornosti napram svojim narodom in napram vsemu Balkanu. Sank-cijska intervencija v italijansko-abesinskem sporu je omajala vero v Društvo narodov zlasti pri malih narodih ki so bili njegovi najbolj zvesti in lojalni članu Javno mnenje v vsej Evropi ne prikriva več, da sta vera in zaupanje v Društvo narodov padla na minimum, ker je ves svet uvidel neuspešnost ukrepov, ki jih more izdati Društvo narodov za preprečenje vojne. Sama ideja miru je s tem izgubila več nego kdaj poprej. Nezaupanje do ženevske ustanove se pojavlja baš v času, ko toliki nerešeni problemi še povečujejo napetost v mednarodnih odnošajih. V takem sklopu nasprotujočih si interesov je zelo težavno napraviti obrise bodoče evropske opredelitve. V čar su, ko svet izgublja vero v Društvo narodov in v pravni red. določen z mednarodnimi pogodbami, podkrepljenimi s paktom Društva narodov, je pač zelo težavno prepričati javnost, da bo jutrišnji dan rodil srečnejše dogodke. Zakon o samoobrambi in samoohranitvi stopa danes v vsem svojem obsegu ▼ veljavo, kajti na kolektivno varnost nihče več resno ne veruje. Zato ni nič čudnega, če tudi balkanske države teže za tem, da se čim bolje organizirajo ter s skupnimi napori branijo svojo lastno varnost. Balkanske države so predrago plačale svojo neodvisnost, da bi jo danes lahkomiselno stavile na kocko. Gre za usodo vseh balkanskih narodov. To narekuje že samo po sebi balkanskim državam čim večjo solidarnost Zunanje ministre štirih največjih balkanskih držav bo tudi na tej konferenci vodilo načelo: Balkan balkanskim narodom. Balkanska zveza bo toliko močnejša, kolikor močnejše bodo njene posamezne članice. Države balkanske zveze predstavljajo danes prvorazredno vojaško silo in so velesila v pravem pomenu te besede.«
Zmaga levice v Franciji
Ljudska fronta ima skupno 375 mandatov, nacionalna pa 238 — Porast glasov na skrajni levici in skrajni
desnici
Pariz, 4. maja. o. Davi so bili objavljeni naslednji končni uradni rezultati včerajšnjih dopolnilnih in prvih volitev preteklo nedeljo. Dobili so:
komunisti (Andree Martin) 72 mandatov, 61 več kakor pri poslednjih volitvah; komunistični disidenti 10 (prej 0); socialistična stranka Leona Bluma 145 (prej 97);
socialistična unija pod vodstvom Paul-Boncourja 25 (prej 43);
republikanski socialisti 9 (prej 40); radikalni socialisti pod vodstvom Dala-diera in Herriota 115 (156);
neodvisni radikali Bouillona 31 (79); republikanska levica pod vodstvom Flan-dina 83 (prej 48);
krščanski demokrati pod vodstvom Pe-zeta 23 (20);
republikanska demokratska unija (Marin) 90 (prej 76); konservativci 11 (prej 4). Ljudska fronta je dobila torej skupno 375 mandatov (350), nacionalna fronta pa 238, doslej nekaj nad 250. Ljudska fronta bo spričo tega razpolagala v poslanski zbornici z večino 137 mandatov.
Zanimivo je, da je izvoljenih 272 popolnoma novih poslancev, kar se od 1. 1885. do danes še ni pripetilo. Propadlo je 346 dosedanjih narodnih poslancev. Komunisti so posebno triumfirali v Parizu, kar je posebno potrlo meščanski center francoskega glavnega mesta. Za komuniste ni glasoval le rdeči obroč okrog Pariza, nego tudi mnogo ljudi v mestu samem. Izmed 39 poslancev, kolikor jih je bilo izvoljenih v Parizu, so jih dobili komunisti 16, nacionalni blok 16, komunistični disidenti 3, socialisti 1, republikanski socialisti 1 in republikanska levica 2.
Volitve so včeraj potekle v glavnem mirno, le na deželi je ponekod prišlo do manjših incidentov. Meščanski tisk je zaradi velikega uspeha komunistov silno vznemirjen. »Matin« ugotavlja, da je postala žrtev levičarske fronte radikalno-socialistična stranka, ki je bila 43 let najmočnejša stranka v parlamentu. Njeno mesto so se-iaj prevzeli socialisti. Poraženi so neodvisni radikali, ki so se zbrali okrog Franklina bouillona. Res je sicer, da je skrajna desnica pridobila nekoliko mandatov, toua to -^vičarske zmage nič ne zmanjšuje.
Kljub veliki zmagi ljudske fronte pa vendar zaradi heterogenosti strank in struj v ' em bloku skoraj ne bo mogoče sestaviti levičarske vlade, ki bi bila sposobna za delo. /prašanje je namreč, kako se bodo opredelili radikali. Sarraut bo vodil vladne posle še do 1. maja. čeprav je pet njegovih ministrov pri volitvah propadlo.
Radikalni »Oeuvre« ugotavlja, da razpolaga ljudska fronta sedaj v parlamentu z dvetretjinsko večino, čeprav so komunisti izjavili da aktivno ne bodo sodelovali v vladi. Potrebno pa je, da pride do sporazuma med Leonom Blumom. Dalad'erom in Boncourom. Flandinova skupina kljub ve-liiremu Številu mandatov ne bo odločilna.
čeprav bi se pridružila desnici, bi imela vlada vseeno še veliko večino v zbornici.
Leon Blum zahteva vodstvo vlade
Pariz. 4. maja AA. V posebni izdaji lista »Populairec pravi socialistični voditelj Leon Blum med drugim;
Važno se nam zdi izjaviti, ne da bi izgubili le trenutek, da smo pripravljeni izvršiti nalogo, ki nam gre. da namreč sestavimo in vodimo vlado ljudske fronte.
Pred sestavo levičarske vlade
Pariz, 4. maja. y. Z zmago levice je sedaj zagotovljena sestava levičarske vlade pod vodstvom socialistov. Verjetno je, da bo predsedstvo v novi vladi prevzel Leon Blum. Ali bodo komunisti stopili v vlado, še ni gotovo. Bolj verjetno je, da se bodo zadovoljili samo s podpiranjem levičarske vlade. Oficielno nova vlada ne bo mogla biti sestavljena pred 1. junijem, ker obstoja do tega dneva po ustavi še stara zbornica. V zunanje-političnem pogledu bo imela levičarska volilna zmaga za posledico, da bo Francija ostala zvesta svoji dosedanji politiki DN in bo le še ostreje poudarila načelo kolektivne varnosti. Poudarjanje tega načela bo olajšalo tesnejše sodelovanje z angleško vlado. Razen tega bo pospešena tudi praktična izvedba francosko-ruske pogodbe.
Izgredi v Marseilleu
MarSeille, 4. maja. w. Davi v zgodnjih urah je prišlo med komunističnim obhodom po ulicah do incidenta. Ko so komu. nisti korakali mimo stanovanja nekega socialističnega poslanca, je padlo iz vrst pristašev tega poslanca več strelov na komuniste. Ena oseba je bila ranjena Policija je razgnala demonstrante in zaprla dohode v okolico poslančevega stanovanja.
Odgovor Avstrije
Avstrijska vlada se je »premislila" in vendarle odgo-govorila na protest Male antante
Beograd, 4. maja. r. Kakor znano, so države Male antante protestirale proti zo-petni uvedbi vojaške obveznosti v Avstriji. ker pomeni to kršitev senžermenske mirovne pogodbe. Vse tri države Male antante so izročile avstrijski vladi enako se glaseče protestne note. Avstrijska vlada je takrat izdala uradni komunike, v katerem je izjavita, da se na proteste Male antante ne bo ozirala ter da na te note sploh ne bo odgovorila.
V soboto pa je posetil pomočnika zunanjega ministra dr. Martine a avstrijski poslanik na našem dvoru ter mu izročil daJj-& odgovor na protestno noto naše vlade. Istočasno so avstrijski poslanika izročili odgovor tudi v Pragi in Bukarešti ter v Londonu, Parizu in Rimu. Današnje »Vreme« se bavi z odgovorom avstrijske vlade in piše med drugim:
Čeravno je prvotno izjavila, da se na proteste Male antante ne bo ozirala, je avstrijska vlada sedaj po dolgem razmišljanju vendar le — odgovorila. Vsekakor yi je moralo biti to zelo neprijetno, ko je prvotno tako samozavestno izjavljala, da se na proteste Male antante sploh ne bo ozirala. Zato je tudS temu svojemu odgovoru dala čisto posebno obliko. Avstrijska vlada nd neposredno odgovorila na proteste Male antante marveč je podala »pojasnilo« za velesile, državam Male antante pa je dostavila prepis tega »pojasnila«.
Odgovor dunajske vlade v glavnem po-
navlja vse one argumente, ki so se jdh posluževali tisti, ki so kršili mirovne pogodbe. Lastna varnost, enakopravnost z drugimi, nacionalna čast, mdroijiubnd nameni do sosedov in kar je še takih fraz, se menjaje ponavljajo na več straneh avstrijskega odgovora. Kdorkoli prečita to noto, vidi, da ne more zabrisati vtisa, ki ga je od vsega početka napravil korak avstrijske vlade, ko je uvedla siplošno vojaško obveznost, a to je, da je avstrijska vlada na lastno pest, enostransko prekršila senžermensko mirovno pogodbo.
Odgovor, kd ga je dala sedaj avstrijska vlada tik pred sestankom zunanjih mina-strov Male antante. le v toliko popravlja položaj avstrijske Vlade, ker je s tean popravila taktično napako, ka jo je storila, ko je izjavila, da siploh ne bo odgovarjala na proteste Male antante. Nd dvoma, da je molk avstrijske vlade predstavlja! grdo diplomatsko netaktnost. Taka nojevska politika seveda ni mogla dovesti do nikakega uspeha. Na Dunaju so naposled to spoznali in popravili svojo napako, računajoč na to, da bodo sedaj mogli morda računati vsaj še na malo simpatij pri nekaterih evropskih kabinetih. Za Mak) antanto pa ta problem tudi po odgovoru avstrijske vlade ni rešen. S tem vprašanjem se bodo podrobnejše bavild gg. dr. Stojadinovič, dr. Titulescu in dr. Krofta, ko se bodo v sredo sestali na konferenci Male antante.
Volitve v Egiptu
Egiptski nacionalisti so dobili absolutno večino in so s tem postali gospodarji položaja
Tajne organizacije makedonstvttjusčih
Sofija, 4. maja. t. Sodne preiskovalne oblasti 90 zaključile preiskavo proti nedavno aretiranim makedonstvujuščim, lei so se znova združili v ilegalni organizacija VMRO. Center organizacije je bil v Nevro-kopu, tajno vodstvo pa v Sofiji. Voditelji organizacije v Nevrokopu eo bili študent prava Ivan Marčev ter učitelja Vasilij Ko-stadinov rn Todor II i je v- Po inaoiartivd teh treh so se ustanovile tajne celnce makedon-^tvuruš&ib tudi po vaseh okrog Nevroko-pa. Vsak« celica je bfa dobro založena z orožjem in strelivom. Aretiranih je bito zelo mnogo ljudi, med njimi 9 uSteljev.
Kairo, 4. maja. r. Včeraj so bile v Egiptu parlamentarne volitve. Nacionalisti so razvili silno propagando in so svoje nasprotnike popolnoma potisnili ob zid. Po dosedaj znanih rezultatih so dobili nacio. nalisti (wafdisti) od 141 mandatov, kolikor jih šteje egiptski parlament, 118, upajo pa da bodo število še poviša.] i na okrog 130 mandatov, tako da bodo imeli absolutno večino. Zanimivo je, da so v Aleksandri j i komunisti dobili vseh 9 mandatov. Senatske volitve bodo v četrtek.
Spričo izida volitev so bila angleško-egiptska pogajanja danes prekinjena in odgodena do jesena. Novo izvoljeni panja, ment se sestane 10 maja k prvi seji. Na njej se bo zbornica konstituirala, naslednjega dne pa bo svečana seja, na kateri bodo odprli testament pokojnega kralja Fuada in izvolili člane regentskega sveta. Po ustavi voli parlament tri petine Članov regentstva.
Dobro informirani politični krogi zatrjujejo, da se je anglleška vlada popolnoma deeiDterertrajK glocte sestave zegeotatva »
misli prepustiti to zadevo docela egijptakemu parlamentu.
Med sedanjim ministrskim predsedni. kom Ali Maherjem pašo in voditeljem vaftdistične stranke Nahas pašo je bil dosežen popoln sporazum. Ali Maher paša bo takoj po izvolitvi regentskega sveta podal ostavko celokupne vlade. Novo vlado bo sestavil Nahas paša.
Madgearu preti sodelovanju z Nemčijo
Bukarešta, 4. maja g. .Finančni minister in glavni tajnik narodne kmetske stranke Virgilj Madgearu je imel v Bukarešti govor, v katerem ie nastopil zoper sodelovanje z Nemčijo. Izjavil je med drugim, da Hitlerjeva Nemčija podpira teritorialna prizadevanja Madžarske v škodo interesov Rumunije in njenih prijateljev. Nemčija meni, da }e Rumumija dovolj velika, da bi poleg Ru-munov tamkaj naselila Se nemške koloniste. S taksno državo ne moremo iti isto pot. temveč sodelovati le s Francijo in svojimi za-
Konec Afcesinije
Po sedem mesecev trajajoči vojni so Italijani štrli zadnji odpor in zasedli abesinsko prestolnico
Pariz, 4. maja- d. Agencija Havas poroča a Adis Abebe: Takoj po cesarjevem odhodu z vtekotn v Džibuta sč je pričelo v prestolnici plenjenje, ki je trajalo vso soboto in tudri včeraj. Žrtev požara sta postala tudi cesarska palača in ves trgovski okraj- Na ulicah so množice streljale dolge ure in povsod so ležali mnogoštevilni ranjenci. Francoski državljani in inozem-ci pod francoskim varstvom &o se zatekli v francosko pos'anrištvo, ki je zavarovano z gosto bodičasto žico. Nameščenci železnice Adis Abeha—Džibubi so ositail; n« svojem mestu, vendar pa so bila zveze med francoskim poslaništvom in kolodvorom prekinjene.
Množica, ki je plenila razna javna poslopja in trgovine, je zažgala tudi glavno carinarnico, tržnico in poslopje Narodne banke. Požari še vedno trajajo- Na stotine plenilcev je med tem zapustilo mesto z bogaltim plenom. Središče Adis Abebe je popolnoma opustošeno in predstavlja samo še kup razvalin.
Neguš se je odločil šele v petek zvečer, da pobegne v Džibuliri. in govore, da ga je pregovorila cesarica, ki se je bala za njegovo življenje. Oficielno izjavljajo, do mu zaradi odpovedi pomoči s strani Društva narodov in premoči italijanskega orožja^ ni preostal drug izhod, pri tem pa izrecno poudarjajo, da se ni odpovedal prestolu.
Pred svojim odhodom je neguš ukazal, naj odpro množici vratta cesarske palače, m kmalu naito se je mog'o videti, kako so mnogoštevilni moški in ženske prihiteli^ iz vseh smeri vanjo ter noto odhajali težko obloženi z oblačili, preprogami, opremo in orožjem vsake vrste. Med množico so razdelili tudi zailoge mureicije, ki so bile shranjene na dvorišču cesarske pallače.
Kmalu se je začulo po mesitu streljanje, ki v početku ni imelo nobenega resnega značaja, sklka pa se je izpremeniila, ko so plenilci prišli tudi do zalog alkohola v cesarski pailači in ko je istočasno vdrlo več razbojniških tolp iz bližnjega gričevja v Adis Abebo. Pričeli so se prepiri za plen. v kalterih je bilo mnogo ljudi ubitih- Par sto policistov je skušalo zaman vzdržati red v mestu.
V soboto ponoči je množica sistem atek o začela pleniti tudi vise trgovine. Pri tem je zadela pri indiijski trgovina bratov Ah na odpor. Trgovino so indijski nameščenci pod vodstvom angleškega konzula branili dolgo časa, dokler ni prispel oddelek indijskih vojakov iz angleškega poslaništva ter spravil oblegance na varno. Množica je nato trgovino zažgalla.
Zadnje poročilo, ki ga je francosko zunanje ministrstvo prejel1.© od poslanika v Adis Abebi. je bilo odposlano včeraj popoldne. Poslanik pravi v njem med drugim, da je bil vodja angleškega Rdečega križa hudo ranjen. Zadel ga je strel v prsa.
ko je hotel pomagali nekemu Abesincu, ki je bil ranjen med izgredti-
Nato navaja poročilo, da je množica ponovno napadila turško in belgijsko poslaništvo. Pred turškim poslaništvom se je vršil boj z vojaškimi begunoi. V neki hiši se jc blokiralo kakih 30 Fronoozov, po večini uradnikov železniške oružbe Adis Abeba —Džibuti, ki so oboroženi s puškami in strojnicami. Med njimi je tudi fromeoski vojaški ataše. Francozi so doslej odbili več hudih napadov velike množice roparjev.
Obleganje kolodvora
Pariz, 4. maja- w. Popoldanski listi objavljajo. da se je v kolodvorskem poslopju v Adis Abebi zabarikadiralo okoli 50 Francozov, po večini nameščencev železniške družbe, med njimi tudi francoski vojaški atoiše. Kolodvor oblega že več ur velika množica. Večkrat so morata oble-ganci s strojnicami pregnaili napadalce.
Po informacijah agencije Radii« je požar v prestolnici nekoliko ponehal. Sedaj gore le še cesarska palača in stolna cerkev, ki ju ne bo mogoče več rešiti._ Do tal so pogoreli glavna pošta, šok, vsi urodr. mimiisitirstva in radijska postaja.
Napadi na poslaništva
London, 4. maja. b. Tuja poslaništva v Adis Abebi so brzojavno zaprosila maršala Badoglia, naj čimbolj pospeši prodi, ranje svojih čet, da bi osvobodile Evropejce iz nevarnega položaja. Pred veČino poslaništev je včeraj prišlo do streljanja. Turško poslaništvo se je dolgo upiralo banditom, končno pa je moralo prositi angleško poslaništvo za pomoč. V ameriškem poslaništvu, pred katerim je padlo 25 napadalcev, so postreljali vso m uniči jo in nazadnje prosili angleškega poslanika za pomoč. Med požari in ropanjem je bilo ubitih 24 Evropcev, po večini Grkov in Armencev, češkoslovaški državljani so se zatekli v francosko poslaništvo.
Dopoldne je bil položaj v Adis Abebi nekoliko mirnejši. Domači oddelki so krožili po mestu in stregli po imetju in življenju Evropcem, ki pa so Se po večini že vsi poskrili.
Tudi vlada zapustila prestolnico
Adis Abeba. 4- maja AA. Večina ministrov je že zapustila Adis Abebo. Reči se sme, da abesinske vlade ni več- SploSno mnenje je, da je treba cesarjev teg smatrati kot popolno abdikacijo na prestol.
Cesar s svojo rodbino v Džibutiju
Džibuti, 4. maja. d. Včeraj ob^ 14. so prispeli s posebnim vlakom v Džibuti abe-siinski cesar Haiile Selaisi, njegova soproga, prestolonaslednik in vsi ostali člani cesarske rodbine
Neguša in njegovo rodbino so francoske oblasti v DžSbutiju sprejele z vsemi častmi. Neguš je odklonil vsako izjavo ter je naprosil oblasti, naj ne pripuste novinarjev k njemu. Cesarska rodbina je po prihodu odšla v guvernerjevo pai'ačo. Z negujem je prispelo v Džibuitd tudi 30 višjih abesinekih dostojanstvenikov.
Cesarjevo odložitev, da zapusti svoj državo, tolmačijo v tem smislu, da je spoznal svojo stvar za izgubljeno. Po hudih pomzrih na severna fronti in po padcu De-sija, do katerega je prišlo predvsem zaradi upora v pokrajini Uolo, je cesar še vedno menil da bo lahko branili I tali jamom prihod do Adis Abebe; kmalu pa se je moral prepričati, da največji <M njegovih čet ni več sposoben za operacije in da je tudii prebivalstvo v čisto amharskih pokrajinah popolnoma apatično. Vojaki so povsod zapuščali svoje čete. Vsi poizkusi, da bi še enkrat zbrali nekaj zanesljivih in spočitih čet, so se izjalovili. Ko je potoval cesar skozi pokrajino Salalo, severno od Adis Abebe, se je lahko prspričail, da j« večina ljudstva proti njemu. Zgodilo se ie ponovno, da so iz zasedle streljali na njegovo spremstvo. Po povratku v Adis Abebo se je lahko osebno prepričal, da so pesimistična poročila o položaja resnična in da niso pretirana- Tedaj je najprej sklenil, da pošlje v Džibuti samo svojo družimo, ko pa 6e je prepričal, da je v nevarnosti tudi njegovo življenje in da ne more nič več koristiti Abesdniji, če ostane v domovini, je sklenil, da odide tudi sam v inozemstvo.
Cesar je odvedel s seboj dedžasa Igazua, firtaorairiija Berumripa in Heruja* rasa Kaso, rasa Gvetačua, dedžasa Haila Selasija, svojega strica Atabaloca in ram^ Hailuja, ki je bil doslej v temmlici zaradi zarote, ki jo je pripravljal v 1. 1930. Na zadnji ministrski seji, ki je bila včeraj zjuiraj pod predsedstvom cesarja v Diredarvi, je bilo sklenjeno, da se ras Haiilu Končno pomi-losti.
Ganljivo je biflo slovo cesarja <d ostankov garde na obmejni železniški postaji Ajsi, kjer je komaj okoli 50 gardistov v raztrganih in umazanih uniformah izkazalo zadnjo čast svojemu cesarju.
Na poti v Aden
Džibuti. 4. maja o. Abesinski cesar Ilai-le Selasi'se je opoldne vkrcal na angleški rušilec >Diano<, ki je takoj nato odplul v Aden.
London, 4. maja. g. Zunanji minister Eden je danes popoldne ob 16 obvestil spodnjo zbornico, da se je cesar Haile Se-laeie v spremstvu svoje družine vkTcail v Džtibutiju na angleško križarko »Lnterpris«, s keftero potuje v Hašfo v Palestini.
Italijansko vojno poročilo
Rim 4. maja. AA. Propagandno mrnd-atratvo je objavijo naslednji komunike št. 202:
Naše motorizirane kolone so premagale klanec Termaber in zavzele Debro Brehan, staro prestolnico Soe. Naše sprednje čete so prodrle za okoli 40 km od Debre Bre-hana.
Na južnam bojišču se nadaljuje naglo prodiranje vzlic hudemu dežu. Naši oddelki so dospeli 80 km od Dagaburja ter so porazili in razgnali vojake znanega Omarja Samamtara, ki je kriv umora stotnika Caroleja 1. 1925. in je pozneje postal negušev plačanec. V tej bitki je
Omar Samantar dobil nevarne rane, njegov sin Erci pa je bil ubit. Padlo je 30 njihovih vojakov. Prebivalstvo pokrajine Ogadena je navdušeno sprejelo naše osvo-boditeljske čete. Letalstvo deluje na vsej fronti zelo živahno.
Težavno prodiranje
Rim. 4. maja. AA. Po zadnjih vesteh se ena izmed italijanskih kolon že nahaja neposredno pred Adis Abebo, najbrže pa ne bo vkorakala v prestolnico, preden ne bo prispel prvi del velike motorizirane ko_ ione, ki stalno napreduje, dasi so terenske težave velikanske. S svojimi 3.000 tovornimi avtomobili mora prevoziti strašne klance ob silnem deževju. Teren je skoro neprehoden. Večji del kolone je že prešel klanec Termabr. Inženjerske čete popravljajo neumorno ceste ponoči v luči reflektorjev da bi lahko zjutraj kolona nada. ljevala pot. Kolono spremlja okoli 150 letal.
V Adis Abebo bo vkorakal samo del čet, ki prodira sedaj proti njej Maršal Badog-lio hoče, da bi čete čvrsto zasedle tudi okoliške hribe in kraje ter tako zavarovale položaj Italijanov v prestolnici. S tem namerava olajšati vzdržavanje reda v mestu to tudi poskrbeti za normalno prehrano.
Italijani že zasedli mesto
Rim, 4. maja. o. Iz glavnega stana italijanske vojske na severni fronti je prispela popoldne po radiu vest, da so ob 2. ponoči prve čete vkorakale v Adis Abebo. Abesinsko prestolnico je zasedlo 1.500 »»karov na motornih vozilih. Glavna motorizirana kolona italijanske vojske je bila ob tem času samo še 10 km daleč od prestolnice.
Farinacci ranjen
I»esie, 4. maja AA. Med zadnjimi boji je bil hudo ranjen prostovoljni pilot Farinacci, poslanec in bivši glavni tajnik fašistične stranke.
Francija za ureditev interesnih sfer
Pariz, 4. maja. o. V krogih, ki se zbirajo okrog zunanjega ministrstva se je raz. širila vest, da namerava Francija predlagati sklicanje konference zastopnikov treh velesil, zainteresiranih v -vzhodni Afriki, namreč Anglije, Francije in Italije, na kateri naj bi se uredilo vprašanje njihovih interesnih sfer na abesimskem ozemlju.
Kraljeviča Tomisla\
in Andrej na sokolski akademiji
Beograd, 4 maja r. Včeraj dopoldne je priredilo Sokolsko društvo Beograd II. telovadno akademijo v beograjskem gledališču. Akademija je bila zelo dobro obiskana, tako da je bilo gledališče čisto polno.
Prisostvovala sta ji tudi kraljeviča Tomi-slav in Andrej, ki sta bila od Sokolov in ostalega občinstva navdušeno pozdravljena. Ostala sta v spremstvu ordonanSnih oficirjev gg Prosena in Doaana na aikademiji do konca. Akademija ie uspela tudi po svojem programu sijajno- •
Beležke
Nedeljske občinske volitve
V nedeljo so bile občinske volitve še t treh slovenskih občinah: v Šenčurju (srez Kranj), na Homcu (srez Kamnik) ter pri Sv. Juriju ob Sčavnici (srez Ljutomer).
Senčurska občina je bila skoro ves čas po prevratu čvrsto v naprednih rokah. Ker pa so se v preteklih letih v znanem kratkovidnem stremljenju, da bi se »pridobili« klerikalni voditelji in podivoditelji, zlasti v kranjskem srezu brez preudarka razbijale nacionalne vrste, je pri zadnjih volitvah, menda 1. 1934, prišla občina po 12 letih zopet v klerikalne roke. Razdvojenost ki ozlo-voljenost mod naprednimi ljudmi se nista dali tako hitro popraviti, povrh pa so bile s prekomasacijo priključene občini še nekatere pretežno klerikalne vasi. Zato za nedeljske volitve napredne skupine niti niso postavile skupne kandidatne liste, za katero bi se vse zavzele, marveč je bila proti listi JRZ z nosilcem g. Antonom LVnni-kom postavljena samo lista ene skupine z nosilcem g. Antonom Verbičem. Dobila je 76 glasov, dočim je izkazala Umnikova lista #>4 glasov. Volilnih upravičencev jc bilo 1081, volilo pa jih je le 770. kar priča, da je večina naprednih volilcev ostala doma.
Pri Sv. Juriju ob ščavn:ci, v rojstni občini g. dr. Korošca, je dobila lista JRZ z nosilcem g. Antonom Korošakom 518, opozicijska lista z nosilcem g. Alojzijem Zer-necem pa 235 glasov. Lista JRZ ima 22. opozicijska pa 2 odbornika. Volilnih upravičencev je bilo 1161, volilo pa jih je 753 aH 74%.
Na Homcu je bilo volilnih upravičencev 528, volilo pa jih jc 420 ali skoro 80%. Lista JRZ z nosilcom g. Gregorjem Repan-škom je dobila 362 glasov in 16 odbornikov, opozicijska lista pa 158 glasov in 2 odbornika.
Od vseh volilnih upravičencev je dobila lista JRZ nad polovico le v Šenčurju, dočim je pri Sv. Juriju in na Homou ostala pod polovico in je dobila pri Sv. Juriju 44, na Homcu pa 49 odstotkov.
Pred kongresom JNS
Kakor smo poročali že v ponedeljskem »Jutru« se je vršila v nedeljo seja akcij, skega odbora JNS. Seji je predsedoval senator g. Jovan Banjanin, ker je predsednik stranke g. Nikola Uzunovič bolan in ne sme zapustiti sobe. O seji katere so se •med drugimi udeležili senatorji dr. Kra. mer, dr. Andjelinovie dr. Zec, Aleksič. bivša ministra dr. Svetislav Popovič in dr. Kosta Kumanudi ter večje število na rodnih poslancev, je bil izdan daljši komu nike, V komunikeju javlja vodstvo JNS, da je tožilo >Slovenca« radi obdolžitve, da pripravlja JNS revolucijo v državi. Dalje je bilo sklenjeno, da se začne takoj s formiranjem banovinskih odborov za vse ba. novine. Izvoljen je bil tudi poseben odbor, ki bo vodil priprave za strankin kongres. Kongres se bo po dosedanjih dispozicijah vršil na Vidov dan v Beogradu.
Petomajske volitve in ^Slovenec"
Oib oblotnioi petomajskiih volitev je slovensko glavno glasilo JiRZ napisalo razmiš-ljevanje. ki nosi tipično obeležje falzifici-ranja dejstev iin mistifikacije javniiSti. »STo venec« predstavlja lanske volitve kot nekak zadnji napor JNS, aikoravno mu jc seveda dobro znano, da so se te volitve vodile direktno proti J'NS in da je ravno zaradi tega nastal v komsolidacijekem procesu naše države zastoj, ki še vedno ni premagan. »Slovenec« pri tej priliki otvarja pravi bobneči ogenj obrabljenih fraz o svojih in svojih ljudi demokratičnih junaštvih ter o reakcionarnosti in fašistični zagama-nosti političnih nasprotnikov. Kakor vedno, je tudi pozabil, kaka je pravzaprav bila situacija pred esnkn letom.
Nastop Jevtioevega režima so »Slovenec« in njegovi ljudje pozdravili z naravnost bizantinskimi pokloni Današnji odlični prvo-boritelji demokracije so izdajali letake, v katerih so zatrjevali in proglašali enakost svojega programa z ideologijo g. Jevtiča m ko je g. Jevtdč sestavljal kandidatsko listo se je pri njegovih vratih kar gnetlo kandidatov, v katerih imenu piše danes »Slovenec«, da so patentirani predstavniki borbe za svobodo im politično zavednost slovenskega ljudstva. Da med Jevtičem in med naj odlične jšimi predstavniki SLS ni prišlo do formalnega volilnega pakta, je vzrok pravzaprav le preveliki apetit te gospode. Pogajanja se niso razbila na načelih, nego na številu mandatov. Ako bi bila uspela, potem bi v »Slovenčevih« očeh 5. maj 1935 najbrže izgledal kot rojstni dan nove demokracije. V ostalem ne vemo, zakaj je »Slovenec« s petomajskimi volitvami tako nezadovoljen. Saj so vendar dale njegovi stranki v narodni skupščini sigurno večino, med Slovenci pa devet mandatov, dočim se je JNS morala zadovoljiti z manjšim številom.
Kakor o vseh drugih, zlasti gospodarskih in socialnih vprašanjih, tudi glede peto-majskih volitev »Slovenec« nič drugega ne ve povedati, kakor da druge obtožuje. Slabi rezultati in posledice teh volitev se ne dajo popraviti s psovanjem političnega nasprotnika nego z enostavnimi in energičnimi dejanji. <5e je narodna skupščina, ki je bila takrat izvoljena, slaba, če je volilni sistem, po katerem so se volitve vršile nesrečen, potem je treba samo razp sati nove volitve na podlagi reformiranega volilnega zakona, za kar so dana vladi vsa zakonska pooblastila.
Prizadevanja
posL Fleskoviča
Te dni se je muditi v Beogradu narodni poslanec za laški srez g. Rudolf Plesko-vič, ki je obiskal merodajne činitelje v ministrstvu za promet ter šume in rud. nike ter jih ponovno informiral o hudem položaju v naših premogokopnih revirjih Izroči/l jiim je obširen material o nevzdrž nem položaju v Trbovljah in Zagorju ter jih opozoril na grozeče posledice zapostav Ijanja slovenskih premogovnikov pri do deljevanju državnih naročil za premog.
Opozorilo zavarovancem »Fenlksa"
V »Slovencu« štev. lOOa z dne 1. maja je bil objavljen poziv g. Karla Polca, stavbenika v Ljubljani, da se naj mu prijavijo zavarovanci pri »Feniksu« s točnimi podatki svojih življenjskih polic pri naši družbL Na to objavo ugotavljamo, da g. Kari Pole ni bil nikdar in ni zavarovan pri naši družbi ter že radi tega nima nobene legitimacije in povoda za zbiranje navedenih podatkov in snovanje neke organizacije naših zavarovancev.
Nadalje opozarjamo naše zavarovance na razne mahinacije zastopnikov nekaterih drugih zavarovalnic, ki s pretiranimi vestmi begajo naše stranke ter jih z raznimi obljubami in pretvezami skušajo pregovoriti, da opuste zavarovanja pri Feniksu ter sklenejo nove pogodbe z drugimi zavarovalnicami — Opozarjamo, da bi bile s tem stranke občutno materielno oškodovane, radi česar je tudi vlada v zaščito naših zavarovancev s svojo zakonsko uredbo prepovedala vsak prenos naših zavarovanj na druge zavarovalnice. — Radi tega naprošamo vse one stranke, ki so morda nepremišljeno to že storile, da nam v svojem lastnem interesu o tem poročajo, da jih zamoremo obvarovati sicer neizogibne škode.
Z vladno uredbo je za dobo treh mesecev ustavljeno samo izplačevanje posojil in odkupov, medtem ko se vsa ostala zavarovalna izplačila, t. j. poteki zavarovanj, smrtni slučaji in rente, v popolnem redu normalno izvršujejo. — Vladna uredba ima tudi ta namen, da se da družbi možnost, da v teku teh treh mesecev ugotovi točno dejansko stanje, nadalje, da se med tem izvrši potrebna reorganizacija družbe v Jugoslaviji in popolna osamosvojitev od inozemstva. Na vsem tem se dela z vso energijo ter moremo že danes trditi, da je ureditev položaja naše družbe v Jugoslaviji na najboljši poti. Zato pozivamo vse naše zavarovance, da se ne dajo begati od kogarkoli, ampak naj se z zaupanjem obračajo na nas, na kar jim bomo radevolje postregli z vsemi zaželjenimi objektivnimi in točnimi informacijami.
Končno še izjavljamo, da so vsa zavarovanja, za katera se v redu plačujejo premije, v polni veljavi.
Zavarovalna družba na življenje »FENIKS« ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmacijo V Ljubljani.
PosL Mohorič o našem radiu
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali v nedeljski številki odložiti del poročila o seji finančnega odbora narodne skupščine, ki je v četrtek in petek razpravljal o pogodbah za reorganizacijo radi of oni je na območju beograjske in zagrebške radijske postaje. Glavni govorniki so bili v razpravi, kakor smo že navedli, bivši prometni minister poslanec ina. Vujič ter poslanci inž. Horvat, Ivan Mohorič. dr. Pinterovič in Josip Cvetic, katerih stvarna kritika je povzročila, da je minister za pošte dr. Kaludjerčič na koncu razprave svoje predloge umaknil. Značilno je bilo za dvodnevno raaapravo, da se ves čas ni oglasil ) besedi niti en poslanec JRZ, da bi predloge ali kritiziral ali branil.
Posebno pozornost so vzibudila izvajanja poslanca Ivana Mohoriča, ki se je v prvern delu svojega govora bavil posebno s pogodbo, predlagano za beograjsko postajo. Pogodba bi se imela skleniti z dosedanjim eksploatatorjem beograjske postaje, društvom »Radio Beograd«. V pogodbi se že v naprej določa, da ima družba postaviti novo stokilovatno postajo in relejsko postajo v Skoplju z aparati sistema in podjetja »Marconi«. Poslanec Mohorič je pred vsem razčlenil finančni del pogodbe, ki ga je označil za zelo neugodnega za državne interese Državna uprava ima že iz sedanje pogodbe možnosti, da prisili družbo k izgraditvi nove oddajne postaje, ali pa ji lahko koncesijo odvzame. Pri tem stanju stvari pomeni nova pogodba samo podaljšanje obstoječe koncesije, ki je v rokah družbe s pretežno tujim kapitalom. Ta kapital je z dobički prvih osmih let, odkar eksploatira postajo Beograd, že amortiziran in minister bi imel polno pravico, da koncesijo tega društva podvrže temeljiti reviziji. Namesto tega pa se daje nova koncesija, ki bo družbi omogočila še večje dobičke.
Govornik je analiziral še posebej pravno stran pogodbe. Tam se pojavlja družba »Radio d. d. Beograd«, a nikjer ni razvidno, kakšen je danes njem kapital in koli-liko je tega kapitala v domačih rokah. Posebno se govornik čudi, da je v pogodbi družbi dana pravica, da najame doma aH v inozemstvu posojilo. Iz te odredbe bi se dalo sklepati, da družiba z lastnimi denarnimi sredstvi sploh ne razpolaga. Ker je po pogodbi država dolžina, da izgradi posebne telefonske linije Beograd-Skoplje in Za-greb-Split za porabo oddajnih postaj, odpada en del investicij naravnost na državni proračun in sicer najmanj tri milijone. Povsem neobičajna je pogodba tudi v tem, da je država istočasno stranka m nadzorna oblast v tehničnem im upravnem pogledu, kar mora nujno voditi do stalnih nesporazumov. Čudno je, da je ministrstvo za pošte že kar v naprej odobrilo Marconi-jevo ponudbo ne samo glede višine, temveč tudi glede tehničnih podrobnosti in so v pogodlbi vse podrobnosti izpuščene.
Nesprejemljiva se zdi govorniku tudi odredba glede odkupa nove postaje, ki ga la-
hko država izvrši po devetih letih, toda pod tako težkimi pogoji, da bi morala plačati skoraj trikratno vsoto od one, ki jo bo družba investirala. Kar se sume efksploatacije tiče prepušča pogodba družbi glede personalne politike povsem proste roke. Dalje ne vsebuje nobenih jamstev, da društvo kot zasebno podjetje ne bo povečevalo svojih dobičkov na račun čim manjših nagrad pri programu zaposlenih umetniških in intelektualnih sil. V splošnem je cela pogodba polna klavzul, ki so tako negotove, da postajajo mnoge obveznosti družbe povsem nerealne. Navidezno je uvedena posebno ostra tehnična in računska kontrola. Kdor pa pozna naš tirokratizem, ve da se ta kontrola izvaja v glavnem samo negativno in ne konstruktivno in da je zavoljo tega večkrat bolj škodljiva kakor koristna ter daje možnost nedovoljenih odnošajev med kontrolirajočimi in nadzorovanimi Najboljše nadzorstvo bi bilo pač ako bi pogodba zagotovila naročnikom, da dobijo svoje predstavnike v upravi radia in primeren vpliv na program.
V drugem delu svojega govora je poslanec Mohorič razpravljal o naši radijski politiki in o organizaciji radijske službe v naši državi. Radijska služba ima dve glavni nalogi: notranjo in zunanjo. Danes ne izpolnjuje nobene in zaostaja daleč za drugimi narodi. Tuja propaganda nemoteno obklada z mogočnih in dobro organiziranih sosednih postaj naš narod s svojim materialom. Mi se še braniti ne znamo. Programi naših postaj niso ravno posebno privlačni in zato tudi število naročnikov daleč zaostaja za onim v drugih državah. Pogodba predvideva da se bo to število kmalu podvojilo. Toda pod današnjimi okolnostmi ta predpostavka ni posebno prepričevalna. Pred vsem potrebujemo cenenih aparatov. Danes vse uva-■ žamo in nič ni bilo storjeno, da se vsaj montaža aparatov pridrži domači delavnosti, kar bi pomenilo vsaj 10 milijonov zaslužka letno. V osmih letih smo uvozili v Jugoslavijo za četrt milijarde radijskih aparatov. Tudi višina naročnine je za naše prilike previsoka.
Govornik smatra, da je pogrešno pre-
Eusititi izgraditev radiijtsfcih postaj in nji-ovo eksploaitacijo zasebnim društvom. Poklicana je marveč sama država, ki bi prav lahko mogla najltii potrebna sredstva, da sama zgradi raid&jsko omrežje, eikspioata-cijo pa uredi ne po načelu zatsebnego interesa. nego splošne narodne im državne koristi.
Na koncu je govornik obžailoval. da ni predložena tudi pogodba za izgraditev in eks^oatacijo ljubljanske postaje. Radio Ljubljana nd nič manj važen, kaikor Beograd aiii Zagreb- Nedopustno bi bilo, ako bi -se v tem pogledu z reorganizaci jo odlašalo. Ljubljanska postaja in njena podružnica v Mariboru sta za kult slovenskega jezika in kulturne samonildosti Slovencev življenjskega pomena.
Zaiklljučujoč svoja izvajanja je poslanec Mohorič ugotovil, da piredložene pogodbe rniso koristne za državo in interese državne politike in zato ne bi smeti e biti osnova za ureditev radiofonske službe v Jugoslaviji.
Tragična usoda vračaj očega se izseljenca
Dunaj, 4. maja w. Ekspozitura obmejne poMciije v Feldkirchnu je sporočila varnostnemu uradu na Dunaju, da sta sinoči dva kriminalna uradnika v direktnem va-ku štev. 414 prijela zaradi legitimiranja moža, ki pa je namesto tega oddal na uradnika dva strela. Edem izmed njih je bil hudo ranjen. Storilca so nato razorožili ter po potnem listu ugotovSi njegovo identiteto. Gre za Jugoslovena Ignaca Zupančiča, rojenega 'lete 1896 v Kaofa. Zupančič se je nred 12 leti izselil v Francijo in se je se-doj vračal v Jugoslavijo. Kakor kažejo va maki, gre za umobolnega človeka. Od vV* ga v praško opazovalnico.
%isk nizozemskega poslanika
Beograd, 4. maja. AA. V Beograd je prispel dr. Hubreht, nizozemski izredni poslanik v Bukarešti, ki je obenem akreditiran tudi na našem dvoru. Dr. Hubreht se je nastanil v hotelu »Srpski kralj«.
Upori na Kavkazu
Riga, 4. maja. AA DNB .V Tiflffiu, Ba-kuju in drugih kavkaških mestih je pn®) do neredov. Delavci so se uprli rekvizici-ji živeža po sovjetskih čertah. V T^flns je prispela delavska delegacija, da protestom, 9Tvjetske oblasti pa so vse člane delegacije aretirale m jdh bodo poslala v Sibirijo.
Phonixova afera v Pragi
Praga, 4. maja g. Danes so prispeli v Prago člani dunajske varnostne in gospodarske policije ki so prinesli s seboj gradivo o Phonixovi aferi in ga oddali češkoslovaškim oblastvom. Dunajska delegacija bo ostala nekaj dni v Pragi.
General Falkenhausen usnri
Gorlitz, 4. maja. 'AA. (DNB) Po daijši bolezni, je djaivi v 91- letu stairasifci preminul ermadni generai Failkemhausen. Med svetovno votjno je general Falkenhausen vodil čete nemške vojske na levem krilu v A.l-zaešji. Aprila 1. 1916. je poettail poveljnik obnambe v Hamburgu, avgusta pa poveljnik 6. armade. Od aipriila 1917 do kom« svetovne vojne je bil guverner Bel^e-
Aljehinova nmsltaidu v Zagreb«
Zagreb, 4- maja. o- Smočd je dr. Afjefhšn v Esplamadi odigral svojo prvo 9'rrajkauko proibi zaigrebškam šahcebcm. Od 40 partij je 25 dobiil, 9 remiiziral, 6 pa izgubil.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane8: Pretežno oblačno, ponekod deževje, ne-staiino in hladno vreme.
Dunajska vremenska napoved za torek: Ponekod oblačno, morda tadd nevfete, si_ cer pa toplejše.
>JUTRO« št 103,
ToretE, 3. T. 1936.
Maši kraji in ljudje
Smrt starega borca
V petek 1. maja so izročili slovenski zemlji pepel višjega sodnega svetnika v pokoju Tomaža Einspielerja. Pogreb je bil skromen, tih, kakor si ga je pokojnik sam želel. Nobenih govorov ni bilo ob njegovi krsti, nobenega glasnega zvonjenja, nobenega petja. Vse to je rajnki v svoji oporoki izrecno prepovedal. In vendar je bil Tomaž Einspieler mož, ki bi si bil zaslužil najlepši pogreb in nagrobne govore, polne pohvale in priznanja. V življenju je katon-sko odklanjal vsako priznanje, vsako pohvalo in vsako odlikovanje, pa je ostal zvest temu svojemu načelu tudi ob smrti.
Tomaž je bil iz znane koroške slovenske rodbine Einspielerjev, rodni brat Andreja Einspielerja, velezaslužnega voditelja in prvoboritelja koroških Slovencev. Vzgojen v strogo narodnem duhu, je ostal neomajno zvest svoji narodnosti in nacionalni ideji tudi v koroških šolah in kasneje, ko se je posvetil državni službi. Kot sodnik, ki se je s ponosom priznaval Slovenca, je preživel težke čase. Marsikateri izmed njegovih slovenskih tovarišev se je uklonil silnemu pritisku od zgoraj zaradi ljubega kruha in hitrejšega napredovanja ter se odtujil svoji narodnosti, Tomaž Einspieler pa je ostal kakor hrast neomajen v svojem narodnem prepričanju. Svest si svojih spo. sobnosti, se je dobro zavedal, da mu ne morejo blizu, ker je hkrati tudi najvestneje izpolnjeval svoje službene dolžnosti. In polagoma so jeli ceniti in imeti v čislih njegovo značajnost, njegovo neustrašnost in odločnost tudi zgoraj na merodajnih mestih. Einspieler se je dosledno podpisoval kot Tomaž na slovenskih in nemških aktih. Namignili so mu naj se podpisuje Thomas, češ da je pri sodiščih uradni jezik nemški. Toda Tomaž se ni uklonil, dasi mu je ta njegova upornost donesla marsikateri ukor. In zmagal je: končno mu nihče ni več branil, da bi se ne smel podpisovati kot Tomaž. Pa napredoval je tudi. Postal je svetnik in nadsvetnik in končno tudi predstojnik okrajnega sodišča v Ljubljani.
Bilo je to v časih, ko je bila pri nas borba za pravice slovenskega jezika v uradu in šoli v polnem razmahu. V trdem boju smo si Slovenci priborili v zadnjih dveh desetletjih preteklega stoletja zunanji uradni jezik pri sodiščih na bivšem Kranjskem, v Primorju in deloma tudi na štajerskem. To stanje so sankcionirale tako-zvane Pražakove jezikovne naredbe. Pričela se je nato borba za uvedbo notranjega uradnega jezika pri sodiščih. V tem pogledu ni bilo računati na pristanek merodaj-nih mest. Zato so slovenski sodniki jeli uvajati slovenščino kot notranji uradni jezik — via facti. Na Goriškem je šlo to brez posebnih težav, težje pa v ostalih slovenskih pokrajinah, ki so spadale pod graško višje deželno sodišče, kjer so budno pazili, ds. bi se pod nobenim pogojem ne okrnil gospodujoč položaj nemškega jezika pri sodiščih. Med onimi redkimi našimi sodniki, ki se niso bali onih zgoraj v Gradcu, je bil pokojni Tomaž Einspieler. Kot predstojnik okrajnega sodišča v Ljubljani je sistematično uvajal slovenščino v notranje poslovanje. Nikogar se pri tem ni bal, ne opo. minov svojih neposrednih predstojnikov, ne groženj iz Gradca, ne interpelacij v dunajskem parlamentu. Dosledno in neustrašno je stopal po svojj začrtani poti, da pripomore slovenščini do veljave tudi v notranjem poslovanju pri sodiščih. Po upokojitvi predsednika deželnega sodišča Levičnika je prišel na njegovo mesto Elsner z nalogo, na napravi energično konec »grozečemu poslovenjenju« kranjskih sodišč. Elsner je jel to svojo nalogo izvrševati z največjo gorečnostjo. Pri tem njegovem poslu mu ■'e bil seve najbolj na potu Tomaž Einspieler, ki je bil takoj poslan v pokoj. Po njegovem odhodu se je pričela era ponovne ger-manizacije naših sodišč, ki pa k -sreči ni dolgo trajala. Prišel je prevrat ;n 3 njim osvoboditev, ki je prinesla slovenščini ne samo vse pravice uradnega, marveč tudi vse privilegije državnega iezika.
Tomaž Einspieler je doživel to srečo in legel je v grob v zavesti, da ie dobra usoda naklonila mnogo, mnogo več slovenskemu jeziku, kakor si je on mogel kdaj sanjati. Slava spominu Tomaža Einspielerja!
Ivan Rus - 7® letnik
Grosuplje, 4. maja. v. Malo je mož. ki bi tudi v jeseni svojega življenja ohranili toliko vsestranske delavnosti. kakor jo ima naš splošno znani Rusov ata. V prijazni, gostoljubni gostilni
Grosupljem, kjer je pred 70 leti zagledal luč sveta, praznuje ta torek v krogu svoje druižvne redki jubilej.
Tujina, ki nam je vzela toliko mož, njega ni izvabila. Ostal je zvv.st svoji rojstni vasi in domovini. Njej je posvetil vse moči in ko je dovršil ljudsiko šolo v Šmarju in Stični ter nižjo realko v Ljubljani, je dal šoli slovo ter se pripravljal doma, da prevzame posestvo, s katerim je zvezano vse njegovo življenje. Domača gruda mu je ostala učiteljica in ona je tudi klesala njegov kremeniti značaj. V ljubezni do grude je ustvaril sebi im svoji družini vzorno posestvo. S svojo dobrosrčno družico Marijo, ki sd jo je izbral iz znane Ogorelčeve hiše iz Škofljice, vodi poleg posestva tudi gostilno, žago in mlin. Kdo le ne pozna Rusove mame in njene res materinske roke za vsakogar. V zakonu mu je darovala 6 otrok. Sin Ivan je višji računski inšpektor pri poljedelskem ministrstvu v Beogradu, hčerka — gospa Mrici je vdova po znanem g. Ogorevcu iz Konjic, ga. Berta je soproga g. Mulačka, uradnika pri Kmetijski družbi, ga. Vera je soproga g. Kunca, in-dustrijca iz Ljubljane, dočim gdč. Pavla pomaga dobri mami pri obširnem gospodinjstvu
Mnogo zaslug si je pridobil Rusov ata v gospodarstvu ki narodni politiki. Leta 1925. je postal gerent občine Grosuplje. Z izkuš-
■KINO UNION, tel. 22-ZM
Danes nepreklicno poslednjič 9 ob 16., 19.15 in 21.15 uri	I
Vroča kri
Marika Rokk, Hans Stuwe, Paul Kemp.
Ta veseloigra zabava sedaj vso Ljubljano.
I
njairai, ki si jih jc pridobil kot vzoren, umen gospodar, je vedno rad postregel vsakemu in je znal vedno ščititi interese kmetovalca. 2e od ustanovitve Kmetske posojilnice v Ljubljani je član upravnega sveta ter dolgoletni odbornik Kmetijske družbe in .gostilniča-rske zadruge.
Neizmerno ga ceni grosupeljski Sokol, katerega ustanovitelj, prvi starosta in glavni dobrotnik je. Kakor je skrben oče svojim otrokom, tako je tudi skrben oče domačemu Sokolu. Dom, za katerega je daroval zemljišče im ki se je zgradil skoro samo z njegovo pomočjo, ostane neminljiv spomenik njegove sokolske požrtvovalnosti. Pa tudi druga društva in ustanove so našla pri njem in pri Rusovi mami vedno odprte roke in srce. Kot po H tik je vztrajal vedno neomahljivo v naprednih vrstah. Tudi politični nasprotniki spoštujejo zna-čajnega moža, ki se zavzema vedno le za pravico im resnico. Za neumorno delovanje med narodom je biti odlikovan z redom sv. Save in Jugoslovan stke krone. Ko se zbirajo okoli nJega njegovi prijatelji in znanci s čestitkami, se jim pridružujemo z željo, da ostaneta zakonca Rusa še mnogo let ohranjena družini im vsem Grosupeljča-nom!
Anton Schoeppl t
Ljubljana, 4. maja.
V soboto so prepeljali na ljubljansko pokopališče k večnemu počitku truplo dr. Antona Schoeppla. Pokojnik je bil rojen Ljubljančan, njegovo življenje in službovanje pa je bilo s splošnim gospodarskim in kulturnim napredkom bivše kranjske dežele tako tesno povezano, da je treba to dejstvo iz polpreteklih časov le oteti pozabi Ln ga sporočiti sedanjosti.
Mož je bil dolga leta ravnatelj Kranjske hranilnice v Ljubljani, drugega najstarejšega denarnega zavoda bivše Avstrije. Tu so se bili v onih časih zlate valute nakopičili milijoni prihrankov našega malega človeka. Vodje zavoda, katerim je stal pokojnik na čelu. so ž njimi gospodarili umno in modro in napravljali leto za letom silne dobičke. Toda ob vsakem letnem obračunu je postala deležna obilne gmotne podpore iz teh dobičkov rlolga vrsta naših humanitarnih. cerkvenih in znanstvenih ustanov in društev prav na podlagi odločilne besede pokojnikove.
Visoko naobraženi pravnik in srčno dobri, konciljantni mož je bil med kranjskimi Nemci tako spoštovan in cenjen, da so ga poslali 1. 1901. celo v kranjski deželni zbor. Pokojnik se je rad spominjal prijetne družbe pok. dr. Ivana Tavčarja iz te dobe svojega jav-ne<ra političnega dela.
Kako je z vsem svojim bitjem visel na ožji domovini, nam pa najzgovorneje priča bogata knjižnica, ki si jo je bil nabavil in jo držal v redu. kakršnega je mogoče pri privatnikih le redko najti. Knjižnica je dragocena zlasti zaradi tega. ker je usmerjena skoraj zgolj na naše kraje. Kjerkoli je pokojni v svojih dobrih časih zasledil kako tiskano delo o Kranjski ali pa zemljevid, bil je kupec. Do zadnjega je bil član Muzejskega društva za Slovenijo kakor tudi Geografskega društva v Ljubljani.
Svoj pokoj je užival na Vrhovem, idiličnem gradiču, ki stoji na Dolenjskem nad rodovitnim Šentjernejskim poljem, a v znož-ju temnih Gorjancev. In če si se mof.u približal. si spoznal v njem poslednjega visoko kulturnega grajščaka Valvasorjevega kova na Dolenjskem. Zato moramo z žalostjo reči: nekdaj tako slavna krška »dolina gradov« je ob poslednjem izdihu dr. Schoeppla zatrepetala tako bolestno, da ji ni mogoče najti nobeneera leka več. Naj v ljubljenih ljubljanskih tleh počiva v miru.
Jožko Blanč f
Ljubljana. 4. maja.
Z Vidovdanske ceste je danes ob 16. krenil pogrebni sprevod pokojnega oficijala državnih železnic Joška Blartča. Kako znan in priljubljen je bil v vseh ljubljanskih krogilh, je pokazala številna udeležba pri pogrebu Razen dolge vrste stanovskih tovarišev z načelnikom strojnega oddelka inž. Fincem na čelu je bilo med pogrebci tudi mnogo predstavnikov najuglednejše ljubljanske družbe. Pred hiralnico so po opj-avljenih molitvah zapeli pevci »Sloge«, nato pa je povorka krenila z godbo »Sloge« na čelu mimo Tabora in pod viaduktom na ljubljansko polje. Velika večina je spremila krsto prerano umrlega pokojnika do sveže gomile.
Pok. Jogko Blanč je bil po rodiu iz Šrnart-na pri Litiji in ga je sredi gimnazijskih študij v Ljubljani dohitela vojna. L. 1916 je Oblekel vojaško suknjo im ostal v njej do prevrata, ko je dobil mesto pri kmetijskem oddelku bivše deželne vlade za Slovenijo. Pri redukciji L 1924 ga je nemila usoda zadela najhujše in moral je spet začeti znova. Po skoraj enoletnem iskanju je naposled januarja 1925 dobil znova mesto v državni službi, im sicer pri direkciji državnih železnic, kjer je v splošno zadovoljstvo svojih šefov in idealnem tovarištvu s svojimi kolegi v uradu opravljal službo do svoje prerane smrti. Z zdravjem nd bil niikoJd posebno zadovoljen, toda
kljub temu je bil rad vesel in nikoli čemeren. Pred letom dni se je zdravil na Golniku in se vrnil ves prerojen na vsakdanje delo. Pred kratkim si je nakopal nedolžen prehlad, ki se je v komaj 7 dnevih obrnil na najhujše, tako da mu nri moglo pomagati vse prizadevanje več uglednih zdravnikov. Naj mu bo lahka gruda prsti pri Sv. Križu!
Asku na grob
Bridko je odjeknila v noči na nedeljo pretresljiva vest, da si se brez slovesa poslovil za zmerom od nas. Saj še ni dolgo, kar smo tako skoraj brez skrbi in z naj boljšimi upi gledali v bodoče. In zato tem težje verjamemo, da Te ne bo nikoli več!
Kratko pot Ti je odmerila usoda na tem nehvaležnem svetu in še ta Ti ni bila postlana z rožicami. Cesto si moral stopit: s pota in se odpočitii, da sd se spet z novimi silami in železno voljo spustil v boj za vsakdanji kruh Toda slednjič si prebrodil največje težave in zdaj si že imel pred seboj življenje, kakor si želel sam in kakor si bil tako zadovoljen.
Sredi takšnega dneva pa je koščena roka segla po Tvojem življenju in Te čez noč iztrgala iz naše srede. Marsikdaj nam bo manjkalo Tvoje vedre besede, marsikje bomo pogrešali Tvojega zlatega humorja in še često im često bomo zaman povpraševali po tretjem ali četrtem v tovarišiji. Toda, ta resnica je najbolj kruta im nepopravljiva na svetu! In zato smo ostala brez Tebe, toda spornim na Te nam bo ostal drag in nepozaben!
L, S.
Prelepa šmarska vas za tujski promet
Šmartno, 4. maja
Šmartno pri Litiji ni znano le po dobrih pevcih, cenijo ga tudi izletniki in turisti, sa<j leži v ljubki doftimdci, ki jo obdajajo prikupni zasavski vršaci: Javorje, Osr?nka, Prežganje, štamga. Janče, Polšniški dolo miti, Primskovo. Krajj leži ob glavni cesti, ki veže Gorenjsko preko Litije in Vač Dolenjsko pa proti Bogenšperku im v Te-memiiško dolino. Od lanske jeseni grade že novo višinsko cesto med Radečami in Ljubljano ter je ?mamt.no prav na polovici pota. Obč;mski odbor pod vodstvom mar-Tjiivega župana g Josipa S(trmana ki je bil izvoljen na listi JNS, se marljivo prizadeva, da bi dvignil! šmarsko pokrajino v pmo-svciti, gospodarstvu, in tujskem prometu Pred Vinskimi je dobilo Šmartno nov vodovod. Id ga rrima niti sosednja Litija, čeprav je središče sire za.
Šmarčanii hočejo pritegnili v svojo dolino letovščanje- Iz ?martna je na kopanje v Savo malce predaleč, zato bodo zgradili kopališče v Stucovni ob Kostrevnioi. Občinska up'flr\'a je kupila dve parceli, da pa bodo ime'i latovlščaovii še več prostora ob kopa.Všču, bo dokupila še nekaj sosednih ■parceil. Kooalršče bo' moderno urejeno in zgrajeno v takem obsegu, da bodio prhe ja-li tudi plavalne tekme. Ves libijski "srez ne premore do zdaj takega bazena, čeprav imeino močno mzivit eport. Tekmovanje v Saivi pa je otežkočeno zaradi jaikega toka.
Načrte izdduije g. MrMam Kešnnk, fllam olimpijske soko'ske vrsfe- Sčasoma bedo dozidala še stanovanjsko hišo in restavracijo. Kakor biitro bodlo načrti gotovi, bo župan sklical! sestanek občanov, ki ustanovijo zadrugo. Domačini ne dvomijo, da bo rodMa pemeitna zorni sel lene uspehe Ko-sfcrevnica je mii-la .im cd sonca vedno obsevana voda Pokrajina je povsem kmetiškega znanja, zato bodo letoviščorji zadovoljni tudii s ceneno prehrano. Smarski dolini ?e-iVmo lep napredek!
Možje ob zemljiški knjigi
Ljubi :ana, 4. maja.
Udruženije zemljiškoknjižnih uradnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, je v nedeljo zborovalo v veliki dvorani št. 79 okrožnega sodišča. Dosedanja uprava je polagala letni račun o svojem delu in poslovanju. Predsednik sekcije g. Joško Zi-herl je pozdravil delegate in se toplo spominjal pokojnik članov, Ferdinanda Seška in Jakoba Kandriča, oba iz Maribora. Sekcija je v tekil leta intervenirala za ublažitev zadnje uredbe o redukciji prejemkov, dalje o odpravi kuluka, ki je v hudo breme državnm nameščencem, in naposled o maksimiranju stanovanjskih najemnin, ko nekateri državni namešaenoi plačujejo v večjih mestih dravske banovine domala polovico svojih mesečnih prejemkov.
Pozdravi tli je treba akcijo sekcije em-ljiškoknjižnih uradnikov, da bo po deželi organizirala v sporazumu z naznimi ustanovami in gospodarskimi korporacijami strokovna predavanja o pomenu in ustroju zemljiške knjige. Predavanja bodo v prvi vrsti namenjena kmetovalcem. — Kakor je poročal tajnik g. Joško Medved, je na območju ljubljanskega apelacijskega sodišča 165 zemljiškoknjižnih uradnikov v starosti od 25 do 65 let. Neki uradmik ima že 47 služben h let. Sekcija šteje zdaj 155 članov, občnega zbora se jih je udeležilo 70. Ustanovil se je tudi posmrtnim6ki »klad. Blagajnik g. Janko Gostič je poročal o finančnem stanju sekcije, nakar je dobil odbor z odobravanjem sprejeto razresnioo. Izvoljena je bila soglasno stara uprava s predsednikom g. Ziherlom.
m
' ^oToe^^a voda.
Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno tlabost, notranje žlezde, nervozo, sklerozo, zdravi z uspehom naše najmočnejše pri-rodno ogljikovo mineralno
Radensko kopališče, Slatina Radenci
(pri Mariboru). Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. — Iz Ljubljane odhaja ob 7.20 zjutraj.
Od zob in iz ustne dupline je treba odpraviti vso nesnago in naslago. To dosežete, če negujete usta in zobovje z ODOLOVO ustno vodo in z ODOLOVO zobno pasto. ODOLOVA ustna voda prepreči neprijeten vonj iz ust, ODOLOVA zobna pasta pa pobarvanje zob.
«ipis«!
O
Akademska mladina Viteškemu kralju
Svečano odkritje kipa kralja Uedinitelja v avli Aleksandrove univerze
Ljubljana, 4. maja.
V	nedeljo se je akademska mladina Aleksandrove univerze v Ljubljani na dostojen način oddolžila spominu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, po katerem nosri naša univerza, ki predstavlja naš najvišji kulturni zavod, svoje ime.
Okrog pol 11. je krenil izpred arene Narodnega doma manifestamten sprevod akademske nacionalistične mladime JNAD »Jadrana« in JNAiK »Edimstva« po Aleksandrovi in Šeleburgovi ulici na univerzo, da tam prav za prav šele odkrije v av'" postavljen. na kamemitem podstavku stoječi doprsni kiip kralja Aleksandra, delo kiparja Nikolaja Pirnata, in položi nanj spominski trak — državno trobojnico z napsi vseh akademskih organizaoij. ki so se udeležbe te spominske svečanosti. V sprevodu je bila zastopana tudi številna delegacija zagrebških nacionalističnih akademskih društev z vseučilišikim profesorjem dr. Franom Ilešičem na čelu.
V	vseučiiiški avli se je zbralo 400 do 500 akademikov. Od akademskih organizacij so bile zastopane JNAK »Edimstvo« in JNAD »Jadran«, ki sta dali pobudo in svečanost organizirali, dalje Akademska zveza, Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre, Društvo slušateljev juridične fakultete, Društvo slušateljev filozofske fakultete. Društvo slušateljev medicinske fakultete in Društvo slušateljev teološke fakultete: poleg tega še zastopniki Saveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij in številna zagrebška delegacija. Svečanosti pa se niso udeležili »Mladi Triglav«, »-Njiva« in Zveza slušateljev tehnične fakultete. Spominski svečanosti so prisostvovali tudi nekateri gg. profesorji, med njimi dekan filozofske fakultete dr. Kos. dalje dr. Krek, dr. Spe^tors^i in še nekate-
ri.
Spominsko svečanost je v imenu vseh akademikov otvoril predsednik JNAD »Jadrana« g. Zupan, ki je v uvodu odločno protestiral proti postopanju faktorjev, ki so dopustili. • - •
. , . .	Nato je v jedr-
natih potezafi podal iik velikega kralja, ki je vse svoj« življenje stavil samo v službo svojemu narodu in narodni državi. Orisal ga je kot modrega državnika, odločnega in neustrašenega moža, ki je našemu narodu začrtal krepke nacionalne in sooialnogospo-darske smernice, po katerih moramo hoditi, in kot velikega miroljuiba in delavca za svetovni mor. Govornik je v svoji temeljitih izvajanjih poudarjal, da se akademska nacionalistična mladina jasno zaveda, da
sodobni jugoslovenski nacionalizem ni več puhla fraza, ampak hoče iz njega izgraditi popoln svetovni nazor. Zj svoje iskrene prepričevalne besede, v katerih je očrta! nacionalni in socialnogospodarski program naše akademske nacionalistične mladine, je bil govornik deležen navdušenega odobravanja.
Zatem so zastopniki akademskih organizacij položili na kip srebrno lovorovo vejico z državno trobojnico. na kateri so vtisnjena imena vseh sodelujočih akademskih organizacij. Vsi navzoči so vzkliknili bla-gopokojnomu kralju Aleksandru I. LTedi™-telju trikrat Slava!
Nato je v kratkih besedah izpregovoril zastopnik JNAK »Edinstva« in JNAD »Jadrana« g. Kutin, ki je naglašal. da bo nacionalistična mladina na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani vedno ostala zvesta ideji, ki jo je zastopal blagopokojni kralj. V imenu katoliških akademikov (Akademske zveze) je govoril akademik g. Pukšič, ki je zlasti omenjal delo blagopokojnega kralja za notranjo konsolidacijo države »m za svetovni mir.
V imenu akademske mladine izza mej je govoril akademik g. Radoslav Bordon im ogorčeno obsojal plačane morilce, ki so v blagopokojnem kralju Aleksandru debro slutili pravega narodnega moža. Opozoril je, da so 10. oktober L 1920, 12. november 1. 1920 in 9. oktober 1. 1934 datumi, katerih se mi vsi vse premalo zavedamo.Akademska mladima naj nikoli ne pozabi svojih dolžnosti.
Govorila sta še zastopnik Saveza jugoslovenskih naciorialnih organizacij g. Rapotec in zastopnik zagrebške delegacije akademik g. Jakšič. Ob zaključku je bila z viharnim odobravanjem sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., nato pa so se zbor o vale i, neprestano vzklikajoč mlademu kralju, mirno razšli.
Tako je akademska mladina iz lastne pobude storila svojo dolžnost, na katero pa bi se morali spomniti tudi tisti odločujoči činitelji, ki tega niso storili.
R. B.
™ KINO SLOGA . Tel 2730 ™
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 ZABAVA IN SMEH !
Animator
Frftz Schulz, Feliks Bressart, Tibor Halmay Višek duhovitosti, komike in zabave!
Tečaj za učitelje kmetskih nadaljevalnih sol
Na banov inski vinarski in sadjarski šoji v Mariboru je priredila banska uprava strokovni tečaj za učitelje kmečkih nadaljevalnih šoj. Tečaj, ki je razdeljen na tri dele, se je pričel 20. aprila. Prvi del tečaja bo trajal do 16. t. m. s praktičnimi vajami iz poljedelstva, sadjarstva, čebe_ larstva, vrtnarstva in vinogradništva vsak dan od 14. do 17., dočim bo dopoldne od 8. do 12. teoretičen pouk, pri katerem se podajajo praktične smernice za vodstvo in delovanje na kmečkih nadaljevalnih šolah. Drugi dej tečaja se bo vršil teden dni v juniju s posebnim ozirom na travništvo, tretji del tečaja — tri tedne pa v oktobru. Teorija se preizkuša v praksi in tako se bodo mogli udeleženci tečaja pogkaftitž t
vse panoge poljedelstva, da bodo lahko uspešno dedovali na nadaljevalnih šolah. V tečaj je bilo sprejeta 30 učiteljev, ki so po večini že delovali na nadaljevalnih šolah, nekateri pa so jih tucli sami vodili. Tečajniki so iz vseh delov dravske banovine, največ pa jih je iz Obmejnih krajev.
Na tečaju predavajo g. ravnatelj Priol sam ter gg. profesorji in inštruktorji vinarske šole, katerih imena jamčijo za najboljši uspeh tečaja Udeleženci so šli preko vseh žrtev, ki jih zahteva obisk tečaja, da bi sd pridobili več strokovnega znanja in da bodo mogli še uspešneje dedovati na nadaljevalnih šolah, ki so tako potrebne naSemn kmečkemu ljudstva.
Domače vesti
*	Vseelevanski zdravniški kongres r Sofiji. Letos se bo od 12. do 17. septembra vršil v Sofiji V. vsesloranSki zdravniški kongres. Znanstvene razprave za njegov dnevni red ao r glavnem ie določene. Centralni komite vseslovanskega zdravniškega kongresa v Sofiji je že razposlal vabila vsem našim zdravniškim organizacijam in ustanovam ter tudi mnogim privatnim zdrav nikom. Seznam udeležencev iz Jugoslavije mora dobiti centralni komite do 16. junija in poziva zaradi tega jugoslovenski narodni odbor vseslovanske zdravniške zveze, naj se udeleženci jarvijo do konca maja. Prijave sprejemata predsednik Jugoslovenskega narodnega odbora vseslovanske zdravniške zveze dr. MomČilo Ivkovič, Beograd, Dečan-ska št 29. in tajnik dr. M. Zeiič, Beograd, Mileševeka 13.
*	Pravniški kongres bo letos v Novem Sadu. Nova uprava združenja pravnikov v Novem Sadu je imela svojo prvo sejo. na kateri je razpravljala tudi o pripravah za pravniški kongres ki se bo letos septembra vršil v Novem Sadu. Izvoljen je bil na tej seji tudi odbor za strokovni pravniški list, ki bo prvič izšel ob otvoritvi pravniškega kongresa.
*	Pomladna prireditev zagrebških Sloven-eev. Prihodnjo soboto 9. maja bo v zagrebškem novinarskem domu, Wilsonov trg, slovesna pomladna veselica s koncertom, ki jo priredi največje društvo zagrebških Slovencev »Narodni dom« (prej »Narodna knjižnica in čitalnica«). Kdor še pomotoma ni dobil vabila naj se takoj javi v društveni pisarni. Kraljice Marije ulica 3. Za našo prireditev vlada v mestu vsestransko zanimanje, ne samo med našimi rojaki temveč tudi med našimi brati Hrvati in zato pričakuje upravni odbor, da bo veselica zelo dobro obiskana. Na sporedu so razen koncertnih točk naših solistov gdč. Diruzoviče-ve, g. Rijavca in drugih še nastopi harmo-nikašev, društvenega okteta ter plesne točke. kar gotovo jamči za izsredni užitek. Po programu ples ob zvokih odličnega jazz-banda do jutranjih ur. Prvovrstni buffet in dobra domača vina bodo gotovo razpoloženje še dvignila. Začetek točno ob 21. uri, konec po razpoloženju.
*	Iz učiteljske službe. Iz Ambrnsa v Metz je premeščen v svojstvu izseljenskega učitelja Janko Jankovič, za izseljenskega učitelja v Gladbecku pa je imenovan učitelj Anton Šlibar iz Litije. Premeščeni so: Vida Peenikova iz Studencev v Maribor, bivši okrajni šolski nadzornik Ivan Hrovat iz Ihana v Krško, Marija Cepudrova pa iz Ptuja v Maribor. Razrešeni so šolski upravitelji: Peter Jankovič v Vojniku, Friderik H8g-ler v Mozlju in Franc Kerhlanko v Po-brežju.
*	Jugoslovensko društvo za ceste deluje sicer že dve leti. z rednim poslovanjem pa je pričelo v nedeljo s svojim občnim zborom v Beogradu, na katerem so bila sprejeta društvena pravila. Razvoj motornega prometa po vsem svetu je povzročil, da se v vseh državah snujejo društva za ceste. Naše društvo je bilo ustanovljeno z nalogo, da bi podpiralo javno in privatno iniciativo za gradbo novih cest ter izpopolnitev starih komunikacij v državi. Občnega zbora so se udeležili predstavniki vojnega gradbenega in prometnega ministrstva, združenja inženjerjev in inženjerske zbornice ter zastopniki industrije cemeaita, avtomobilskih tvrdk in gradbenih podjetij. Na želu nove uprave je bivši prometni minister Svetisdav Milosavljevič.
*	Najstarejše jugoslovenske novine. Beležko, ki smo jo o tem priobčili v >Jutru< dne 1. t. m. je treba popraviti. Niso Vodnikove >Novice« (1797) najstarejši jugoslov. časnik; že prej so izhajale srbske novine. in sicer so L 1791. na Dunaju začele izhajati »Serbskija Povsednevnija Noviny« (kratko: Serbekija Novinr), a so leta 1792. prenehale; tega leta (1792) je potem Štefan Novakovič, tudi na Dunaju začel izdajati »Slaveno-Sorb-ske Vedomosti« ki so izhajale do L l79t. (»Kroatischer Korrespondent« iz leta 1789. je bil nemški, a »Nestrančno vezdašnjega tabora ispisivanje« Grrgura Maljevca, 1788-1790. ima pesniško formo.)
*	Novi grobovi. V Žužemberku je umrla splošno znana in čislana ga. Barbara Peč-nikova, vdova klobučarskega mojstra. Zapustila je dve hč.erki in sina. — V ljubljanski bolnišnici je umrl gospod Franc Seničar . inšpektor državne železnice. Zapustil je gospej soporogi tri otroke. Pogreb uglednega uradnika in vzornega družinskega očeta bo jutri ob 16. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Telefon med Jugoslavijo in Afriko. Otvorjen je telefonski promet med Jugoslavijo in Kenijo v Vzhodni Afriki. Pristojbina za triminutni razgovor znaša 135 zL 'r., in sicer za razgovore od ponedeljka do petka. Za razgovore ob sobotah pa 97.50 zl. fr. Ob nedeljah ni nobene zveze. Razgovori se morejo pričeti s 16- majem-
*	Iz SuSaka na olimpljado ▼ Berlin prireja Automontaža, poslovalnica na Sušaku dva izleta z najnovejšimi modernimi in udobnimi avtobusi. Izletniki se bodo- vozili preko Trsta, Innsbrucka, Mtinchena, Leipziga v Berlin, kjer ostanejo pet dnu Vrnili pa se bodo preko Dresdena, Prage, Dunaja, Gradca, Maribora in Ljubljane na Sušak. Vsak izlet bo trajal 12 dni. Na Dunaju in Mflnchenu ostanejo izletniki po en dan. Program je tako sestavljen, da bodo izleti za vsakega potnika tudi lepo razvedrilo. V vseh mestih si bodo lahko ogledali razne zanimivosti Udeleženci prvega izleta bodo v Berlinu ob otvoritvi in prve dneve olim-p'jade. Drugi izlet pa bo v dobi zadnjih Štirih olimpijskih dni in udeleženci bodo lahko prisostvovali zaključku olimpijade. Prvi izlet se začne 27. in 28. julija, konča pa se 7. avgusta. Drugi izlet se začne 10. avgusta, konča. pa 22. avgusta. Potnikom bodo preskrbljena prenočišča in oskrba v prvovrstnih hoteVb Vep informacije daje Automontaža Pn'- •
i>čiti kino IDEAt ■
vanes veliki muzikalni film
„Vse radi glasbe"
(LISZTOVA RAPSODIJA)
v glavni vlogi Paul Horbiger, Karin Hardt Predstave ob 4., 7. in 9.15 zvečer.
*	Vozne olajšave. Zveza za tujski promet v Sloveniji razglaša: Obiskovalcem ljubljanskega velesejma od 30. t. m. do 11. junija in zagrebškega velesejma od 2. do 11. t. m. je dovoljen 20% popust na vseh zračnih progah Aeroputa. Za izkaznico velja vele-sejmska legitimacija. Odobrena je polovična vožnja po naših železnicah delegatom lovskih združenj iz Ljubljane, Zagreba, Cetinja, Splita, Novega Sada in Sarajeva, ki se bodo udeležili skupščine v Beogradu 10. t. m. Popust velja od 7. do 13. t. m. Udeležencem kongresa glasbenikov, ki bo v Sarajevu 12. t. m. je dovoljena polovična vožnja po naših železnicah. Popust velja od 9. do 15. t. m. Odobreno je 50% znižanje vozne cene po naših železnicah vsem trgovcem, ki se bodo udeležili svojega kongresa v Beogradu od 16. do 18. Znižanje je dovoljeno od 13. do 21. t. m.
*	Morsko kopališče Crikvenica. 1. t m. je bila zopet vzpostavljena zračna proga Zagreb-Sušak, ki spaja gornji Jadran z vsemi centri Evrope. Po mnogoštevilnem povpraševanju iz Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije sodeč, bo letošnje leto prineslo rekordno sezono. Plesne in koncertne zabave v hotelu »Therapia« so društvene prireditve katere ne vabijo samo goste Crikvenice, marveč goste vsega gornjega Jadrana-
*	V nedeljo vsi v Rimske Toplice! JNAD »Jadran« priredi Aškerčevo proslavo ob priliki 80-letnice rojstva tega velikega pesnika balad in romanc. Proslava bo ob 16. v kopališkem parku. Program bo pester, po programu zabava s plesom. Železniške zveze ugodne.
*	Dva izleta v Južno Srbijo priredi Put-nik v Ljubljani od 30. t. m. do 4. junija z vlakom za 1335.— Din. od 9. do 22. junija z avtobusom za 2.985.— Din. Izletniki si ogledajo najzanimivejše in najlepše kraje Južne Srbije. Informacije in prijave pri »Putniku« v Ljubljani.
*	Grand hotel v Cetinju je spet otvorjen-V nedeljo so na Cetinju spet odprli Grand hotel, ki je sicer lastnina delniškega društva. otvorjen pa je bil zdaj v režiji Črnogorske tanke na Cetinju. ki ima največ delnic. Hotel je bil zaprt od lani 1. avgusta in je ustavitev tega najvrčjega hotelskega obrata v zetski banovini povzročila mnogo škode turizmu v Črni gori.
*	Tovarna JOS RE1CH sprejema mehko fn škrob! ieno perilo v nafepSo Izdelavo.
*	Eno srce — ena radenska.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
v Šiški — Telefon 33-87
Magda Schneider, W. A. Rethv, Theo Lingen v ljubki komediji
MAČEK V VREČI
SMEH. PETJE. ZABAVA.
V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave v torek, sredo in četrtek
ob 8. ari.
Prihodnji spored:
Adolf VVohlbriick, SybIIle Smitz
Bil sem Jack Mortimer
Iz Ljubljane
u— Poljski narodni praznik 3. maja so v
Beogradu slavili na slovesen način. Tudi Ljubljana se je spomnila tega dne. Društvo prijateljev poljskega naroda je priredilo snoči predavanje o pomenu 3. maja za Poljsko. Predaval je g. dr. Mole. Radijski orkester je zaigral fantazijo iz opere »Hal-ke<. Drevi ob 20. se slavje nadaljuje v beli dvorani Uniona. Na sporedu so govor društvenega predsednika g. dr. Moleta, dva De-beljakova prevoda Kasprowiczevih pesmi, ki ju bo recitiral režiser Narodnega gledališča g. Debevec, in predavanje g. dr. T. Debeljaka »Pesniški lik Jana Kasprowicza.« Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji Poljske.
u— 25-letnico umetniškega udejstvovanja Zorka Prelovca počastimo vsi prijatelji slovenskega petja najlepše s tem. da v petek 8. t m. ob 20. napolnimo filharmonično dvorano, ko se bo tam vršil Prelovčev jubilejni koncert. Prodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice.
u— Obisk Druge mednarodne razstave umetniške fotografije v Ljubljani je bil že prve tri dni tolikšen, da bo, kakor vse kaže, še presegel obisk ob priliki prve podobne razstave pred dvema letoma. Posebno v nedeljo je prihajalo občinstvo neprestano počamez in v skupinah v Jakopičev paviljon, kjer so razstavljena izbrana dela 202 mojstrov fotografske umetnosti iz vseh delov zemlje. Ta obisk je najboljši dokaz, kako globoko je že prodrla v našo javnost ideja umetniške fotografije in s kakšnim zanimanjem spremlja vsako veliko dejanje naših organiziranih amaterjev. Med obiskovalci je bilo mnogo odličnih osebnosti, prijavljajo se tudi že prve šolske skupine, a v posebno zadoščenje so prirediteljem iz agil-nega ljubljanskega fotokluba obiski amaterjev iz drugih delov države in celo iz ino-stranstva. V nedeljo je bila močna skupina organiziranih zagrebških amaterjev teT zastopnik beograjskega Fotokluba gost ljubljanskega kluba. V zadnjih dveh letih je postalo med amaterji vseh treh jugosloven-skih prestolnic že tradicionalno, da se udeležujejo korporativno vsake velike prireditve v drugi prestolnic! in ljubljanski klu-bovci so ta dan pripravili v svojih prostorih tovarišem sprejem, ki ga ti gotovo ne bodo pozabili. Med zabavo in napitnicami pa so se med vodilnimi funkcionarji pletli razgovori, ki bodo kmalu pokazali sad v obliki trdneje povezane organizacije jugo-slovenskih amaterjev in raznih akcij, ki bodo kmalu presenetile naš fotosrafirajoči svet. Tudi iz Maribora, ki se pričenja po dolgem mrtvilu prav krepko uveljavljati v fotografskem področju si je razstavo ogledalo že več amaterje^ korporativni obisk pa je naznanjen za prihodnjo nedeljo.
u— Spored Prelovčevega koncerta v petek 8. t- m. v Fiiharmonični dvorani. Vse skladbe, ki se izvajajo, so slavljenčeve. Najprvo zaipoje mali moški zbor »Jaz bi rad rdečih rož« in »Oj Dobendob«. Nato zapoje s spremi j evan jem ktaviTja Tinka Dolenčeva »Tožbo « in »Dekliško pesem«. Pri klavirju g. Svetel. Sledijo trije mali moški zbori in sicer »Sedem si rož«, »Za-poj mi pesem« in »Škrjančku«. Gdčni Vi-dičeva in Pelanova zapojeta dvospev »Tako mri je drag-i« s 6premljevanjem m<i'ega godalnega orkesitra. Nastopi g. Premelč in zapoje s spremi jevan jem klavinja »Mrze-ča je zunaj noč« ter »Zagorske zvonove«. »Ena ptička priletela« in »Napoved« zapoje mešani zbor, nakar zapoje z malim godalnim orkestrom in mešanim zborom »Ave Marija« gdčna Dolenčeva- Sklepna točka je narodna balada za soli, zbor in mali orkester »Lepa Vida«. Dirigira skladatelj sam. Prodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice
ODLIČNOST ELEGANCA - LEPOTA
,5
F L E U R
• E^ŽraisŠS
Parfums' Eau de Cctoane
Creme Forvl Rouge Forvif
Pouder
u— Stritar akad. kiparja Franceta GorŠ*-
ta. V izložbi Rojinove trgovine na Aleksandrovi cesti je že nekaj časa razstavljena spominska plošča pesniku, pisatelju im kritiku Josipu Stritarju ki so jo bili Veliko-laščani naročili pri kiparju Goršetu, da za stoletnico rojstva počaste spomin svojega velikega rojaka. Delo. ki je izvršeno v belem dalmatinskem marmorju, predstavlja prav lepo umetnino, da bo v čast in ponos slovanskemu Weimarju, ki ga bo krasilo.
u_Ceskoslovenskfi Obce v Lublanl uspo-
f&d& dnes, v utery, dne 5. kvčtna 1936 o 20. hodinž ve spolkovč mistnosti (HvSzda, n. poschodi) pfednžšku prof. Dr. V&clava Burižna na thema Karel Hynek Mšcha (stoletč v^roči smrti) a zve srdečnč všechno členstvo a zn&mč k ličasti.
u— Akademiki! Pod okriljem Kluba primorskih akademikov predava drevi ob 20. v kemični predavalnici na realki (Vegova ul.) znani publicist dr. Vrčon Branko o temi: Naše manjšine v luči sedanjega mednarodnega položaja. Predavanje je namenjeno vsem akademikom. Tovariši! Zanimajte se za naš problem in udeležite se predavanja polnoštevilno.
u— Društvo Šola in dom priredli v sredo 6. t. m. ob 20. v ri-sailnicn drž. učillelji-šoa na Resfljevi cesti predavanje »Higiena duševnega dela«. Predava zdravnik g. dr. 'Albert Trtnnk. Starše vabimo, da se udeleže predavanja v čhn večjem številu. Po predavanju razgovor o podTŽavljenju mestne ženske gimnazije.
u— Podružnica Ferijalnega saveza na juirkKčnd fakulteta sporoča tovarišem ab-solviranim jirriatom, da se lahko vpišejo v Ferijjalni «wez in SPD, če prineso potrdilo, dia so še v izpitaem Stadiju. To potrdilo bo preskrbela imenovana podružnica sama, a interesenta se pozivajo, da se do "torka 5. t- m. pismeno javijo pri podružnica F. S. na j uridEčni fakulteti, ter naij v svojih prijavah označijo (dam), mesec in leto kdafj so absolvinali, a ne daitu-ma dviga absolutonija, ter svoj točni naslov, za primer eventuelfne zavrnitve glede
r trdila o izpilfcnem stadiju. Članarin e za S- ne pošiljajte preden nimaite potrdila, da ste še v izpitnem stadiju. Termin za vplačilo bo jarvljen v listih.
Elitni kino Matica — Tel 21-34
Samo še danes ob 4L, T^i in 9* FILM T.F.P, UJulitki IN KASNIH PROBLEMOV
Š A N G H A I '
Vse, kar vas zanima, najdete v filmu. Senzacija, divni vzhod, prastari običaji — Sanghai, mesto razkošja in bede.
u— Lepo novo delo slikarja-grafika E. Justina je razstavljeno v izložbi Tiskovne zadruge. To je diploma častnega članstva, ki jo je Zveza delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani izročila g. Ladislavu Čargonji, ki je 15 let požrtvovalno in vzorno vršil predsedniške posle. G. Cargonja je kot delovodja deloval v Ljubljani 36 let, zdaj, ko je stopil v pokoj, pa zapušča mesto. V soboto mu je Zveza delovodij in industrijskih uradnikov v restavraciji pri »Novem svetu« priredila poslovilni večer, na katerem so g. Tavčar in drugi lepo orisali to-variške vrline odhajajočega. Odbor Zveze mu je izročil diplomo, predstavniki delavstva pa so mu dali v spomin lep bronast kip. Prisrčnega poslovilnega večera so se udeležili tudi delegati iz Kamnika in z Jesenic. Pri izvedbi častne diplome je slikar - grafik g. Justin dobro pogodil bistvo 6lavljenčevih zaslug in njegovih tovariških vrlin, ki so bile tako lepo počaščene. V dvesh likih je upodobil vzajemnost duševnega in telesnega dela.
u— Danes poslednji? na Trški gori. Pridni Sentjakobčani zaključujejo sezono, ki je bila letos res da uspešna. Današnja zaključna predstava igre »Na Trški gori« bo v korist emigrantskega društva >Tabora<. V ae-deljo zvečer je bila predstava spet izvrstno obiskana, očitno so nekateri že ponovno prišli uživat ljubko stvaritev ge. Metke in Danila Bučarja. Želimo da bo tudi zaklučna predstava tako učinkovita. Oskrblte si vstopnice v predprodaji. Dnevna blagajna v Mestnem domu bo danes odprta od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Svoje člane vabita k predstavi tudi Klub primorskih akademikov in >Soča«.
u— Sestanek vseh hišnih posestnikov iz Zg. šiške in Drave)j se bo vršil v sredo 6. t. m. ob %8. zvečer v restavraciji »Triglav«, z Zgornji šiški na CeQovški cesti. Ponovno so vabljeni vsi posestniki starih in novih hiš iz tega okraja.
u— Deljene uradne nre na magistratu.
Z utemeljitvijo., da je v raznih magistralnih uradih mnogo zaostankov v reševanju uradnih zadev, je župan dr- Adlešič, odredil, da se začasno, do rešitve vseh zaostankov, podaljša delovni čas za magistratne urade od dosedanjih 6 na 8 ur- Doslej so bile uradne ure od 8. do 14. odslej bodo deljene in sicer od 8. do 13. in od 16. do 19. ure. Nova ureditev, ki je izzvala med magistratnimi nameščenci, pa tudi v širši javnosti mnogo pozornosti, stopi v veljavo že danes.
u_ 0 jurjevanju na Gradu velja tradicionalno pravilo, da se skoro brez izjeme druži z dežjem, letošnja prireditev šentjakobske in trnovske podružnice Ciril-Metodove družbe pa je potrdila pravilo s tem, da je padla iz podedovanega okvira. Medtem ko je še vse dopoldne v nedeljo vzdržema nalival dež, da so prireditelji in meščani, ki so hoteli praznik prebiti na Gradu, že obupali, se je v prvih popoldanskih urah nebo izne-nada zjasnilo, da smo dobili eno najlepših spomladanskih nedelj. Kmalu so se na Gradu zgrnile trume občinstva in jurjevanje je poteklo v najboljšem razpoloženju do poznega večera, ko je Ljubljano znova obiskal dež.
u— v spomin na pokojnega g. Baldija Baeblerja poklanjajo njegovi prijatelji 350 Din Dijaški kuhinji >Domovini«.
n_ Dr. Josip Tavčar, zobozdravnik spet redno ordinira. (7- do 12-30. 3.30 do 6.)
Idol današnje mladine, šarmantna In temperamentna v najnovejšem filmu
Joan CravvJord POROČIM KOGAR HOČEM
Povest o globoki ljubezni dveh mladih src, o ljubezni, ki se je rodila pod
žarkim solncem grškega neba!
• • •
PREMIERA JUTRI! KINO UNION!
Kolo jugoslovenskih sester
sporoča ljubljanskemu prebivalstvu, da bo imelo tudi letos dva nabiralna dneva: 9. in 10. t. m. Odbornice bodo prodajale cvetlice v prid ubogim materam. Odsek Kola jugoslovenskih sester »Jugoslovenska majka« bo posvetil materam v dneh od 5. do 8. t m. predavanja (5. t. m. ob 20. bo predavala v Zvezdi profesorica Kokalj.2eljezno-va, 6. t. m. ob 20. bo predavanje na Viču, 7. t. m. ob 20. bo predavala na srednji tehnični šoli ga. dr. Lunačkova ln 8. t. m. bo predavala ob 20. v Mostah ga. dr. Tavčar-Konvalinkova). Dne 12. t. m. bo za zaključek proslave materinskega dne ob 20. v gledališki dvorani šentjakobskega odra v Mestnem domu slavnostna akademija s pestrim sporedom.
Dolžnost prebivalstva je, da poplača delo in trud članic KJS z obilnim obiskom predavanj in slavnostne akademije.
Kolo jugoslovenskih sester Ljubljana vabi svoje članice, da se udeleže koncerta skladatelja Zorka Prelovca, ki bo v petek 8. t m. v Filharmonični dvorani, da s tem dokažejo 3voje priznanje skladatelju za 251etnico njegovega umetniškega delovanja. Franja Tavčarjeva predsednica.
u— Jugoslovenska majka (odsek KJS) v Ljubljani priredi v zvezi z materinsko proslavo več predavanj. Prvo predavanje bo drevi ob 20. v »Zvezdi«. Predavala bo na-čelnica odseka profesorica Željeznova-Koka-ljeva o mat£*\i nekdaj im danes. Dne 6. t. m. bo predavala načelnica v meščanski šoli na Viču ob. 20. o snovi »Mati, razumi svojega otroka!« Dne 7. t. m. ob 20. bo predavala v srednji tehnični šoli ga. dr. Lunačkova o materi in njenem šolarcku. Dme 8-t. m. bo predavala ob 20. v sokolskem kinu < Mostah ga. dr. Tavčar-Konvalinkova o snovi >Zakaj je moj otrok bled in suh« 29. t. m. bo predavala načelnica profesorica Že-Ijeznova v Sokolskem domu v Šiški ob 20. o snovi »Mati nazaj k naravi!« Pridite!
u— Konferansijeja, gospodla ali dam«, išče Zveza gospodinj za svojo gospodinjsko revijo na velesejmu. Javiite se 5. t. m od 15. do 16. ure v zveznem lokalu. Breg št. 8. Nagrada je Hobra. mogoče se najde tailerut med vieokosalci.
Iz Celja
e— Sokolska vest. v Celje se je vrnil brat Konrad Grilec, sokolski prvak za olimpiado v Berlinu. Po dveletni odsotnosti v Mariboru je spet nastopil službo v Celjski posojilnici. — V petek ob 20. bo v gledališču so-kolaka telovadna akademija. Spored je razviden z lepakov. Med drugimi bo nastopil tudi br. Konrad Grilec, ki je dosegel pri izbirnih tekmah v Ljubljani največ točk za udeležbo na berlinski olimpiadi. Vstopnice se dobe v trafiki g. Frajleta na Dečkovem tr-
go-
KOPAL. ZDRAVNIK
DR. FR. KOLTERER
SPECIALIST ZA KOPAL. LECENJE V ROGAŠKI SLATINI, ORDINIRA KAKOR VSAKO LETO OD 1. MAJA DALJE.
e— Koncert komorne gla9be. Godalni kvartet Glasbene Matice v Celju, ki ga tvorijo cg Srečko Zalokar (I. violina), Maks Žumer (II. violina), ravnatelj Iv. Karlo Sancin (viola) in Ignac Ferdič (čelo) bo priredil v četertek ob 20. koncert v celjskem gledališču. Kot prva točka je na sporedu Haydnov godalni kva.tet v d-molu. HaTdn ima za današnjo sonatno obliko brez dvoma največ zaslug za Stamitzem. V kvartetu, ki ga bomo slišali je že izklesana individualizirana oblika samostojnih kvartetnih partov z uvedbo temationega principa, na katerem je zgrajeno to svetovno znano delo. Na teh temeljih sta nadaljevala Mozart in Beethoven in za njima še vsi ostali. Drugi d^l sporeda prikazuje romantično smer, predvsem vzorno zgrajeni Dvorakov godalni kvartet v f-dum op 96 (tako zvani ameriški kvartet). Poleg tega velikega slovanskega mojstra bosta zastopana še Rus Aleksander Borodin in nordijec Edvard Grieg s posameznimi stavki iz njunih godalnih kvartetov. Vstopnire so v predprodaji v knjigarni i K- GoriČarja vdove.
e— Gostovanje ljubljanske drame preloženo. Za drevi določeno gostovanje ljubljanske drame v celjskem gledališču z Ostrov-skega veseloigro »Gozd« je zaradi obolelosti g. Cesarja preloženo na poznejši čas.
e— Za nedeljo določena sokolska tombola je bila zaradi dežja preložena in bo v nedeljo 10. t m. ob 15. na Glaziji. Kupljene tombolske karte shranite do nedelje in kupujte še nove.
e— Spet žrtev avtomobila V zadnjem času se v celjskem s rezu množijo prometne nesreče. V petek je neki avtomobil na cesti v Tremerju pri Celju povozil 271etno tkalko Kristino Lahovo z Brega ln jo poškodoval po vsem telesu. Lahovo so prepeljali v bolnišnico; po zdravniški pomoči pa so jo poslali v domačo oskrbo.
e— V ivepleno kislino je padeL v nedeljo je padel 25-letni, v kemični tovarni v Gaberju zaposleni strojni ključavničar Viktor Rijavec z Zg. Hudinje pri delu v tovarni v vročo žvepleno kislino in se nevarno opekel po vsem telesu.
e— Samo do 7. maja je čas. da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra«.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Suzana sem jaz!« in dve predigri.
PRI OSEBAH, KI JIM NI MOGOČE MNOGO KRETATI. PA ZARADI TEGA TRPE NA ZAPEKI IN MOTNJAH V PREBAVI, SPREMLJANIH NA ISTOČASNEM POMANJKANJU TEKA, nudi vcčtedensKa kura z naravno
FRANZ • JOSEFOVO
grenčico zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ena cela čaša
FRANZ
vode zjutraj na ležete spat.
- JOŠEFOVE
tešče in zvečer, p redno OgL peg. a br. »fMrtS.
Iz Maribora
a— Iz častniške službe. Maribor zapusti znani organizator smučarstva med vojaštvom in vojaških smučarskih tekem kape-tan Aleksander Vrbavec, ki je premeščen v Beograd. Mariborski zimskosportni pod-savez mu je priredil v petek zvečer odhod-nico. Kapetan Vrbavec je bil marljiv odbornik MZSP, v imenu odbora je izrekel predsednik g. M. Gnus prisrčne poslovilne besede.
a— Starešine »Triglava« so 6e Bestaii v nedeljo dopoldne v lovski sobi >Pri orlu« k rednemu občnemu zboru, ki Je bil dobro obiskan. Prišli so tudi zastopniki aktivne edinice »Triglava« in »Mladega Triglava« iz Ljubljane. Zbor je vodil predsednik dvorni svetnik dr. Toplak. Tajniško poročilo je podal g. Stanko Koštomaj. blagajniško pa g. Skaza. Izvoljen je bil dosedanji odbor s predsednikom dr. Toplakom na čalu. Pri slučajnostih je tdla stvarna debata o raznih društvenih zadevah.
a— Lepi sadovi kulturnega dela. Te dni je bil občni zbor Studenške Ljudske univerze. Predsednik g. Kaloh se je uvodoma spomnil blagopokojnega podpredsednika g. Hrena, ki je bil duša Ljudske univerze. Tajniško poročilo je podal g. Siter blagajniško pa g. Pusnik. Predavanj je bdlo 13, povprečna udeležba 160 Izvoljeni so Kaloh, predsednik Vrane, podpredsednik, Siter, tajnik, Pušnik. blagajnik.
a— Tujskoprometna Zveza Potnik ta SPD Maribor priredita v sredo 6. t. m. filmsko predvajanje najlepših turističnih predelov Avstrije. Prikazani bodo filmi iz Tirolske, Koroške in z Gmssg i odmerja. Slednji film bo posebno zanimiv todi za avtamobiliste, ker nam bo prikazal mo. gočno cesto Hochalpenstrasse Groserglocdc-ner. Predvajanje bo v kinu Apolo ob 20. in traja dve uri.
a— SkriTHošten napad. V Prosenjaku >e bil lani 17- novembra napaden kmečki lani Julij Krčmar, ki so ga napadalci s kolom pobili na tla ter mu zlomili desno senčnico in temenico Ljudje, ki so ga našli, so ga spravili v bolnišnico, kjer se je zdravnikom posrečilo Krčmarju rešiti življenje. Epilog tega napada je bil včeraj dopoldne pred okrožnim sodiščem in so sedeli na zatožni klopi 24-letni delavec Ludvik Sočak, 26-let-ni delavec Ladislav Voroš in 24-letni čevljarski pomočnik Mihael Vor&š. obtoženi, da so napadli K romarja. Pri razpravi sta V&ro-ševa izpovedala, da Krčmarja sploh ne poznata. Sočak pa, da je bil s K romarjem dober. Na podlagi izpovedb prič, ki so navedene tri obtožence videle pred napadom stikati okoli Krčmarja, se je sodni senat prepričal o krivdi obtožencev ter obsodE Sočaka na leto dni zatočenja in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Mihaela V<j roša na 2 leti zatočenja, Ladislava Vo-roša pa na 6 mesecev strogega zapora ter oba na trajno izgubo častnih pravic.
a— Podlegel. V splošni bolnišnici je umrl zaradi strela, ki si ga je pog<nal v samomorilnem namenu v sence, natakar Štefan Lorber. Bil je skoro 10 dni v nezavesti
a— Zaščitno cepljenje proti osepnicam bo od danes do četrtka 7- t m. v Frančiškanski ulici 8- od 9. do 11. ure. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu.
a— 26 kač strupenjač je vlovil znani kačji lovec J. Ciringer v bližini gradiča Viltov ža. Lepi eksemplarji so namenjeni za razne tuzemske in inozemske bolnišnice v serološke namene.
a— Ljudje imajo jarje. Včeraj je bBo pred poslopjem Narodne banke v Krekovi ulici vse polno ljudi. Kakor znano, Je včeraj Narodna banka in njene podružnice zamenjala staro izdajo bankovcev po 10(X) Din in 20 Din. Med ljudmi je oervidno še precej »jurjev«, ki so jih zamenjali za nove.
a— Za vselej izgnan iz države. Mariborska policija je za vselej izgnala iz naše države 30-letnega pustolovca Karla Čebula, sina bivšega mariborskega odvetnika, ki se je leta 1920. izselil v Avstrijo. Čebul se je izdajal po raznih krajih za jugoslovenskega častnika, izvabljal ljudem večje znesse denarja in je te dni presedel daljšo zaporna kazen zaradi raznih goljufij.
S P O R T
Naši smučarji še niso odnehali
V nedeljo se je vršilo na Zedeniiai nad Tržičefn slalom tekmovanje moštev za prehodni pokaj g. dr. Guckleraja v priredbi SmKl Tržič, katerega so se udeležili vsi naši najboljši smučarji To je bila prva revija naših najboljših vozačev, ne kateri smo videli, koliko so naši vozači pridobili s sifrtemaitdonim treningom v letošnju zimi-Pokazale se je velika premoč Jeseničanov, ki so za razred boljši, kakor ostali naši tekmovalci, močno se jiim je približal mladi Ljubljančan Be»vc, ki je prvič tekmoval v tej disciplini.
Proga je bila na zadnjem zelemiškem plazu, obsegala je 23 vratic in je zahtevala od tekmovalcev popolno obvladanje smu-ške tehnike. Vodja tekmovanja je bil g. Šubeart, sodnik na cilju je bil g. Zupan Bogdan.
Rezuiltaiti posameznikov so: 1. Praček Cirili, Skala, Jesenice. 52, 2. Novak Jože, Skala, Jesenice, 1:01, 3. Žnidar Emil, SK Gorenje, 1:05, 4. Urbar Slavko, Skala, Jesenice, 1:05-8. 5. Heim Hubert, Skala, Jesenice, 1:07, 6. Bevc Edo, SMK Ljubljana, 1:08 6, 7 Kotnik Lojze, Skala, Jesenice, 1:11, 8. M astri Marijan, SK Tržič. 1:11-2. 9. Ca.r-mon Frenk, SK Tržič, 1:12.4, 10 Babic 'Anton SK Tržič 1:14.2. 11. Deoman Tone SMK Ljubi jama, 12. Česen Marko. Ilirija, 13. Tepina, SK Tržič, 14. Ahaoič SK Tržič, 15. Golob. SK Ljubljana 16. Klančnik, SK Ljubljana, 17 Močnik, SK Ljubljana, 18 Stegnar, SK Tržič, 30. Jelen, SK Poljane, 21. Arhar, SK Poljane.
Najboljše moštvo je postavila Skala, Jesenice v postavi Praček, Heim v Sašu 1.53 in si s tem prvič priborila lepi prehodna pokal g dr. Gucklenja, 2. Skala Jesenice II, 3:16.4, 3. Sm KI Ljubljana I. 2:23, 4. SK Tržič 2:23.4.
Trije tkmovalci so izstopili, eden pe je bfl diskvalificiran, ker je 'izpustil del proge-
Juniorji so dosegli tele rezultate: 1. Kralj Polde, SK Tržič 1:36 2, 2. Koblec, Skala, Jesenice. 1:49, 3. Mule j, SK Tržič. 1:57.4, 4. Krt Ivan, SK Poljane.
Dam>» eo imele samo zadnji dve tretjini seniorske proge, ena tretjina, katera je bita naijstrmejša in najtežja, je bila izpuioeaia.
Prva je bila Heim Erika. Skala, Jesenice, Id je prevozila progo odlično v česu 1:06. S tem je močno nadkrffnlla sotekmo-valke. 2. Bogataj Marta 2:17, SK Tržič.
Prvi trije v seniorskem tekmovanju so pTereli spominske plakete, istotako sta prejela plaketo prvi junrior in prva damska tekmovalka.
Druga tek je zaradi silnega naliva odpadel. Tekmovanje je poteklo v najHepšem redu brez vsake nezgode-
Sllovanova boksarska prireditev
>.'a uspeli boksarski prireditvi Slovana, ki se je vršila v nedeljo zvečer v dvorani delavske zbornice, so Skmmovcd dokazali, da spadajo med najboljše boksarje v
državi.
Prireditev sta atrvorila Kosec (Slovan) in Podgoršek (Kamnik). Borba je ostala neodločene- Oba sta pokazala zelo ostro borbo vendar pa manjka obema uglajenost im brzina. Kosec je od zadnjega nastopa nekoliko napredoval. Podgoršek je še vedno nepremišljen.
Nato je nastopil Rome (Slovan) proti Devčiču. ki je prvak lahke kategorije^ v Zagrebu. Zmagal je Devčič, tod|a odlični Rome se je dobro držal. Ima sicer se precej napak, toda z večkratnim nastopanjem in rednim tTeningcm jih bo odpravil ter pridobil na rutini. Sledlile je borba Baloh (Slovan) — Hladni, Jcfi je prvak poltežke kategorije v Zagrebu. Baloh tokrat ni zatajil svojega učitelja Fica ter je zmagal-Manjkata mu še vztrajnoslt in povezanost v borbi. Dober je bil v »dinfighitlimgiu« (borba moža ob možu). Snmo udarce mora plasirati in ne udarjati v prazno ali v roke nasprotnika brez določenega cilja.
Zadnja borba Fica (Slovan) proti Keme-njaseviču. bivšemu prvaku države v težki kategoriji, je ostala neodločena. Zaradi velike razlike v teži je biti Fiic previden ter je borba v prvem kolu bi!« v znamenju spoznavanja. Razvila se je šele v drugem
Tečaje fiziološke telovadbe
Kakor je pri nas v obilni meri poskrbljeno za razmah telesne kulture in za ud »jat vo vanje poedinca pri obstoječih organizacijah, tako se živo občuti pomanjkanje privatnih tečajev za individualno telovadbo, namenjeno vsem ornim ki iz stvarnih razlogov ne morejo biti deležm telesne vzgoje pri javnih ustanovah in društvih.
Telesnovzgojne organizacije vrše svojo važno nalogo po metodah kolektivne zaposlitve brez ozira na telesni ustroj posameznika ter se zato ne morejo posvetite fiziološkim potrebam poedince V mnogih primerih imajo edimioe poleg občega te-lesnovzgojnega cilja pri celoti ali poedin-cih še vzporedne cilje, nedosegljive onim. ki za to v svojem organizmu nimajo potrebnih pogojjev.
Tako ostaja mnogim potrebnim telesna vzgoja manj dostopna, ker njih telesni ustroj zahteva za nje individualno alti posebej prilagojeno vežbanje. To so v prvti vrsti oni odrasli, sicer zdravi ljudje, katerim je nekaj individualne, sistematične telovadbe prave fizična potreba, da svoje zdravstveno stanje izboljšajo. Dalje oni, katerim je vsled fizioloških posebnosti organizma specialna in individualna telovadba zdravstvena nujnost, bodisi de si 8 sistematičnim telesnim delom zvečajo pogoje za normalno delovanje zunanjih in notranjih organov, bodisi da s telovadbo korigirajo telesno težo, telesno držo, prož-nosf okostja in muskuilature, ali dia si okrepe dihalne in prebavne organe.
Omogočiti take tečaje fiziološke telo-■ vadbe v Ljubljani se ie na pobudo Higienskega zavoda odločil strokovnjak pedagog g. Josip Kozak, gimnazijski telovadni učitelj v Ljubljani. S svojo obilno strokovno in pedagoško prakso bo vodil tečaje s sodelovanjem zdravnika po preizkušenih metodah modernih fiziologov in priznanih praktikom. Tečaji, ki bodo pod nadzorstvom Higienskega zavoda in kr. banske uprave, se bodo vršili po dva do trikrat tedensko v malih skupinah v higiemčnih prostorih Za vse podrobn" nojasnila naj se interesenti obrnejo na g. Josipa Kozaka, Ljubljana, Poljanski nasip 14/U
in (tretjem kolu. Odlikovala se je z veliko aktivnostjo obeh boksarjev, ki sta v zadnjem kolu večkrat šla v clinche. Kamemje-ševoč se {je odtokovaJ v upperoufcih, Fdc pa z levima paradama in s pari ram jem težkih udarcev- Neodločena izid borbe je za Fica velik uspeh, ker »pada on v nižjo kategorijo. Skoda je, da ga še nismo vndeld v borbi s boksarjem njegove teže, v kateri bi lahko razvajal svoje sile in pokazal svoje znanje.
Borbe je sodil saverna sodnik g. Kovače-vič, ki nam je pokazali, kako se mora soditi. Občinstvo je z odobravanjem sprejelo vse njegove odločitve.
Če štejemo točke, bi se končal dvomateh 3:3.	_
Lahkoatletski dvoboj češkoslovaška : Jugoslavija v Pragi 13.—14. junija. Opozarjajo se vsi lahkoatleti, ki pridejo v po-štev za jiugoslovensko lahikoetletsko reprezentanco za meddržavni dvoboj Češkoslovaška : Jugoslavija v Pragi 13. in 14. Junija, da je program dvoboja naslednji: 1 dan: 110 m zapreke, skok oib palici, tek 1C0 m, met krogle, tek 1500 m, sikok v daljavo, met kopja, tek 400 m; 2. dan: tek 200 m, net diska, tek 5000 m, slkok v višino, tek 800 m, met kladiva, štafeta 4x100 m. Češkoslovaška Atletska Amaterska Unija je za. ro-sila obvestilo našega saveza o možnosti nastopa članov reprezentance v ostalih ; tih Češkoslovaške po dvoboju. Zaradi tega se opozarjajo vsi oni lahkoatleti. ki pridejo v poštev za našo državno reprezentanco, da do 5. t. m. do 12. sporočijo na nasdov: Savo Samem, Tavčarjeva ul. J/TTT.. kofliko časa morejo ostati v Češkoslovaški zarad4 nastopa v drugih mestih Češkoslovaške. Vsak naj javi točno število dni, za katere lahko dobi dopus-t, oziroma kje in od koga j potrebna intervencija.
Službeno Iz LNP. Drevi ob 19. seja k. o. v podsavezni pisarni, Beethovnova 9, pri-
tličje levo. Na sejo se pozivajo Smolnlk
Maks, Slavija, Ambrož Adolf in Završnik Vinko, oba Zalog.
Motosekcija ŽSK Hermes. Danes seja in sestanek vozač ev v Zvezdi ob 20. Važno: določitve prireditev in koreldbure dirkali
šoa.
Smučarski tečaj za učiteljiftčnike. Odkar
je postalo smučanje pravcati narodni šport, je nujno potrebno, da se z njim seznami tudi učiteljstvo, ki mu je poverjena vzgoja naše mladine. Tega se zaveda tuda učiteljska šola, ki je priredila smučarski itečaj ze svoje gojence petega letnika, ne seveda v dolinah, kjer folije z vseh strani zelena pomlad, marveč visoko v planinah. Prvi del tečaja se je vršil ne Veliki Planini, drugi del pa pri Skelaškem domu na Voglu-Vodstvo tečaja, katerega režijo je prevzela benska uprave, je bilo v rokah referenta za telesno vzgojo g. prof. Jerasa, teoretičnim in praktičnim naukom pa eo prisostvovali tudi nekateri profesorji, tehničtn vodja tečaje ie biti učitelj g Ivan Tavčar, ki je imel poleg dr. Lunačkove in učitelje Siicherle celo vrsto predavanj. Tečajniki so deloma ne terenu in deloma v koči obdelali vso snov, ki usposablja vzgojitelja za vodstvo smučanja pri šO'skem delu. Izredno so se obnesli debatni večeri, ka so izluščili glede na potek dneva marsikatero zdravo in za šofeko deco koristno mrised. Posebej se je tudi obravnavala snruška metodika, učne slike, urnik, organizacija smu Sanja med nairodrm im deco in etično- Tečaj je svoj namen zelo lepo izpolnil. kar nas mora navdajati s tem večjim zadovoljstvom. ker so si pridobili potrebno znanje učiiteljlščniki, ki bodo že v kratkem ponesli ljubezen do tega zimskega športa v naše poete ž cl ic,
SK Ilirija. Redne seja upravnega odbora dtrevi ob 20.30 v damskem eeflonu kavarne Emona. Načelniki sekcaj im dirugi funkcionarji na i pripravijo točna mesečna poročila. (Smučarska sekcija). Ker je bil za včeraj določeni plenarni sestanek napačno objavljen za drevi. se vi§i isti defini'švn© danes ob 19.30 v klubski sobi kavarne Evropa. Ob 19. (je fetotaim (kratka seje sek-cijskega načelstva- Sestanku morejo prisostvovati vsi v Ljubrtiani bivajoči člani.
SK Slovan. Drevi ob 20i v gosftilnd KirušK redna od borova sejje. Važno.
Gospodarstvo
1931.	1934.	1935.
615.8	1.031.4	1.169.5
509.0	733.9	798.5
17.1	79.0	109.5
32.1	61.5	66.7
13.2	40.1	46.7
10.3	32.1	41.6
6.5	27.8	35.5
11.9	22.5	33.0
13.3	24.8	30.3
2.4	9.7	7.6
Hranilne vloge pri Državni hipotekami banki
Državna hipotekama banka objavlja v svojem letnem poročilu za preteklo leto tudi podrobne podatke o gibanju hranilnih vlog pri centrali in pri posameznih podružnicah. Stanje na dan 31. decembra preteklega leta je bilo v primeri s prejšnjo bilanco in z bilanco za leto 1931. naslednje (v milijonih Din):
vloge skupaj:
od tega: centrala podr. Zagreb podr. Niš podr. Novi Sad podr. Sarajevo podr. Ljubljana podr. Split podr. Skoplje podr. Cetinje
Kakor nam kaže gornja primerjava so od konca leta 1931, ko je nastopila kriza na ših denarnih zavodov najbolj narasle hranilne vloge pri podružnicah. Pri centrali je namreč od tedaj zabeleženo povečanje vlog le za 57%, pri podružnicah pa za 247%, kajti vloge pri centrali so od leta 1931 narasle le od 509.0 na 798.5 milijona Din, pri podružnicah pa v istem času od 106.8 na 264.2 milijona Din. V teh številkah se zrcali politika Državne hipotekarne banke v zadnjih letih, da pritegne čim več hranilnih vlog iz posameznih pokrajin. Pri ljubljanski podružnici se do nastopa kreditne krize hranilni posli še niso prav razvili, kajti v letu 1931. je imela podružnica navzlic večletnemu obstoju šele 6.5 milijona Din vlog. Potem pa so vloge pričele naglo naraščati in je bila ob koncu leta 1934 že zabeležena vsota 27.8 milijona Din. ob koncu lanskega leta pa 35.5 milijona Din. Naglo so v zadnjih letih narasle vloge tudi pri zagrebški, splitski in novosadski podružnici.
V gornjih številkah so seveda upoštevane le privatne hranilne vloge. Kakšno je bilo ob koncu lanskega leta stanje vloženih fondov in kapitalov javnih ustanov pri posameznih podružnicah iz letnegra poročila žal ni razvidno. Tudi ni razvidno, koliko posojil je odpadlo na centralo in posamezne podružnice. Zadnjikrat bo bile te številke objavljene v letnem poročilu za leto 1928. Od tedaj Državna hipotekama banka ne objavlja več teh podatkov, kar pa bi bflo nujno potrebno, ker je šele iz teh številk razvidno. kakšno je razmerje med privatnim! in javnimi vlogami pri posameznih podružnicah in posojili.
Pri lenivosti črevesja
je naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica
prijetno, dobro delujoče domače sredstvo, Id zmanjšuje težave, ker često dobro delnjejo ie male količine
Ogl. reg. & te. 16486/36
Naše gopodarstvo v marcu
Iz mesečnega statističnega poročila Narodne banke za marc posnemamo naslednje podatke: Promet t efekti na jugosloven-skih borzah se je v maTcu nekoliko povečal, in sicer od 18 milijonov v februarju na 27 milijonov v marcu vendar je še znatno zaostajal za lanskim marcem, ko je znašal 48 milijonov in za predlanskim marcem, ko je znašal 57 milijonov. Devizni promet pa je bil nadalje znaten in je znašal 217 milijonov nasproti 104 milijonom v lanskem marcu in 80 milijonom v predlanskem marcu.
Indeks cen v trgovini na debelo j« ostal nespremenjen na februarski višini 70.0 točke (lani 63.0). indelks cep. v trgovini na
drobno pa je popustil za 0.9 na 70.2 točke (lani 70.7).
Skupna vsota hranilnih vlog pri vseh ran-
kah in hranilnicah v naši državi se je od 1. februarja do 1- marca dvignila le za malenkosten znesek 4 milijonov na 10-307 milijonov Din; brez kontokorentnih vlog pri Državni hipotekami banki pa znaša skupna vsota vlog 10-030 milijonov nasproti 9.980 milijonom dne 1. marca 1935. in 9.912 milijonom dne 1. marca 1934.
Pri 20 največjih bankah v na5i državi so znašala ob koncu februarja gotovinska sredstva 321 milijonov, t.j. za 68 milijonov več nego lani. Hranilne vloge pri teh bankah so v primeri s stanjem ob istem Sašu lanskega leta nazadovale za 114 na 3069 mili* jonov, dočdm so posojila v mnogo večji meri padla, namreč za 374 na 4146 milijonov.
Železniški tovorni promet je bil v marca nekoliko večji nego lani. V marcu je bilo na-tovorjenih U2-000 vagonov (lani 104.000, predlanskim 110.000), skupaj je bilo v prvem četrtletju natovorjenih 302-000 vagonov (lani 284.030. predlanskim 303.000).
»Takse44
S tem naslovom izide meseca septembra LL obsežna knjiga, v kateri bodo zbrani vsi veljavni predpisi taksne im prlstojbinake stroke Ta zbornik, ki ga je priredil g. Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v p., obsega v prečiščenem besedilu:
1.	ves zakon o taksah s taksnimi določbami zakona o državni trošarini, s taksami in pristojbinami in vsemi naknadnimi izpre-membami in dopolnitvami;
2.	taksni in pristojbinski pravilnik, čigar členi sledijo neposredno ustreznim členom in tarifnim postavkam zakona o taksah;
3.	zakon o sodnih taksah:
4.	pravilnik sa izvrševanje zakona • rodnih taksah;
5.	pristojbinsko novelo o neodplatnih imovinskih prenosih (dedne, darilne in imobi-liarne pristojbine iz 1. 1915.) in ostala najvažnejša veljavna določila iz pristojbinske-ga zakona iz I. 1850.
6.	bano finske takse dravske banovine;
7.	komentar k posameznim členom in tarifnim postavkam zakona o taksah oziroma k paragrafom in tarifnim številkam zakona o sodnih taksah in k členom tega pravilnika.
Komentar obsega nad 350 normativnih veljavnih razpisov ministrstva za finance (vštevši razsodbe državnega sveta), navaja in obravnava nad 30 raznih zakonov, kolikor se ti nanašajo na takse, nadalje številne uredbe in pravilnike (n. pr. pravilnik o pobiranju šolnine, pravilnik o točilni taksi itd.) ter vsebuje končno še številna pojasnila stvarnega in formalnega značaja-
Orientacijo v tej ogromni snovi omogočajo; a) vsebinski pregled, b) razpreglednica členov taksnega in pristojbinskega pravilnika nasproti členom in tarifnim postavkam zakona o taksah, c) razpredelnica zakonov, uredb, pravilnikov itd. č) abecedno stvarno kazalo.
Knjiga, katere namen je odpraviti sedanjo nepreglednost in dvome v taksnem pogledu, bo nujno potrebna vsem finančnim« davčnim, sodnim, političnim, tehničnim, cerkvenim, prosvetnim in občinskim funkcionarjem, odvetnikom, notarjem itd. Prav tako pa bo neizogibno potreben ta priročnik tudi vsem gospodarskim družbam, zadrugam, industrijskim trgovskim in obrtnim krogom in denarnim zavodom ter vsem, ki imajo opravka s taksami in pristojbinami. Kljub svoji Široko zajeti snovi je knjiga prirejena tako pregledno in obdelana s tolikšno skrbnostjo in vestnostjo, da bo našel v njej v vseh taksnih zadevah absolutno zanesljivo pomoč vsakdo, ki se je to t svojem udejstvovanju posluževal.
Knjiga bo obsegala okrog 1000 strani srednjega formata. Cena t platno vezane knjige bo 260 Din, v prednaročbi do konca meseca julija pa samo 200 Din. Ta znesek se lahko plača tudi v 5 mesečnih obrokih, v tem primeru pa pričenši z junijem t-L Za nakazovanje teh obročnih zneskov se dostavijo naročnikom na želio (sporočeno pri naročbi do konca meseca julija L L) potrebne položnice
Naročila sprejema avtor SuŠec Štefan v Ljubljani, Beethovnova i*L 15.
Zborovanje trgovcev Murski Soboti
Murakoso bofiki trgovci so imeli prošlo soboto v veliki dvorani SokoLskega doma svoj občni zbor, ki ga Je vodil agiini gospodarski organizator veletrgovec g. Fran Ceh. V svojem uvodnem govoru je podčrtal, da je pravkar poteklo 15 let od ustanovitve združenja. Navajal je nato najvažnejše akcije, ki jih je izvršilo združenje za zaščito in prospeh svojih članov, osobito glede obmejnega prometa, izvoza sadja, v davčnih zadevah, zaradi konsumov, krošnjar-btva L dr.
Po poročilu predsednika je pozdravil zbor v imenu Zbornice za TOI tajnik g. dr. Pless, ki je v daljiem govoru orisal težaven položaj, v katerem se nahaja naše gospodarstvo. Njegova zanimiva in s številkami podprta izvajanja so zapustila globok vtisk.
Za njim je govoril nar. posl. g. Benko, ki je v zvezi s podanim poročilom nanizal nekaj važnih momentov, ki označujejo vse težave današnjega gospodarskega stanja. Med drugim je g. Benko govoril tudi o delu v skupščinskem odboru, ki je razpravljal o načrtu novega trgovinskega zakona, v katrem je sodeloval skupno z bivšim ministrom g. Mohoričem. Predlagal je, naj pošlje skupščina g. Mohoričn za njegovo uspetao delo v tem odboru svoje priznanje in zahvalo.
Banski svetnik g. Bajlec je v svojem govoru poudarjal potrebo po decentralizaciji. V imenu s reškega načelstva je pozdravil zbor sreski podnačelnik g. Grabrijan, v imenu murskosoboške občine pa župan g. Hartner, a v imenu Zveze trgovskih združenj g. inž. ŠuSterSlC, ki je govoril o delu Zveze in o programu kongresa trgov, cev, ki bo v Beogradu.
Po tajniškem poročilu, ki ga je podal tajnik g. Polak je g. Stivan poročal o računskem zaključku, nakar je občni zbor soglasno podelil upravi in blagajniku soglasno razrešnico.
G. Ceh se je nato zahvalil vsem članom odbora, zlasti nar. posl. g. Benku za vsestransko podporo, ki so mu jo izkazali v teku njegovega dolgoletnega predsedovanja. Kljub temu, da se je g. Ceh branil ponovne izvolitve, je bfl na predlog na. posL g. Benka ponovno soglasno izvoljen za predsednika. Prav tako je bila soglasno izvoljena s podpredsednikoma (Brumen Jo-fflco in Kohn) celotna uprava. Sprejeti so bili nato še sklepi glede vajeniških izpitov glede pravilnika za nakupovalce, glede od-sekovih odborov ln stanovskega gorila.
Gospodarske vesti
= Kmeftjefce zbornice In gozdno gospodarstvo. Beograjska »Politika« objavlja daljfii članke dr. Milana Marinoviča, ki se zavzema zato, da bi bilo v bodočih kmetij, akfli zbornicah zastopano tudi gozdno go~ spodaretvo, ki je v najtesnejši zvezi s kmetijskim gospodarstvom in predstavlja zlasti v planinskih krajih sestaven del kmetijskega gospodarstva. Kmetijske zbornice bi morale predvsem zastopati interese m&le gozdne posesti.
= Gradnja ceste St Vid—Jeprca. Ministrski svet je na svoji sobotni seji odobril licitacijo za gradnjo modernega cestišča na državni cesti št. 2 v odseku ftt Vid—Jeprca. Delo je bilo oddano najnižjemu ponudniku gradbeni tvrdki Jo. sip Dedek za vsoto 6.013 000 Dim, in sicer na breme kredita 1 milijarde za veliika javna dela.
— Gradnja ceste Zagorje — Trbovlje. Zagorska občina Je prejela ofovestilo bonske uprave, da Se začne v ponedeljek fcra-siranje ceste Slačnik—Bevšiko—Trbovlje. Ko se začne gradnja, bo dobijo veliko število Zagorjanov m Trbovejjčanov zaposli tev. Stroški so preračunani na poldrugi milijon dinarjev. Teren je od PotoSke vasi do Slačmika močviren, od tam naprej pa sksinat. Treba bo zgraditi tudi dva mostova.
Borze
4. maja.
Na ljubljanski borzi sta devroi Newyork in London danes nekoliko popustili. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.19 im angleški funti po 250. Nemški klirinški čeki so ponovno znat ne je popustili in so se v Ljubljani trgovali po 13.70, v Beogradu po 13.5328 im v Zagrebu po 13.6750, odmosmo za 15. j um i j in za konec junija po 13.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču notira vojna škoda 356 — 357.50 brez zaključka (v Beogradu promet po 35&50 — 357). Promet pa je bil zabeležen v 7% Blairovem oo-sojilu po 71-50 (v Beogradu po 7225) i« v 7% Selligmonovem posojilu Drž. hip. banke po 82.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2971 — 2985.60, Berlin 1756.06 — 1769.95, Bruselj 73934 — 744.60, Curih 1424.22 — 1431-29, Lomdon 215.84 — 217.89, Newyork 4343.94 — 4380.25. Pariz 288.25 — 289.69, Praga 180.61 — 181.72.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2475, London 15.2675, Newyork 307.75, Bruselj 52.0750, Milan 24.25. Madrid 41.95, Amsterdam 208.70, Berlin 123.60, Dunaj 55.80, Stock-holm 78.75, Osflo 76.75, Kobenhavn 68.20, Praga 1269, Vaišava 57.80, Atene 290. Bukarešta 2-50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 806—357.50, 4% agrarne 46 den., 6% be-
9u.c[i oicoci
naj vedo /
Kar ni nikoli nikjer, to je Kneippova sladna kava, ki se prodaja v odprti vred na tehtnico ali pa v zavitku, ki nima slike župnika Kneippa. To bi morali že otroci vedeti, da bi ne prinešli domov česa drugega namesto zahtevane prave
Kneip
sladne
gluške 65.75—66.25, 6% dalm. agrarne 63. bi., 7% invest. 80.50—81.50, 7% Blair 71.50 —72, 7% Drž. hip. banka 81.87—82; delnice: Narodna banka 6475 bL, PAB 216.50 bL
Beograd. Vojna škoda 357—357.50 (356.50—357), 4% agrarne 47.50 den., 6% begluške 66—66.50 (66.25), 7% invest. 82.50 bi., 7% stabiliz. 81.25 bl„ 7% 31air 72—72.50 ( 72.25), 8% Blair 82—82.50 (82.50), Narodna banka 6325—6360 (63t0), PAB 216—217 (216—217).
Blagovna tržišča
2ITO
+ Ohicago, 4. maja. Začetni tečaji: pSenica: za maj 97-50 za julij 85.50, za sept. 83.625; koruza; za maj 62.375, za juiij 60.625 za sept. 59.
+ NovoSadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca stalna — Pšenica: baška in sremska 134—136, okolica Sombor in ba-nateika 133—135; baška ladja Tisa 139— 141; ladja Begej 138—140; slavonska 138 —140. Ove6: baški, sremski in slavonski 123—125. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 130—132-50- Koruza: baška, sremska in bametska 99—101. Moka: baška, in banat-ska »Og« in »Ogg« 227.50—237.50; »2« 208.50 —217-50: »5« 187.50—197.5O »6« 176.50— 177-50; »7« 140—150; »8« 102.50—105. Otrobi: baški, sremski in banatski 98—102- Fižol: baški in sremski beli 167.50—172.50.
-f- BndimpeštanSka terminska borza (4. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica; za maj 15.90—15.91; koruza; za maj 12.20—• 12.22, za julij 12.72—12.73.
Iz Ptuja
j— Muzejsko društvo v Ptuju ima v sredo 6. L m. ob pol 18. redni občni zbor v mestnem Ferkovem muzeju. Odbor.
j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob 20. film »Zmaga srca«. Predigra Merkurjev tednik.
RADIO
Torek, 5. maja
Ljubljana 11; Šolska ura: Ko ptički gnezdijo (prof. Rafael Bačar). — 12: Slavni dirigenti (plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13; Čas, spored, obvestila. — 1315: Šramli igrajo na ploščah — 14; Vreme, borza. — 18; Baletna glasba (radio orkester). — 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva — pregled (dr. Fr. Veber). — 19; Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19-30: Nac. ura- — 2o: Za zabavo in oddih (Godba, pesmice in zvočne šale. Sodelujejo: Radio orkester, radio Jazz, člani Nar. gledališča in plošče). — 22; Čas, vreme. poročila, spored, — 22.15: Pesmi narodov (radio orkester).
Beograd 16.15; Narodna glasba. — 19.50: Orkester. — 21: Mozartove serenade. — Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20; Pevski koncert. — 20.30: Brandlov trio. — 22.15: Ples. — Praga 19.10; Plošče,—20.15: Koračnice iz Napoleonove dobe. — 21; Orkestralen koncert. — 2215; Operetna glasba. — Varšava 20.10; Koncert poznanjske filharmonije. — 22.30: Lahka glasba. — Dunaj 12; Plošče. — 16.05: Godba na pihala. — 17.35: Koncertna ura. — 20; Orkestralen koncert — 22-10: Dunajske melodije. — 23; Regerjev koncert. — 23.45; Lahka godba. — Berlin 19.15: Komorna glasba. — 20.10; Prenos Lortziragove opere »Orožar«. — 22.30: Lahka in plesna muzi-ka. — Miinchon 19; Pfitznerjev koncert — 20-10; Stare melodije o pomladi. — 21: »Kmečko leto«. — 23: Kakor Berlin. — Stuttgart 19: Lahka godba. — 20-10; Majski večer. — 22.30: Iz Berlina. — 24: Nočni koncert. — Rim 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.35; Veseloigra. — 2135: Komorna glasba.
Postani in ostani član Vodnikove družbe !
t
V globoki žalosti naznanjamo, da je naS Iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod
KARL VVEINBERGER
v nedeljo zjutraj ob 5. uri po dolgi, trpljenja polni bolezni umrl v Požarevcu in je bil pokopan danes 4. maja popoldne ob 1. uri v Zemunu.
ZEMVN, dne 4. maja 1936.
MILICA WEINBERGER ln ostalo sorodstvo.
nos. se
Sestanek Balkanske zveze In Male antante v Beograda
Državniki iz sosednih in prijateljskih držav, ki so gosti naše
Grški min. preds. Metaxas
Največji satir na svetu
V	londonskem naravoslovnem muzeja so razstavili največji safir na svetu. >Ta dragulj so našli pred letom dni na Cejlonu, tamkajšnji guverner da je poslal v London, kjer so ga razstavili v majhni sobi naravoslovnega muzeja. Seveda ga stražijo posebni detektivi.
V	sedanjem stanju je safir samo brezoblična kamnita masa. ki jo je treba šeie izbrusiti. Ker ta čas ni instrumentov, s katerimi bi lahko ta kamen izbrusili, bodo morali zgraditi zanj posebne aparate- Safir je bel in ne temno moder, tako da je njegova vrednost razmeroma majhna.
.................................
Poslušanje z usti
Zakaj poslušajo ljudje s slabim sluhom tako pogosto z odprtimi usti? Vzrok bo v resonancah, ki nastanejo z zvoki ob okostju ust. 0 tem se prepričamo z lepim poskusom: Zamašimo si ušesa. zaprimo usta in se oddaljimo od kakšnega izvora zvokov za toliko, da ne bomo ničesar več slišali. Ce sedaj' usta odpremo, homo zvok takoj spet slišali in to tudi tedaj, če se še bolj oddaljimo.
„Ne bom umrl"
0 zadnjih urah egiptskega kralja Fuada poročajo:
Še dopoldne na dan svoie smrti je izjavi] zdravnikom: »Ne bom umrl!« — Veliko odpornost, ki jo je pokazal za svoje bolezni, je občudoval ves Egipt. Iz kraljeve palače je prišlo le malo avtentičnih poročil, ven-^air menijo, da ni bil kralj nikoli brez za-" DoDoidne pred smrtjo se je pokazalo stanju zboljšanje in je mini, naj obedujejo v paJači, ka-navada pred njegovo boleznijo. x i ven jc zdravnika, naj bi mu kaj bral iz listov in se je z njim pogovarjal o položaju, pri čemer je še izrazil upanje, da bo ozdravel s svojo voljo do življenja. Kljub temu pa so ga kmalu zapustile moči in je izdihnil.
Ženska v rdečem v zaščitnem zaporu
!A.nn>o Sai«eovo, »žensko v rdečem«, Id je ameriški palioijri omogočila ustrelit ev prosluilega banefirta Johna Dililingerrja in kn je za ito preje'a 5000 dolarjev nagrade, so prepeljali na Bife Islaind, dn jo spravijo dalje v njeno domovino Rumunijo. Spremljal jo je močan oddelek zveznih policistov. To je bilo potrebno zavoljo tega, ker so se bal-i, da bi Dillingerjevi prijatelji izvršili nanjo atentat. Sageova je vo-diiila v Ameriki javno hišo in jo ameriške oblasti izganjajo zavoljo tega.
Po njenih trditvah ji je policija v ostalem obljubila, da bo smela ostati v Ameriki če ji bo pri aretaciji Johna Dillm-gerja v pcmoč.
Hanptnsannova vdova se odpelje v Nemčijo
Kakor poročajo iz Nev? Yorka. se odpelje Ana Hauptmannova. žena pred kratkim justificiranega ugrabitelja Lindberghovega otroka, ob koncu junija v Nemčijo, v Kame-nico na Saškem, kjer živi Hauptmanriova mati. >Toda vrnem se v Ameriko,« je dejala časnikarjem, »da bom nekim liudem za živi očitek vesti.«
r -- m I mM m i- ■ :'":' "■ :«H		■''/ [■•.-.•tj . ' ' • *.. i-: r : ■v, , ^pip',.
r t- * . S • v	-N	I
&	•:•.:•:• . v ....•> . ..jA;.-	
•j, * . > r' ; Y ■ ■		■ aPj
mL- Piiii' -	£ ' -s., . .	P^ 1
' M	Vi". ■ :••• .:.-•>•• '.•:':•	r JI
	WŠ	
Turški zun. min. Ruždi A r a s
Min. preds. Milan Stojadinovič
Rumunski zun.
Titulesca
Tragedija abssinske vojske - Neguš pobegnil v Džibuti
Namera Italije, da bi zavzela Abesinijo in s tem zvezala svoji vzhodno-afriški koloniji Eritrejo in Somalijo, je bila že dolgo sen italijanskih imperialistov. Meja med Italijansko Somalijo in Abesinijo namreč ni bila točno določena, tako, da je bila Italiji prav za prav pod tem ali onim izgovorom vedno odprta pot v notranjost dežele. Prihajalo je zaradi tega do raznih incidentov. Vsem, ki zasledujejo dnevne dogodke, je še v spominu nedavni spopad pri Ual-Ualu, kraju, ki je na večini zemljevidov zarisan kakšnih 150 km od domnevne italijanske meje v zračni črti. Spopad pri Ual-Ualu je bil predložen posebni komisiji, ki je skušala rešiti spor v obojestransko zadovoljstvo prizadetih. Toda Italija je izrabila priliko, začela je pošiljati divizijo za divizijo čez Sueški prekop v Afriko in še preden se je utegnila Abesinija dobro pripraviti na obrambo, je 3. oktobra, po končani deževni dobi, vkorakala v deželo. Tako se je začela vojna.
stojanke. Ko se je italijanska vojska še okrepila z zadostnim številom tankov in letal, se je Z2čel glavni napad na črno vojsko. V bitkah pri Makali, Ambi Alagiju in pri jezeru Ašangi je bila abes nska severna armaad poražena. Levemu krilu italijanske vojske se je posrečilo, da je prodrlo po napornem maršu skozi Danakilsko puščavo do Tanskega" jezera in si podvrglo Ausso.
Manj sreče so imeli napadalci na jugu, kjer so zaradi pomanjkanja vode vzdržale komaj tri armade. Na abesinski strani je branil neguševe postojanke mojster vojne v puščavi, turški general Vehib paša, ki je bil najboljša opora armadi rasa Nasibuja. Na tem bojišču so morali Italijani prehranjevati svojo vojsko s pomočjo letal. Zdaj so tudi tukaj opravili.
Vojaški strokovnjaki so presojali izid afriškega konflikta popolnoma drugače. Bili so uverjeni, da bo trajala vojna z Abesinijo najmanj 3 leta. Toda pokazalo se
Pobegli abesinski cesar s cesarico in dvema sinovoma
Kmalu nato so bDe sklenjene proti Italiji sankcije, ki pa so imele samo delen učinek. General de Bono je medtem osvojil tri najsevernejša abesinska mesta: Aduo, Aksum in Adigrat. Pri nadaljnjem prodiranju proti Makali so ga Abesinci odbili. Neguš se je bil utrdil na severnem bojišču in je nad dva meseca napadal sovražnika. Zato je Mussolini imenoval de Bona za maršala in ga pozval v domovino, poveljstvo afriške ekspedicije pa je izročil maršalu Badogliu. Pod njegovim vodstvom so začeli Italijani srdito napadati abesinsko vojsko. H napadi so neguševo moč zelo oslabili, Italijanom pa so dali dovolj časa ln priložnosti, da so zgradili utrjene po-
je, da so precenjevali učinek sankcij kakor tudi žilavost in odpornost Abesincev. Proti moderno oboroženemu sovražniku so bile neguševe čete brez moči.
Cesar Haile Selassie, v eni osebi vladar in vrhovni poveljnik abesinske vojske, je s svojci zapustil Addis Abebo in se odpeljal z železnico v Džibuti, kjer se bo vkrcal na angleško ladjo. Ostanki abesinske vojske so zdaj brez poveljnika, ki je navzlic neprestanim porazom predstavljal simbol odpora proti sovražnemu prodiranju v deželo. Beg neguša pomeni konec oboroženega odpora Abesincev in na nadaljevanje
Dve sliki z vojaškega pohoda v Abesinijo
i vzhodnoafriške vojne ni mogoče misliti niti tedaj, če bi se za kaj takega odločili ne. j gušu zvesti poglavarji abesinskih rodov, ; kar pa je prav malo verjetno.
Prastaro, neštetokrat dokazano dejstvo je, da prinaša smrt ali beg vrhovnega vojaškega poveljnika vojujoče se vojske potlačenost in celo razkroj armade. Za nadaljevanje vojne v Abesiniji torej skoro ni izgledov. že doslej je imela Evropa priložnost spoznati, da se slabo organizirana in neizvežbana negušova vojska ni mogla resno upirati italijanskemu osvajaštvu. Ta vojska ni le zaostajala v pogledu vojaške sposobnosti in tehnične opreme za Italijani. marveč je imela tudi v lastnih vrstah skrite sovražnike, saj se je ves čas čutilo živo nasprotovanje med poglavarji posameznih plemen. Tako se je število sovražnikov proti abesinski državi povečalo samo od sebe. Kar je imela abesinska vojska dobrega orožja, so ji zaplenili Italijani v zadnjih bitkah. Vrhu tega je popolnoma izginila možnost preskrbe z orožjem in strelivom od zunaj.
Italijanska vojska se je. to je treba odkrito priznati, proti Abesincem dobro izkazala. Imela je sposobne vojskovodje, dovolj opreme in moštva, predvsem pa je bila izvrstno opremljena v tehničnem pogledu. Tanki in letala so storili svoje. Zdaj ko Italijani lahko rečejo, da so zmagali, pa nastaja tudi za njih novo vprašanje. Obra-zovati bodo morali precej močno rezervno vojsko, ki bo čuvala sadove italijanske zmage v zasedenem ozemlju. Ni dvoma, da bodo Italijani to storili, saj so že dosedanji primeri pokazali, da je vsak njihov vojak pripravljen, če treba, zamenjati puško z lopato in plugom.
Haile Selassie bo stopil letos 23. julija v svoje 45. leto. Po sodbi svojih praznovernih podanikov je mož velike sreče. Njegovi starši so imeli dvanajst otrok, med njimi pa je ostal pri življenju samo on. poznejši ras Tafari in še kesnejši cesar Abesinije. Ko mu je bilo 22 let, je doživel hud vihar na Harramavskem jezeru. V čolnu je bilo sedem oseb, šest jih je utonilo, samo Haile Selassie se je rešil.
V sedemnajstem letu njegove dobe je cesar Menelik I. izročil rasu Tafariju provinco Sidamo v upravo. Na čelu te province je ostal sedanji neguš osem let in kot pet in dvajset letnik se je dvignil proti tedanjemu vladarju Lidžu Jassuju. Pregnal ga je in proglasil za vladarico Menelikovo hčer Zaodito. Zaodita mu je ta čin poplačala. Določila ga je za svojega naslednika. Kmalu pa so se začele na dvoru hude spletke proti mlademu rasu. Dvorjani so začeli konspirirati proti njemu, ker je kazal prevelike ambicije. Edino vpliv tedanjega vojnega ministra fitaorarija Hapta Georgisa, ki se je bal državljanske vojne, ga je obvaroval neprijetnih posledic. Ko pa je Hapta Georeis umrl 1. 1926. je moral ras Tafari izrabiti ugodno priložnost, ki se mu je ponujala. Odstranil je svoje sovražnike in po-mel nasprotnike z dvora, štiri leta pozneje je postal neomejeni vladar Abesinije. L. 1930. je bil kronan za abesinskega cesarja. Na tem položaju je skušal modernizirati deželo. Osnoval je nekatere šole, ustanovil tudi dve zbornici, toda preden je svoie načrte dovršil, je prišla nadenj voina vihra in danes se mudi kot begunec na tujem. I
CsL. zun. minister Krof U
Neznanec ustanovil vseučiliški zavod
V krogih londonskih psihologov in filozofov so že nekaj časa proučevali načrt, da hi na o:\fordskem vseučilišču ustanovili poseben zavod za eksperimentalno psihologijo. Kakor na drugih vseučiliščih, pa so tudi tu denarni viri precej skopi, tako da zavoda doslej niso mogli spraviti iz načrta v dejanje. Sedaj pa je akademski senat presenetil dai 10.000 funtov šterlingov, ki jih je poslal neki neznanec, da se ta zavod osnuje. Neznani mecen je denar že nakazal in že v naslednjem semestru bo imelo ox-fordsko vseučilišče posebno stolico za to znanstveno stroko.
NEKAJ ZA VSE
Bolniška strežnica naj skrbi za to, da bo v bolniški sobi vedno nekaj svežega rezervnega perila na razpolago, robcev, srajc i. t- d. To za to, da ga v primeru nufjne potrebe, posebno v nočnem časti, ni treba šele iskati.
Zdrav človek potrebuje pri običajni hrani vsak dan deset do petnajst gramov kuhinjske soli. Pri nekih boleznih se ta količina mora zmanjšati kvečjemu na dva do tri grame dnevno.
Ponovni no padi žolčnih kamnov pri starejših ljudeh so zelo pogositoma v zvezi z rakom v žolčnem mehurju, ne da bi se dal ta ra/k klinično ugotoviti. Takšni primeri se dado še dobro ozdravili z operacijo, Ie da jo je treba izvršiti pravo-
ANEKDOTA
Shaw ne govori nobenega tujega jezika, najmanj Pa italijanščino. In vendar je nekoč s tem jezikom imponiral samim Italijanom, vsaj italijanskim natakarjem. Sedel je z neko družbo v železniški restavraciji v Milanu. Družbi se je že mudilo in bi bila rada plačala. Nobeden pa ni mogel plačilnemu razložiti, da si želi vsak zase plačati svoj zapitek. Tedaj se je Shaw spomnil na neko mesto iz opere »Hugeno-ti<, ki jo je često slišal v muzikalni hiši svojih staršev. Natakar je takoj razumel, ko je začel Shaw glasno dekla mira ti: Og-nuno per se, per tutti il ciel. (Vsak za sebe, nebo za vse).
VSAK DAN ENA
Obzirni zakonski mož. čigar žena ni mogla prenašati v sobi tobakovega dima.
(»Vart Hem^


ItnJijojudra. vojaška bolnica na poti iz Desija proti Addis Abebi —
motorizirana kolona generala Staraceja na prehodu čez rek« be**
Kulturni pregled
Naša glasba na praškem kongresu
Izjava skladatelja Emila Adamiča
Glede na članek g. prof. Repovša v »Jutru« k dne SO. aprila, ▼ katerem mi očita da aeioo v sto jem referata na mednarodnem kongi 68u za glasbeni* vzgojo t Pragi pripovedoval le o nastanku, razvoju in delo vanju »Trboveljskega siavčka«, a bi po njegovem mnenju bilo treba podati na kongresa celotno Bliko razvoja mladinska glasbe ln mladinskih zborov v Širšem su.is;u. pripominjam:
Prevzel sem r^rat kt bs j bi bil v tesni zvezi z nastopom »Trb. ?livčka«. ua prošnjo vodstva kongresa. Pripravil sem si temo: »Glasbena vzgoja jugoslovenske ?o!ske mla dine« in sem ob konca obravnaval tudi ju-goslovensko mladinsko pesem ter razvoj irladinskih zbcrov v obče, a posebej še na-sranek, razvoj in delovanje »C.-b. siavčka« in razmah mladinskega glasbenega dela. ki ga je »Slavček« povzročil. Tema sem na 7eljo kongresnega tajništva z.iradi potrebnega sporazuma javil našemu službenemu delegatu univ. prof. dr. Miloju Milojeviča kakih 10 dni pred otvoritvijo kongresa Eno nro pred odpotovanjem na Češkoslovaško sem prejel priporočeno pismo g. dr. Milojeviča. iz katerega dobesedno navajam dva odločilna stavka: »Nista nemam protiv. ako vi tumačite program »Trb. siavčka« i da vi prema tome date karakteristike naših na-rodnih melodija na celoj teritoriji Jugoslavije« ter dalje: »Referat medjutim o škol-skoTti muzičkom vaspitanjn n Jngoslaviji zvaniSno pripada meni i ja vas molim, da o toj temi nista ne govorite«. Samo o nekaj točkah programa, ki ga je odpel »Slavček« ob priliki svojega nastopa kot dopolnilo k referata dr. Milojeviča. nisem uvide! potrebe govoriti, podajanje karakteristike našib narodnih melodij na vsem teritoriju Jugoslavije ni sodilo v okvir kongresa, o glasbeni vzgoji naše šolske mladine, v katero spadajo seveda tudi mladinski zbori in njihova glasba, je imel nalogo referirati naš službeni delegat, zato sem kongresu takoj javil, da od svojejra referata odstopam. Ob prihodu v Pra<ro pa me je že na kolodvoru naprosil prof. Kestenbergr. naj vendarle et>-vorim. pa naj si bo le o »Plavčku«. Prošnji sem se udal. te pripravljeni in izdelani ma-terijal o mladinski glasbi in jugoslovenskih otroških in mladinskih zborih v obče, o pe-
dagoških načelih, metodah in praktičnih postopkih pri dosezanju pevskih rezultatov sploh posebej glede na »Siavčka«, o naših teoretičnih in praktičnih izkušnjah, dognanjih, knjigah itd. sem moral črtati, ter se omejiti le na najnujnejše. Prepričan sem bil, da bo o vsem tem podal pregledno sliko g. dr. Milojevič. On je to tudi storil, toda omejeni čas in zelo zgoščeno predavanje pa mu nista dopuščala, da bi se spuščal v podrobnosti in kritična razglabljanja. Jaz sem torej v resnici zamogel podati le bežen pregled tega. kar je bilo pred »Slavčkom« ter sem podrobnejše referiral o postanku, razvoju in delovanju »Siavčka«. orisal širnki razmah mladinsko-zbornega dela po »Slav-čku« ter njegov značilni vpliv na jugoslo-vensko produktivno glasbeno ustvarjanje. Nikakor ne bi pred mednarodni forum spadal kakršenkoli zgodovinski prejrled razvoja mladinske glasbe in mladinskih zborov počenši od kdove kedaj, saj se je ta mednarodni forum zanimal v prvi vrsti za to. kar je danes in kar bo jutri, in kakšna so pota in sredstva, s katerimi se doseza to. kar je danes in kakšna naj bodo pota in sredstva, da se bo doseglo to, kar tirja od nas jutri. To je jedro kongresa. Če e. prof. Repovš ve. da v kulturnem razvoju ne nastaja nobena doba brez neke tradicije in da ni tradicije če ni smotrno organiziranega kulta, so to prav gotovo tem bolje vedeli tudi vsi drugi, ki so bili na kongresu, ter so videli v »Slavčku«. ne da bi jim bilo to treba še posebej tolmačiti, logični sodobni rezultat naše dolgoletne pevske tradicije in pašega glasbenega kulta. Zaradi tega tudi ni moglo priti nobenemu razsodnemu poslušalcu »Siavčka« na um. da. se pri nas sploh goji mladinsko petje šele zadnjih pet let. še manj na, da bi se do »Siavčka« nihče izmed nčiteljstva ne brigal za glasbeno vzgojo naše mladine. Ako bi n. pr. jaz kaj podobnega trdil, bi moral s tem dati klofuto najprej sebi. Vprašal b! g. prof. Repov-ša: Kdo pa je bil davno, davno pred »Slavčkom« in tudi davno pred vojno, ki se je najbolj brigal za mladinsko petje in njega umetniško izpopolnitev in ki je mladini že davno pred »Slavčkom« vcepljal ljubezen do lepega petja in ki ji je dal tudi davno pred »Slavčkom« največ pesmi?
Emil Adamič.
Spis dr. F r. Ilešiča o maršalu Pilsudskem
Knjigarna Z. in V. Vasič v Zagrebu je pravkar izdala v komisijski založbi 34 stram obsegajodo brošuro: Maršal Jgzef Pilsudski. Napisao dr. Fran Ilešič. prof. univ. v Zagrebu. V uvodni opombi ugledni pisec dobro označuje potrebo opisa žaiv-Ijenja in dela maršala Pilisudskega, ko pravi da je neki zagrebški zgodovinar v resna, veliki publikaciji 1. 1935. pisal, da je Piteudski po ruski revoluciji (1917) agi-tiral za Poljsko državo, bil interniran v Magdeburgu, pobegni lv Francijo in vodil na francoski fronti poljsko legijo proti Nemcem..... Kdor bo prečrtal brošuro proi:. dr. Ilešiča, ne bo mogel imeti v maršalu Pilsudskem tako nejasnih odnosno popolnoma zmotnih pojmov.
Pisec podrobno opisuje nemirno življenje velikega poljskega patriota, revolucionarje in diktatorja in posebej še njegovo politično vlogo v osvobojeni Poljski. Nazore in smernice Pilsudskega kaže v zrcalu njegovih dejanj, kar je najjpravilmeje pri tako izrazitem »možu dejanja«, kakor je bil Pilsudski Pri tem dr. Ilešič ne prikriva svojih simpatij do Pilsudskega in se zaradi njih odTeka kritični analizi njegovih dejanj; nemena je za objektivno presojo Pile umskega in njegovega dela res še prezgodaj.
Seveda je zadeva osebnih pogledov, kolike im s kakšnimi pogoji bo črtaiteli sprejel piščevo, sicer vzdržno apologijo zunanje politike Pilsudskega in Becka. Dovolj obzirno obravnava pisec kočljivo vprašanje pol jsko-češkoslovaških odnosov in samo referati vno navaja polisko mnenje, čemu Pilsudski ni maral Čehov.
Objektivna vrednost teh ugovorov je bila s Češkoslovaške 6trani že neka i let ovr-žena z argumenti, ki bi bili morali, če ne že odpraviti spora, pa vsaj olajšati medsebojne odnose; da se to ni zgodilo, kaže, da utegnejo birti pravi vzroki drugje, ne pa v dogodkih 1. 1920 in v podobnih ob-dalšitvah, kakor je tista glede podpiranja ukrajinske emigracije. Pritožbe glede položaja poljske manjšine v tešinski čsL Sle-ziji so ovržene z objektivnimi dokazi- (AK ima poljska manjšina v Nemčiji talke pravic«. kakor «o jih Čehoslovaki priznali Poljakom v Tešinju?)- Vzrok so torej tu-dtf tu drugod. Moramo priznali, da nas ves prikaz poljske zunanie politike ni niti malo prepričal: vsekakor »saoro egoismo« Poljakov ni tak, da bi se lahko drugi Slovani zanj navduševali. V tem pogledu vsak plaidover poljske zunanje politike tud,i iz vidika rui!oslov, narodnih m državnih initeresov izzveneva v prazno (—oY
Zapiski
Odmevi »Jutrove« kulturne rubrike. Brn-
ski list >Svoboda« je priobčil v prevodu članek o češkem pisatelju Jaroslavu Mar-chi objavljen nedavno pod naslovem »Pesnik moravskih gozdov« v našem kulturnem pregledu. Prevod so ponatisnili tudi nekateri drugi listi. — Revija modemih čeških lingvistov »Slovo a slovesnost« jo priobčila v prilogi izvleček iz referata o tej reviji. Izišlega v »Jutru« pod naslovom »Nove smeri v vedi o jeziku«.
Proslava lOOletniee smrti K- H. Michr v Ljubljani. Drevi priredi tukajšnja Česko-slovenska obec spomin pesnika K. H. Md-che s prijateljskim večerom v Zvezdi. Na sporedu je predavanje prof. dr. Vdelava Buriana. recitirali pa bodo tudi nekatere Mšchove pesmi
»I/ Europeen« o Sloveniji. V pariškem tedniku za gospodarstvo in literaturo »L'Eu-rof>čen« je izšel 24, aprila ti članek lAo-na Savadjiana »La Slovčeniec Pisec označuje našo ožjo domovino za eno najlepših dežel Jugoslavije in »nedvomno tudi Evrope«, oriše nato nje lego in njene stike s Francijo pripoveduje o Julijskih Alpah ter po- i
drofcoeje predstavlja čitateljem Ljubljano in nje okolico.
Iz revij. »Srpski književni glasnik« z dne 1. maja prinaša med drugim nadaljevanje filozofske izpovedi Branka Lazareviča »Iznad da i ne«, I. Gol. Kutuzova članek »Rusija u našim narodnim pesmama«, dr. M.
Budimira prispevek »Vasičeva Vinča«. dr. M. Milojeviča referat o praškem mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo itd. »Javnost« priobčuje M. Marjanoviča članek »Hrvatski pravali i Khuen-Hedervarlc, dr. M. Radovanoviča o umetnosti Riste Stijoviča. N. Bartuloviča »Da li je Goethe otrovao Schil-lera« ter druge članke, glose in beležke. Zagrebška »Hrvatska revija« priobčuje v majniškem zvezku članek Ljube Babiča »Bugarska likovna nastojanja« z mnogimi ilustracijami bolgarskih grafikov), članek o začetkih dramatskega stvarjanja v Angliji in obilo drugega gradiva. Beograjski »Život in rad« prinaša med drugim članek Bože Lovriča »Ideolog Edvard Benel«, S. Pan-duroviča polemični prispevek o razmerah na beogrnjski univerzi »Hipokrizija i eini-zam«, iz zapuščine dr. Branka Vodnika članek »Kako postaje pjesma« i. dr. Praška »Slavische Rundschau* ima v tretjem zvezku med drugim razpravo Fr. Kutnarja o agrarni ideologiji na Češkoslovaškem, K. Krejčega »Boj in nove metode v poljski literarni vedi« G. Gesemanna o novem Balkanu in o stoletnici črnogorskega tiska itd.
Ali je Goethe zastrupil Schillerja? S tem vprašanjem, ki v zadnjem času zanima tudi inozemsko kulturno javnost, seveda v zvezi z drugimi absurdnimi pojavi v Kulturnem življeniu Nemčije, se bavi pisatelj Niko Bartulovič v najnovejši številki svoje tedenske revije »Javnost*. Pravi atentat na čast pesnika ki »a nemški narod upravičeno šteje med svoje največje genije, ,e izvršila žena krvoločnega generala Ludeir dorffa Mathilda Ludendorif že leta 1923. v svoji knji«i »Nekaznovan zločin, izvršen na Luthru, Lessingu in Schillerju«. 2e takrat je vzbudila knjiga te ženske, ki je tudi sicer napisala že številne absurdnosti, razumljivo ogorčenje, vendar knjigi ni_ nihče pripisoval večjega pomena. Novi režim v Nemčiji pa je rasistične in hujskaške »ideje« gospe Ludendorffove povzdignil, in ker je avtorica vztrajno ponavljala svoje trditve, je bilo treta z njimi obračunati. Kaj je »odkrila« ta čudna dama? Da so Luthra. Lessinga in Schillerja spravili s sveta f^a-mazoni in židje pri Schillerju so sodelovali tudi jezuitje, predvsem pa njega tekmec Goethe. Obdolžitve Mathilde Ludendorff gredo tako daleč, da bi lahko Goetheja uvrstili med neposredne krivce Schillerjeve skrivnostne smrti. Ko je druga izdaja te kniige izšla s podporo sedanjega režima, so vsi častilci Goethejevega imena spoznali, da je treba nastopiti zoper grdo sramotitev nemškega pesnika. Prof. Max Hecker je izdal lani pri založbi »Insel« knjigo, v kateri vestno razčlenja vsa »razkritja« famoz-zne avtorice in znova ugotavlja sicer že zdavnaj znane resnice o Schillerjevi smrti za tuberkulozo. Objektivni nemški znanstvenik je opravljivo avtorico stvarno in mirno, zato pa temeljito razkrinkal Tako je Goethejeva čast rešena, čeprav bo 06talaše nadalje plast ljudi, ki bo rajši verjela go-spej Ludendorffovi: To, kar velja o Schillerjevi smrti, velja tudi o Luthrovi in Les-singovi: vsa nova »razkritja« so samo plod domišljije in mržnje ge. Ludendorffove. Zadeva pa je predvsem značilna za družbeno in še posebej duhovno ozračje, v katerem sploh lahko nastajajo take »senzacije«. Niti čast največjih duhov nemškega naroda ni varna pred strankarskimi prilizu-ni in hujskači.
Nov vozni red
Stopi v veljavo 1$. maja * Neznatnih sprememb Je mnogo, najvažnejše pa na progi proti Gorenjski
Ljubljana, 2. maja V noči od 14. na 15. t. m se uveljavi na naših železnicah poletni vozni red, ki ostane — s sezonskimi spremembami v septembru ln oktobru — v veljavi tja do druge pomladi. Vlakovne zveze ter odhodi odn. prihodi v glavna prometna križišča so ostali v temeljih nespremenjeni, vendar pa so bile iz prometnih ozirov potreb. ne neznatne premaknitve v posameznih trasah.
Med novotarijami po 15. maju je treba kot najvažnejšo omeniti — kakor smo kratko že zabeležili — uvedbo tretjega brzovlaka na progi Beograd — Jesenice in obratno, ki bo vozil vse tri poletne me sece (od 15. VI. do 15. IX.) okoli 8. zj-do Jesenic in se od tod vračal ob 21.43 v Ljubljano. Razen tega je za izletniški promet ob nedeljah na Gorenjsko poskrbljeno še kar s tremi izletniškimi vlaki, ki se bodo zvečer po 21. — reducirani na dva . vračali v Ljubljano. N® Gorenjsko bodo torej po novem odhajali vlaki ob:
5.00 (prej 5.02) izlet., 5.58 (prej 5.57) samo ob delavnikihj 6.00 nov izlet., 6.45 nov izlet, 7.15 (prej 718), 7.58 nov brzi 9.42 (prej 9.47) brzi 12.05 (prej 12.00), 15.44 (prej 15.42), 17.35, 18.40 (prej 18.37) 20.48 (prej 20.50) brzL
Z Gorenjskega pa bodo prihajali v Ljubljano ob:
7.12 (prej 7.15) samo ob delavnikih, 8.04 (prej 8.06), 8 49 (prej 8 50) brzi 12.17 (prej 12.26), 16.09 (prej 16.06), 19.25 (prej 19 23), 19.42 brzi, 20.35, 21.10 nov izletniški, 21.43 nov brzi in 22.12 (prej 22.13) drugi izletniški.
Proti Kamniku ostane število vlakov vklj nedelj in praznikov nespremenjeno in so v novem voznem redu le nekatere manjše spremembe, in sicer tjakaj ob:
5.50 (prej 5.45). 8.55 (prej 8.57), 11.30, 13.46 (prej 13.50), 16.10 (prej 16.07) in 18.25 (prej 18.22).
Iz Kamnika pa se bodo vračali po no vem ob;
7X)1 (prej 7.04), 814 (prej 8.16) samo ob delavnikih, 10 57 (prej 10.55), 13.29 (prej 13.28), 15.42 (prej 15.41), 18.08 (prej 18.00) in 21.55 (prej 22.03) samo ob nedeljah in praznikih.
Enako velja tudi za Dolenjsko z edino novostjo, da bo izletniški vlak vozil samo v smeri proti Karlovcu — in sicer pre. cej zgodaj —, med tem ko bo ob nedeljah za zvezo proti Kočevju vozi) rednj delav niškj potniški vlak z odhodom ob 7.24 lz Ljubljane gl. kol Po novem se bomo torej na Dolenjsko vozili takole:
Ob 5.25 (prej 6.10) samo ob nedeljah in praznikih in ne proti Kočevju 7.24 (prej 7.20) vsak dan proti Kočevju, rasen ob nedeljah pa tudi do Karlovca,
12.30 (prej 12.05) samo ob delavnikih, 14.20 (prej 14.15) in 19.06 (prej 19.00).
Z Dolenjskega pa bodo prihajali vlaki v Ljubljano ob:
6.50 ( prej 6.55) samo db delavnikih, 8.51 prej 8.40), 15.03 (prej 14.57), 20.39 (prej 20.32) vsak dan iz Kočevja in razen nedelj in praznikov tudi iz Karlovca ter 21.52 (prej 22.00) ob nedeljah ki praznikih samo iz Karlovca.
Zveze z Vrhniko ostanejo v glavnem » spremenjene, kolikor ne gre za nekaj minutne popravke. Na Vrhniko bodo torej do nadaljnega voziti vlaki ob:
7.25 (prej 7.30), 11.45, 13.86 (prej 14.04), 18.30 (prej 18.34) in ob nedeljah ter praznikih 22.20 (prej 22.25).
Z Vrhnike pa se bo lahko pripeljafo v Ljubi jamo ob:
6.55 (prej 7-00), 9.20, 13.14 (13.16), 17.55 (17.50) in ob nedeljah ter praznikih ob 21.20 (prej 21.46).
Na Notranjsko se promet očividno ni povečal in zato bo tudi dalje vozijo tjakaj vsega 8 vlakov s simplonom. vred Trase so ostale precej po starem, skoraj za pol ure pa so mednarodni gospodje prestavili prihod odn. odhod simponskega ekspre-sa, kar pa za navadnega Zemljana ne bo imelo nobenih posledic.
Proti Postojni se bomo torej od 16. t. m. vozili lahko z naslednjimi vlaki:
z brzim ob 1.35 (prej 1.49), z brzim ob 5.42 ( 6.06), 6.15 (6 20), s simplonom ob 8.27 (prej 8), 10.00 (9.57), 13.46 (13.56), z brzim ob 17.02 (17.08) in 18.20 (18.26).
V	obratni smeri — Iz Postojne — pa bodo prihajali:
brzi ob 24.00 (prej 0.21), brzi ob 4J5 (4.13), 7.08 (711). brzi ob 12.50 (12.42), 13.23, 19.15, simplon ob 21.38 (prej 21.15) in 22.08.
Na štajersko in proti jugu države je situacija prav za prav tudi malo spreme. njena, če iz i vzamemo prirastek sezonske ga tretjegabrzovlaka z odhodom ob 22.02 in izletniškega osebnega vlaka s odhodom ob 22.25. Precejšnjo premaknitev kažeta tudi nočni brzovlak proti Dunaju, ki bo odhajal po novem 21 minot prej, ta pa že prej omenjeni simplon. V podrobnem pa bodo odhajali vlaki proti Maribora odn. Zagreba ob:
o.03 (prej 0.24) brzi, 0.46, 4.35 (4.19) brzi, 5.30 (5.20) 7.20 (7.22), 9.00 brzi, 12.55 (12.47) brzi, 13 36 (13.40), 18.23 (18.16), 20.02 (20.00) brzi, 21.50 (21.25) simplon, 22.02 nov brzi In 22.25 (22.30) izletniški.
V	obratni smeri — iz Maribora odn. Za. greba —so prihodi vltkov po novem določeni ob:
1.20 (prej 1.42) brzi, 5.20 (4.27) Izletniški, 5.38 (6.02) brzi, 7.05 (7.08), 7.31
nov bnd, 8.20 (7.06) sfcmpfor, 9.10 <9.20.
9.32 (9.37) brzi, 13.31 (18.46), 16.66 (17.03) brzi, 18J2, 2022 (20.40) bnd *
22.03 (21.53).
Prav tako kot Ljubljana bo tudi Maribor po 15. maju dobdl še tretji par brxo_ vlakov na jug odn. s juga, ki bo odhajaj zvečer po 9. In se vračaj zjutraj okoli 8. V ostalem pa tudi prihodi in odhodi vlakov v Maribor po novem ne kažejo velikih sprememb, kar je le odkaz, da je sedanja razdelitev že precej ustrezala zah. tevam potujočega občinstva. Vsekakor je treba posebej omeniti de par vlakov iz odn. v čakovec m par mednarodnih brzovlak ov ▼ Avstrijo kot podaljšek naših novih sezonskih brzoviakov.
Iz Maribora bodo odhajali vlaki proti Ljubljani odn. Zagrebu ob:
2.41 (prej 2.58) brzi, 5.10 (5.12), 9.45 (9.44), 13.58 brzi 14.15 (14.13), 18.00 (17.58), 21.10 nov brzi in 21.40.
V	obratni smeri — i® Zagreba odn. Ljubljane — je prihod v Maribor določen ob:
2.55 (prej 3.25) bari, 6.39, 7 50 nov brzi 9.08 (9.10), 10.59 (11.14), 15.52 (15.51) brzi, 17.29 (17.42 in 22.13 (22.16).
V	Prekmurje In proti Cakovcn bodo odhajali vlaki ob 5.35 (prej 5.38), 8.35 (nov), 11.48, 17.11, (17.12) in 21.40, vračali pa se bodo iz te smeri ob 6.39, 8.54 (8.59), 14.21 (nov), 18.18 in 21.37 (21.35).
Glede zvez na Koroško ni nobenih bistvenih sprememb razen dveh parov novih vlakov, ki pa bosta vozila samo do odn. iz Ruš. Po novem bodo torej odhajali vlaki iz Maribora v tej smeri ob 4.36 (nov), 5.44, 13.20 (prej 13.25), 14.28 (nov) m 18.42 (18.41) Vračali po se bodo odtod ob 5.32 (nov), 7.33, 12.26, 16.52 (nov) in 20.30.
Vsmesri proti St. Dju ln Avstrl$ Ima novi vozni red tele odhodne čase:
3.18	(prej 3.45) brzi, 7.08 (7.00), 8.12 (nov sezonski), 10.00 (9.55), .13.05 (13.00), 16.15 (16.12) brzi, 18.30 (samo ob delavnikih do St Uja) in 20.45.
Iz S t. Uja odn. s severa bodo prihajali vlaki v Maribor ob.
2.19	(prej 2.36), 7.38 (7.40) samo ob delavnikih lz &t. IIja, 8.25 (8.27), 12.14 (12.25), 13.34 (13.38) brzi, 17.42 (17.48), 20.41 (nov sezonski) m 21.28 (21.30).
Toliko v glavnem! Kdor potuje mnogo z železnico, se bo moral založiti s podrobnejšimi podatki za onega čitatelja pa, ki se rad drži doma to gre na Vlak le tedaj, kadar mora, bo že teh nekaj številk opozorilo, da bo moral po 15. maju natanko vprašati, kdaj in kako naj odrine na pot, da ne bo razočaran gledal za vlakom!
Is Zagorja
a— Seja • občinskem prnačan j* tat-
k pre4 dnevi. Celotni znesek dohodkov, o<kMsno izdatkov znaša s pričakovano dotacijo banovine 1,726.586 Din. Letošnji nredpis diržavmaii davkov je 316.023 Din. Na to vsoto se bo pobirala 150 odstotna doklada. Trošarina na alkoholne pijače in mesne izdelke kakor tudi takse so ostaie, kakor so bile doslej. Le na uvoz Bait'oviih čevljev bo plačati od para 3 Din. ZnižaJe so se nekatere socialne in društvene postavke, tako postavka za telesno vzgojo-Občinskim nameščencem se je znižala plača, zvišala pa se je nagirada veroučiteljem. Občinski odbor je razpravljal tudi o za-početi akciji za odklopitev kraja Sv. Ur ha odinosno Bevškega k občimi Trbovljam Od 212 volilcev so se podpisati za odcepitev 104. Odbor se je ravnal po dokičbi 86. zakona o občinah, da večina odloča o spremembi- Ker je dovoljena meščanska šola, se bo jeseni otvoril I. razred na topiaški šo&. V odbor meščanske šole so izvooijeai: župan Anton Prosenc, dr. Slavko Gram, Franc Jan, Mirko Koprive, Franc Sobar, Ivam Lovrač in Jože Starkeij. Umesten je bil predlog, da se postavijo table proti hitri avtomobilski vožnji skozi Zagorje.
Nase gledališče
DRAMA
Torek 5. maja: zaprto. Gostovanje v Celju. Sreda 6.. maja: Gozd. Red Sreda. Četrtek T. maja: Juarez in Maksimiljan. Red Četrtek.
Petek 8. maja: ob 15. uri: Družinski oče. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din.
Šentjakobske gledalfR«
Torek 5.; Na Trški gori. V korist emigrantskega društva »Tabore
Mariborsko gledališče Torek 6.: Sv. Anton, vseh zaljubljenih pa-
tron. Znižane cene Sreda 6-: Zaprta
Četrtek 7.: Direktor Čampa. V korist Združenja gledaliških igralcev. Znižane cene. Zadnjič.
liu S0J.1
Nobeden moški ma ni dvakrat pogledal. Zavidala sem drugim mladenkam zaradi vabil na plese, zaradi njihovih flirtov in £e-nitbenih ponudbi. Vse to meni ni bflo usojeno in vedela sem tadi zakaj. Imela sem strašno polt Moja koža je bila polna za-jedalcev in razširjenih znojnic. Karkoli sem poizkušala, nič ni pomagalo. Takrat sem po nasveta nekega lekarnarja poizkusila kremo Tokalon bele barve (ne mastna). V nekaj dneh je moja koža že postala bolj sveža in bela. V enem tedna *o izginile vse razširjene znojnice in tudi zajedafci, a moja koža je postala svetla, mehka in gladka. Zdaj nisem več ljubosumna. Danes mi vsak moški ki ga srečam, dela komplimente. Krema Tokalon bele barve vsebuje izčiščeno smetano in olčno olje.
Te sestavine prodro v znojnice in odstranjujejo globoko ukoreninjeno nesnago, do katere milo in voda ne more pritL Drage dragocene sestaviae pa hranijo in pomlajujejo kožo ter zožujejo znojnice. Vsaka žena, tudi če je v srednjih letih, lahko hitro doseže svežo, svetlo in lepo polt, s katero bi se lahko ponašalo vsako mlado dekle.
mi\
(M)©!0
ELEGANTNI. UD0BN: IN EKONOMIČNI
RAZSTAVLJAJO SVOJE NAJNOVEJŠE MODELE
^ ZAGREB-iKEM mmUo
I
M^OJEI^-omp®®?,
ZAGREB, HOTEL ESPLANADE ■
f
T neizmerni žalosti naznanjamo, da dobri a tek, gospod
je nag ljubljeni soprog tn
FRANC SENIČAB
INŠPEKTOR DRŽ. ŽELEZNICE* ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE IV. IN V. STOPNJE,
po težkem trpljenju, bognvdano za
danes, dne 4. maja 1936-zapustil.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 6. maja 1936. ob 4. ari popoldne Izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
MARIBOR, dne 4. maja 1936.
Žalujoča soproga KRISTINA;
MILKA, FRANCI in ANICA — otroeL
»JUTRO« ŠL KO.
8
Torek, 5. y. 1936.
LIANA SANDEN:	4
vse zate;
Renata se predajja melodij Argentincev in pdeše zadnje figure tanga.
Skozi široko odprta dkna slavnostne dvorane se na temnem nočnem nebu mahoma zablešči nešteto pisanih zvezd. Umetelni ogenj na morskem pomolu zasiplje globino s svogimi pravičnimi venci.
Renata je obstala po sklepnii figuri, Kakor zamaknjen otrok gleda v to pisano pršanoe.
»Ali stopiva pogledat?«
Baron Montaina počasi odvede Renato iz dvorane. Daleč na pomolu se spet vse zlato, rdeče in zeleno blešči. Rakete se prasketale lovijo po nebu Renata Mastno sope hladnejši morski zrak. ki diha čez nabrežje prav semkaj na hotelsko teraso.
Montana ogrne Renati večerno jopico iz škrlatnega žameta. Ona obrne glavo proti njemu in vidi v njegovih očeh nekaj nežno vabečega. Iz same navade mu vrne smehljaj za smehljaj. Tudi to gre po sporedu, kakor vse na otoku.
Za spored se ne me-nj samo morje, ki se belo-glavo peni iz teme. Kadar butne ob zidani pomol, je slišati razjarjeno kipenje. Na nekem kratiu pljuskajo valovi prav na pomol.
Renata pogleda mladega človeka. Potem sede na eno izmed klopi, ki stojijo tu, blizu vode in
vendar varne pred pršavico. Veter prinaša s širokega morja občutek svobode. Renata ne ve za nič drugega kakor za ta lepi veter m za to enakomerno, živo šumenje.
»Cas je, da se človek spravi odtod,« reče zdajci Renata.
»Zakau?«
»Zato, ker postaja življenje med piesno dvorano in skupinami brezdelnih ljudi v tej ptrirodi nez-nos-sno. Bol^e je deilati in ne misliti na to, kako lep je resnični svet.«
»In kdaj odpohnjete in kam, milostiva?«
»V Berlin. Ponujajo mi že nekaj angažmanov. Mo>rda pcxjdem jeseni tudi na turnejo v Amerilko. Mr. Blackweli! rnj svetinje.«
»Ali je Mir. BLaokweil vaš bližnji znanec, milo-stiva? Tudi jaz bi se rad seznanil z njim. A kadair koli se pokažem v rujegovi bližini, ima zmerom tak jezen, odljuden obraz — «
Renata se zasmeje:
»Mar bi rekli: kadar se pokaže v moji bližini, gospod baron.«
»Da. zoper to ga ni le/ka, drugo je v zvezi z drugim. Kjer ste vi. je tudi Mr. Blackwell. In res je podoba, da bi najrajši linčal vsakogar, kdor se vam drzne približati. Samo tega gospoda Grager-ta menda trpi.«
»Ce vas veseli .bo trpel tudli vas. Vzamem vas s seboj k naši mizi.« Renata si zategne rdečo žametasto jopico tesneje okofi bele obleke. Vitka in visoka odide z Montano nazaj v hotel.
Mr. Blaokwell je med tem zapustil plesno dvorano Saj je tako le zaradii Renate sedel tukaj. Od-
kar je odšla, se čuti popolnoma zapuščenega. Zakaj tudi Uragert se k za minuto pokaže pri mizi, da se nato s kako lepo žensko znova spusti v vrtinec.
V baru »Mornariškega hotela« je ob tem času še tiho. Mr. Biackwell si da zmešati svoj »manhat-tan« in še enkrat prebere pisma, ki jih je dobil z večerno pošto
Renata stoji ob malih stopnicah, kj vodijo v bar, in maha z roko:
»Halo. Mt. Blackvvell!«
Bete in svetla krene s svojim spremljevalcem po malem prostoru proti Blackwellu. Baronu Mou-tani. pravi, je veliko do tega, da ga predstavijo Mir. B!ackwellu. Mt. B'>aokwellu sicer očividno ni niič do tega. Tisto, kar zagodrnja. je enako podobno pozdravu kakor zavrnitvi.
A Renatin novi častilec ne mara opaziti.
»Srečen sem, da se seznanim z vami, Mr Blackvvell«, reče v brezhibni angleščin. »Z veiik.m zanimanjem sem zasledoval vaša darila tukajšnjim zavodom za izsledovanje raka«.
In že začne v Renatino in Blackvvellovo presenečenje celo predavanje o najnovejših izsledkih zavoda, ki ga je ustanovil Mr. Blackvvell.
Go Mr. Blackvvell oživi. Kadar pride pomenek na njegova človekoljubna nagn:en.ia, je osvojen Ta mladi človek se očividno ne zanima za te reči nič manj kakor za Renato. Zakaj zdaj se obrača samo k Blackvvellu. za Renato se komaj še zmeni B'ackwell se skoraj plašno ozira na Renato. Sam iiz sebe se nikoli ne bi bil upal vpričo Renate po-
stati središče razgovora. Toda Renata pravi selo
pr.jazno:
»Kair pripovedujte, M. Blaokwell. Kadar govorite o svojih velikih načrtih, se mi zdiite, da po pravici povem, vsaj toliko zanimivi, kakor kadar mi dvorite.«
In tako govor,j Mr. Blaakvvell o svojih najnovejših zamislih. Na točilno mizo riše tloris velikanskega zdravilišča. Ortopedske klinike in bolnišnice za vse vrste otroških bolezni naj se dvignejo iz tal, obširne in popolne, da jim svet še ni vide! enakih. Z radostjo in hkiratu nekam v skrbeh gleda na zmešnjavo črt. ki pokrivajo belo marmor nato ploščo.
Tudi baron Montana pazljivo spremlja njegov svinčnik, ki vsak trenutek še kaj izpremeni ali popravi.
»In za koliko ljudi bo tu prostora, Mr. Blackvvell? To bo celo mesto, kakor vas razumem«.
Blackvvell pokima. »Seveda bo«.
»In kje ga mislite zgraditi? Velikanskega zemljišča bo treba zanj«.
Mr. Blackvvell za trenutek vzdigne oči od svojega tlorisa na barski mizi, a Moetana. ki si je vzel novo cigareto, v tem že nadaljuje:
»Sicer pa, ne zamerite, to ni važno. Glavno ni, kje se kai zgodi, amipak to. da se vobče zgodi«.
Mt. Blackvvell iztrga iz svoje zapisnice list panoja in 'zbriše risariio:
»Seveda, samo to je važno.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^-»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamzi Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« TIS«« <•	« -
odgovor, priložite I^itfl	V ZnamKail
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tišoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana«
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek S Din ts Šifro al: lajanje oaslora 5 Din. NajmajijSi inesefc 17 Din-
Mlinar
Munec, ki je zmožen samostojno voditi valjčni mlin in s primernim n<ist.opom ta obisk strank, dobi teuko. glažbo. Plača po dogovoru, Ponudbe pod »Zmožen mli nar« na ogl. odd. Jutra.
10535-1
Mizarskega
pomočnika
za boljša dela, siprejmem. Josip Goljai, Gospoevetska 1B, dvorišče.
Plačilni natakar
e kavcijo 5.000 Din, zmožen državnega in nemškega jezika, dobi takoj mesto. Ponudbe na: Franc Gai«er, restavrater, Križe-va nI. 18, Split.
11038-1
Leica
a ti Contas operater, spreten, e prakso snemanja pasantov na ulici, more dobiti dobro mesto. Obširne ponudbe z navedbo plače poslati na: »Publicitas<, Beograd, poštanski fah 00 pod »Perfektan«.
111001-d
Velika tvomica
klobukov
■prejme ta skorajšnji nastop ekspedijenta in Zu-richt-mojstra klobučarja. — Ponudbe z dokazi o praksi podati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Klobučar. Samo domači ljudje, ali trojci i dovoljenjem zaposlitve.
11030-fi
2 mizarska
pomočnika
sprejmem takoj. Na pismene ponudbe se ne odgovarja. H. BLtea-c, strojno mi-fcarsUo. Vižmarje.
1104-5-1
Gospodična
vajena v pisarniškem poslu, v prodajalni pri blagajni želi nastopiti službo v Mariboru ali izven takoj ali pozneje. Dopise pod »Marljiva« na podr. Jutra r Mariboru.
1C741-2
19-Ietno simpatično
resno dekle, po poklicu privatna uradnica i per fektnim znanjem nemščine, želi vsled neprikladnih sedanjih hišnih razmer pre-meniti službeno mesto Izredno ljubi otroke, je ener gična. nadarjena, sodobnega naprednjaškega dube in dobrim nastopom: tato sprejme tudi mesto vzgojiteljice. A. ker je pridnih rok in praktično uporablji va je pripravljena lt! za sobarico ali kot pomoč do-mačici boljše hiše. Plača po dogovoru. C. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop Junij«.
10748-2
Ffffifffffll
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Otomane
od 430.- couch zofe od 950 dalje kupite pri Dolničar v št. Vidu nad Ljubljano, nasproti cerkve.
10732-13
Perfekten
knjigovodja |
bilanci-? t, z dolgoletno prakso, verzi,ran v vseh pisarniških poslih, išče primerno mesto v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Perfekten 838«.
U1J052-2
Glasbi l a
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Celo
star, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
11044-36
20Ietno dekle
močno, z gospodinjskim tečajem in nekaj prakse, išče službo proti mali plači. — Naslov: Jožefa Gruden, Ljubljana, Resi jeva c. 1 /TI.
1/1041-2
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ilirska ovčarja
mladiča, z rodovnikom, — prodam. Groeel. Kapiteljska 7.	10404-27
Kmečko dekle
iS če službo za vsa hišna dela. Gre kamorkoli, tudi v gostilno. Vstop takoj ali e ir>. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Močna in zdrava«.
111029-2 I
nt K* I
Beseda 1 Din. davek 3 Din. is šifro ali lajanje naslova Din. NaimanjSI tneeek 17 Din.
Damska krila
hlačna in navadna za šport, bluze, obleke, športne jopice, najceneje pri P. I. GORIčAR, Sv. Petra cesta 29.
9048-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta šifro ali lajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Frikcijsko
stiskalnico
vretenc 160 do 200 m/m, na motorni pogon, kakor tudi male ročne stiskalnice, ku pim. Ponudbe na tvrdko A Kassig. Ljubljana. Židovska ulica 7.	1058
Hranilne vloge
vseh lenarnib zavodov
vnovčuje
oo najvišji cent. tako) v gotovini Trg. ag za bančne hi kreditne posle
Alojzij Planinšeb
Ljubljana, Beethovnova ul
l-VU telefon 35-10, ki Vam jamči ta pravilno«* in strogo solidnost v vseh poslih 10024-16
Stanovanje
nudi vdova proti malemu posojilu. Ponudbe na ogl. odd. Jtttra pod »M«.
lil058-16
Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro ili dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovski lokal
s pisarno, oddam na Mestnem trgu, s 3. avgustom. Ponudbe pod šifro »107« na ogl. odd. Jutra.
10040-19
V Rogaški Slatini
oddam lokal za prodajanje zelenjave in južnega sadja. Informacije daje Sen tj ure Stanko, Rogaška Slatina, 31032-1!
Mizarji pozor!
Kombinirani stroji z vde lanirni motorji, svetovne nemške tovarne, zopet po cenah h leta 102S. na 2-letn-e obroke. Zastopstvo: Lud. Ileršič. Rimska 313.
1)104,2-29
Damski reket
skoro nov, poceni na.pro- j daj. Naslov v vseh poelo- j valnicah Jutra.
M095-6 !
Kočijo
dobro ohranjeno, za 1 ali 2 konja, nova guma kolesa, poceni naprodaj. J-oško J-e-lačin. Dolenjska cesta.
11040-6
G. Th. Rotman:
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši ineeak 17 Din.
Pisalno mizo
mizico za pisalni stroj, 1 fotelj in 2 stolčka, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »poceni«.
llM©4-7
Miha Klapoiih in njegovi prijatelji
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kopala no oatvtsjlb *enah
Cerne . juvelii
i.)obllana Wolfov» ollcs i
25
Toda— Bogu bodi hvala — saj niso bili več nad morjem! Pod njimi je bila zemlja, trdna, suha zemlja! O, radost! Ali zdaj so jim grozile nove nevarnosti: stroj je bil nad velikim mestom, vsak trenutek so utegnili zadeti ob kako hišk) ali stolp! Toda glej, srečno in gladko, kakor da bi bil Miha najboljši pilot, je letalo pristalo na jasi sredi mestnega parka.
Beseda 1 Din, davek 3 Din j za šifro ali dajanje naslova | 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Denar na hranilne vloge
vseh lenamib uvodov, pre Jkrbi takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno komi* oUarna
Rudolf Zore
Ljnbtjana, gledališka 12. Telefon 38-10. Priložite znamkel
110-16
T v r d k a A. E. Skabeme
LJUBLJANA - javlja, da | jemlje do preklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE
Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice.
11066-16
Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova
40. Izvršuje najbolje nakup ln prodajo
hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3,— i znamk.	10750 16
Vinotoč
naijprometnejiš točki, prodam takoj, z vsem inventarjem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »R-edek slučaj«.	111030-10
Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Parcelo
stavbeno, v izmeri 750 kv. m kupim v Kapucinskem predmestju I. del. kjer je že vodovod in elektrika. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Parcela«.
Iil037-i0
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek S Din. sa Šifro »1: tajanj«- aaalova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za ordinacijo
ali pisarno
oddamo prostore s telefonom, opremljene ali ne-opremljene, v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10500-21
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek ? Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
sončno. išče za avgust stranka brez otrok. Pred nost, plin. pritličje izključeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober najemnik«.
106oft-3la
Štirisob. stanovanje
išče v centrumu mesta boljša mala družina. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Redno plačujemo«
10755-31a
Stanovanje
iščem tri ali štirisobno, komfortno, z vrtom za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo in solnč-no«.	ll«B3-21a
2—3sobno
stanovanje
s pritiklinami, v strogeim centru, za tri odrasle osebe, iščem za avgust. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ».Predpogoj čisto-c.
31O50-21a
mmm
Vsaka beseda	2 Din;
davek 3 Din. za	iifro ali
dajanje naslova	5 [>jn.
najmanjši znesek	Din
Ing. R. R.
Dvignite pismo poštno ležeče. Inozemka - Auslilnde-rin.	11055-34
Sobo odda
Beseda 1 Din davek S Dir, «a šifro lajanj«- naslov« * Din Numanjš uip«»t 17 Din
Čisto sobo
, orano ln vso oskrbo oa lam takoj Din 500 mr »ečno. Sprejmem tudi »o stanovalca oa hrano in vse oskrbo za Din 400 meseč ao. Vidmar Sv Jikoba trs št. 5.	10535 2? j
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Tovarišico
staro od 28 do 38 let, z nekaj gotovine, iščem. Posedujem hišo na krasni legi. — Sem vdovec brez otrok, upoštevan. — Oenj. ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Dobra moč«.
HlflSO-35
Telefon 2059
Soha drva. Jtlk Premog,
^C Kar bo pakete j m » dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva oL St. 51
KLIŠEJE
# \;>ENQ' IN :S:. :-VEČBARVNE .V-
Sobo
lepo opremljeno, z vhodom s stopnišča, s souporabo kopalnice, oddam s 115. majem. Livarska 5.
111046-23
Mesečno sobo
centrumu, oddam mirnemu gospodu. Naslov v vseh poslnva.nicah Jutra 11017-23
2 opremljeni sobi
oddam v najem v sredini mesta. Poizve se v trgovini Skaberne, Ljubljana, Mestni trg.	1'1057-iS
Mesečno sobo
s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Ogledati Knafljeva 1S/II.
Sli:<67-33
Dvosob. stanovanje
pri Mestnem doma, oddam samcu ali dvoj'iai za avgust. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »(500 Din«.
111031-21
Stanovanje
dvosobno im eno enosobno s pritiklinajni, oddam. Bolgarska ul.
111034-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico, oddam za avgust. Cesta v Rožno dolino št. 10.	U1036-31
5-sobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, oddam v centrumu mesna, — pripravno za vsakega zdravnika. Renoviram tudi po okusu stranke. . Naslov v vaeh poslovalnicah Jutra.
111040-21
Vilo
oddam v najem, komfortno, v najlepši legi na Pru-lah, obstoječo iti 6 6ob. s pritiklinami, garažo in vrtom. — Informacije daje Tribuč, Glince. Tržaška 6, telefon 36-06.	11063-31
Štirisobno
stanovanje
»olnčno, z vsemi pritiklinami, oddam v vili, z velikim parkom. Ogled dnevno od 2. ure naprej. Karlov ška L	111066-21
Informacije
Beseda 1 Din. iavek 3 Din za 5ifm ali lajanje oislova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Nisem plačnik
za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Borštner Marica roj. Kovač. Borštner Janko, restavrater, — Delnice. Gor. Kotar.
110064-31
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Dan za dnem je več potnikov na zrakoplovnih pristajali-ščih. Zakaj?
Ker nI potovanje z avijonom nič dražje kakor z ostalimi prevoznimi sredstvi . . • toda zato mnogo krajše!
Do ZAGREBA je samo 1.40 ure in vas stane samo DIN 300.—.
Do BEOGRADA 4.20 ure in plačate samo DIN 600.—. REDEN PROMET JE BIL OTVOIUEN
1. MAJA
VSA POJASNILA DAJE:
AEROPUT, Aerodrom, teL 36-21 | DRUŠTVO PUTNIK, Tyrševa c. 1, tel. 58-79
»AEROPUT"
[ Gen. zastupnik Društva Air France, č. S. A:, Austroflug i K. L. M.
Vrši prodaju karata i daje obavještenja za sve zračne linije u zemlji i inostranstvu:
vsaki priliki — se spomnite
da so .Jutrovi" .Mali oglasi* > Sloveniji naj uspešnejša, najcenejša In najhitrejša posredo-rainlo* ta sluibe vseh vrst. u prodajo In nakup vseh stvari, ra nepremičnine, lo-:ale, podjetja, kapital, te nitve lo sa vse drago
Krajevni šolski odbor v Javorniškeni Rovtu, p. Javornik, Gor.
razpisuje
obnovo škarpe cnkrog vrta v izmeni ca. 100 m'. Ponudbe se vlagajo pismeno do 15. maja t. 1. do 16. ure. Potrebna pojasnila daje upiaviteljstvo nar. šole v Javor. Rovtu. Odbor.
MAKULATURNI
PAPIR
UGODNO NAPRODAJ!
Vprašati v upravi ,,JUTRA", KnaSljeva ut Si priti, desno.
SKLADIŠČE ZA JUGOSL.: Jugofarmaeija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika.
Pri pokvarjenem
in preobteženem
želodcu
pri zgagi, pri začetnem
TVORU
v želodcu Vam pomaga
SALVACID
Dobiva se v vseh aoptekah
1' ^
Oglas reg. pod S br. m 2339'38
Urejuje Davorin Bavljen. - todaja ® tonzordj »Jutra« Adoll Sibnikaz, - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Prane Jezeršek. - Za tnaeradU del Je odgovoren AJo* Novak. — fal «
%