Naročnina mesečno 25 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Urodnlitvo je v Kopitarjevi ot6/m
S£OVEHEC
Telefoni nrednlitvat dnevna (tožba 205* — nočna 2996. 2994 in 20*4
ček. račun: Ljub« 11 ii nn it 10.610 m 10.344 za inseratei Sarajevo štv. 7r>(i3, Zagreb štv. 39.011
Pragu-IJunnj 24.79'» ■
Upravo: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka ln dneva po prazniku
Po zlomu franka
Na drugem mestu poročamo o viharni debati v francoskem parlamentu, kjer so prišli v obravnavo zakoni, s katerimi hoče vlada izvesti razvrednotenje franka za eno tretjino njegove dosedanje vrednosti. Govori posameznih poslancev dokazujejo, kakšen jc pretrestjaj francoskega gospodarstva, ki ga je povzročila vest o črtanju ene tretjine francoskega narodnega premoženja. Na drugem mestu poročamo tudi o posledicah tega potresa po drugih evropskih in izvenevropskih državah, kjer so bile tudi že druge vlade prisiljene slediti francoskemu zgledu, kjer jih je še mnogo, pri katerih bo podobna odločitev padla morda šc te dni in med katerimi ni nobene, ki bi si danes upala zatrjevati, da je gospodarski potres v svojih zaporednih sunkih nc bo dosegel. Padec francoskega franka, naj bodo razlogi zanj takšni ali takšni — v svojem včerajšnjem članku smo jih nekaj bistvenih našteli — je začetek revolucije v svetovnem gospodarstvu, revolucije, od katere optimistični gospodarski izvedenci v daljni bodočnosti pričakujejo blagodejnih posledic, a ki sc bo mogla izvesti le po starem načelu, da mlado življenje raste le iz razvalin starega in da bomo morali pač s kislo-vesclim obrazom pozdraviti razvaline v negotovi nadi, da nad njimi in iz njih vzklije boljša gospodarska bodočnost za bodoče človeške rodove.
Točno pred petima leti, v septembru 1931, je Anglija otvorila to, kar sedaj lahko imenujemo »epidemijo razvrednotenja denarja«, kot se je izrazil švicarski zvezni predsednik, ko je svojim razočaranim državljanom v radiu dopovedoval, da ie tudi Švica prisiljena, da ujx>gne svoj hrbet. Takrat je namreč angleška vlada, ki jc dognala, da angleško blago vsled previsokih cen ne bo nikoli moglo prodreti na svetovni trg, ki je obubožan, sklenila, da zniža vrednost svojemu denarju in s tem tudi ccne angleškim proizvodom na svetovnih trgih. Angleškemu zgledu je morala takoj slediti cela vrsta drugih držav, ki so vrednost svojega denarja navezale na vrednost angleškega funta. Nekatere izmed njih so do danes odklanjale, da bi vezale vrednost svojega denarja na zlato. Druge so nekaj časa po razvrednotenju tavale in oklevale ter so pozneje vendarle zopet določile zakonito zlato podlago za svojo valuto. Semkaj spadata med drugimi tudi Belgija in Češkoslovaška. Zedinjene države severne Amerike se niso hotele vezati na zlato in Roosevelt ima še danes polnoonočje, da /niža vrednost dolarja za nadaljnih 10%, ako bi tako zahtevali interesi ameriškega gospodarstva. Na svetu so po angleškem koraku I. 1931 ostale samo še tri države, ki so ostale zveste zlatu, ki svojega denarja niso hotele razvrednotiti in so napele vse sile, da to preprečijo. Svet jih jc nazval »države zlatega bloka«. To so bile Francija, ki je svoj frank stabilizirala 1. 1928, Nizozemska in Švica. Položaj, ki fe vsled tega nastal v svetovnem gospodarstvu, je bil obupen. Med tem, ko so v državah, ki so sledile angleškemu zgledu in so svoj denar razvrednotile, cene pridelkom in izdelkom sorazmerno padle in se je pričel njihov izliv na svetovni trg, je v državah »zlatega bloka« trajala gosjx>-darska stiska dalje. Cene blagu so bile visoke, visoko nad cenami ostalega svetovnega trga. Njihov izliv čez mejo je čedalje bolj usihal. Dobiček od izvoza se je krčil. Trgovinske bilance so postajale katastrofalno obremenjene. Reklo se je takrat, da se bodo države zlatega bloka v svojem zlatu popolnoma zadušile. Vsak poskus, domače gospodarstvo dvigniti s pomočjo državnih investicij, je nosil v sebi nevarnost,, da se bodo cene še bolj dvignile in da bo j>repad med domačim trgom in svetovnim trgom postal še globlji. Državne banke »zlatega bloka« so morale posvetiti virtuoznc sposobnosti raznim borznim špekulacijam, da so preprečile prevelik odliv zlata čez mejo. Saj je na primer znano, da je morala francoska narodna banka v zadnjih 5 letih kar desetkrat spremenita diskontni tečaj, samo, da bi obvarovala vrednost svojemu zlatemu franku. V takšnih okolščinah je gospodarstvo obtičalo v slepih ulicah in vsaka zasebna iniciativnost, ki mora računati na daljša razdobja, oko hoče uspešno delati na polju trgovine, je ohromela spričo vsakodnevne negotovosti v cenah svetovnega trga v razmerju z zlatimi, nepremakljivimi valutami. Vsa ta borba za ohranitev zlate denarne vrednosti pa je stala vse tri države zlatega bloka ogromne denarje, ki so se ob koncu finančnega leta beležili z ogromnimi primanjkljaji v državnih blagajnah, primanjkljajih, ki jih niti domača posojila, niti domača davčna moč niso bili v stenu kriti.
K tem vzrokom splošno gospodarskega značaja so se pridružili še čisto francoski. Blumova vlada je hotela gospodarstvo poživiti s tem, da jc z demagogičnimi nameni predpisala zvišanje delavskih plač, torej hotela nekako tudi zvišati kupno moč širokih narodnih plasli. Uspeh ie bil seveda ravno obraten. Socialistična demagogija je bila takoj kaznovana. Plače so šle sicer navzgor, toda še hitreje so se dvigale cene raznim potrebščinam. Nesoglasje med ccnami francoskega blaga in cenami svetovnega trga jc jjoslalo šc bolj kričeče. Meje so se izvozu šc bolj zaprle. Izostal je končno še tujec-turist. Neizbežno je bilo, da se je v takšnih okolščinah jx>lastilo ljudstva nezaupanje, ki je v Franciji zavzelo obliko brezglavega bega denarja čez meje v varnejše inozemstvo. Vsak je reševal, kar je mogel in kakor ie mogel pred socialističnimi ncz.možneži. Navzlic velikim zlatim zakladom, ki se še v Franciji nahajajo in ki bi bili omogočiti kakšni druga, bolj modri vladi, da hi bila šc nadalje branila vrednost denarja, je v naraščajočem kaosu dozorelo spoznanje, da je borba postala brezupna, da je tudi brez koristi, da je bolj podobna počasnemu izkrvavljenjii, kot pa resni gospodarski politiki. Francoski denarni krogi so spričo lega dc-i<ili, da jc pametneje sprejeti nase takojšnjo žrtev tet se prilagoditi položaju nn svetovnem trgu tako, da bodo ccne v Franciji in izven nje s pomočjo manj vrednega franka postale izenačene iu sc bo pričel zopet ozdruvljajoči obtok blaga i/, ene države v drugo. Zlata krogla, v kateri jc Francija sedela, ic počila, kot jc počila prej v AnglKii, kot je počila v Ameriki, kol je počila drugo:!. Pustila bo za seboi siccr razdejanje, n ozračje bo i>ostalo za življenje Ic bolj ugodno.
t Italijanski tisk poroča:
Sovjetska vlada beži v Azijo
Maršal Vorošilov izpodrinil Jagodo
Rim, 29. septembra, b. Današnja »Gazeta del Popolo« objavlja vesti, ki jih je dobila preko Rige, da se je svet sovjetskih ruskih komisarjev odločil, da prenese svoj sedež iz Moskve v Omsk. Do tega sklepa je prišlo zato, ker bi bila Moskva v slučaju oboroženega spopada preveč izpostavljena napadom sovražnega letalstva. Omsk pa je daleč izven akcijskega področja sovražnega letalstva in je zato popolnoma varen. Nadaljni povod za ta sklep je tudi želja, da se sovjetska akcija čim bolj centralizira in oddalji od Evrope. Končno je tudi velik del ruskih komisarjev doma iz Azije in je bržkone tudi to vzrok, da je bil sklep sprejet.
Italijanski tisk objavlja obširna poročila o spremembah na vodilnih mestih v sovjetski Rusiji ter navaja tudi razloge, ki so dovedli do teh sprememb. V sovjetski Rusiji se vodi huda borba med armado in GPU, ki je bila vedno najvažnejši činitelj v političnem življenju Rusije. Drugi razlog za velike spremembe je iskati tudi v borbi Stalina proti Trockiju, katerega odpora kljub številnim smrtnim obsodbam ni bilo mogoče streti.
Turški tisk poroča, da je bil šef GPU Jagoda odstranjen s svojega mesta na ultimativno zahtevo maršala VoroSllova, ki hoče kot poveljnik rdeče armade imeti popolnoma svobodne roke in zahteva, da zaradi današnjega nevarnega položaja na svetu postane sovjetska armada tudi nosilec sovjetske politike. Zmaga Vorošilova dokazuje, da je rdeči maršal faktičen gospodar položaja, ker je bil edini on, ki je znal izkoristiti oblast in strah Stalina in ljudskih komisarjev pred revolucijo, ki so jo pripravljali trockisti. V Rusiji se bodo dogodki sedaj naglo razvijali in bržkone se bo tudi v mednarodnem življenju kmalu pokazalo, kako močen položaj si je ustvaril Vorošilov.
Nameni rdeče armade
Dunaj, 28. sept. b. iNeues NViener Journak objavlja članek E. K. Beltziga o najnovejših spremembah v sovjetskem armadnem vodstvu ter o dokončnih pripravah rdeče armade za bodoče naloge, ki jo baje čakajo. Beltzig pripoveduje, da so bile na podlagi izkustev pri zadnjih velikih vojaških vajah rdeče armade izvedene naslednje spremembe v vrhovnih poveljstvih:
Maršal Vorošilov ostane slejkoprej neomejeni vrhovni poveljnik rdečih bojnih sil, ki je od Stalina sprejel izredna polnomočjn.
Vojaško okrožje Ljeningrad pa dobi novega poveljnika v osebi generala šapošnikova, ki je bil doslej poveljnik rdeče vojne akademije. Dosedanji poveljnik ljeningrajskega vojaškega okrožja (armadnega zbora) general Bjelov je izginil neznanokam in nihče ne ve, kaj se je z njim zgodilo. O njem je znano samo to, da je prišel na lako visoko mesto samo kot politični agitator in da je bil brez vojaških s|>osobnosti, med tem ko je o generalu šapošnikovu znano, da je vojaški izvedenec prvega reda in spada med najboljšo rdeče častnike.
Armadna zbora Bele Rusije in Ukrajine s sedežem v Kijevu istolako dobita nove poveljnike in sicer beloruski v osebi generala Uhoreviča, ki izhaja še iz carske šole, južnoruski-ukrajinski pa znanega generala Jakirja, ki je postal liolj znan, odkar se je udeležil splošnih vojaških vaj lranco-ske armade pred nekaj tedni.
Člankar pravi nadalje, da so imenovane tri armadne skupine dobile nalogo, da se izvežbajo za naslednje >udarne naloge«:
Severna armada, ki stoji pod poveljstvom generala šapošnikova naj se pripravi, da ho udarila skozi Finsko in Karelijo proti švedski in Norveški, da tako zavzame severne obronke Evrope.
Srednja armada, ki sloji pod poveljstvom generala Uhoreviča ima nalogu, da se pri-pravi na pohod proti Baltiku in proti Nemčiji.
Južna ar m » d a pod poveljstvom generala Jakirja pa ima nalogo, da se pripravi za udar proti Srednji Evropi.
Vse tri armadne skupine so štele junija 193(5 vsega 41 pehotnih in 9 konjeniških divizij, lo se pravi, da stoji skoraj polovica rdeče sovjetske armade obrnjene proti evropski fronti. Vsa rdeča armada znaša okroglo 13 milijonov mož, letalstvo razpolaga s 0200 velikimi bojnimi letali, pehota pa z 10.000 oklopniini vozovi in tanki.
Gobbels o boju proti boljševizmu
Rim, 29. septembra, b. Nemški minister za propagando Giibbels je pred odhodom iz Aten sprejel predstavnike tiska in jim izjavil, da se v Evropi borita dve tendcnci, dva nasprotna nazora. Mi se borimo za napredek človeštva in civilizacije, druga boljševiška tendenca pa vodi do neizogibne katastrofe. Gobbels je dejal, da morajo vsi oni, ki želijo napredek človeštva in njegove kulture, biti hvaležni onim ljudem, ki so doprinesli do lega, da ie Evropa odstranila boljševiško nevarnost. Nemčija se mora oboroževati proti boljševizmu. Nemčija je tudi sposobna, da se postavi proti vsaki nevarnosti in da zavaruje svoje meje.
Blum se je izmuznil
pO celonočni burni debati v parlamentu
Pariz, 29. sept. b. Vlada francoske ljudske fronte je izdržala v teku 24 ur težko in nevarno bitko v francoski zbornici. Ta bitka 6e je navsezadnje le končala z njeno zmago pri glasovanju o razvrednotenju francoskega franka. Vlada je zmagala s 350 napram 221 glasovom.
Blum roti, prosi, obljublja
Leon Blum je moral večkrat govoriti in apelirati na pristaše ljudske fronte, naj gledajo na bodočnost, ker grozijo Franciji mnogo večje nevarnosti, kakor pa je to trenutno razvrednotenje franka. Skozi vseh 24 ur je usoda sedanje francoske vlade visela na nitki, kajti odlični govorniki z desnice in iz centroma so napravili med radikali takšno zmedo, da so pričeli omahovati in vse je kazalo, da ee bodo vladi izneverili. Leon Blum je v takih trenotkih vedno posredoval ter z dramatskimi govori zopet pridobil radikale za svojo stvar. Blum je poudarjal, dn je razvrednotenje moralo priti in da je razvrednotenje franka gotova stvar, j)a naj ta vlada ostane ali ne. Največje težave 60 nastale tudi glede kompromisa z delavstvom, katerim se morajo mezde urediti v. sorazmerju z manj vrednim frankom. Z desnice in centroma so padale sarkastične opazke in resno «e je poudarjalo, da stranke ljudske fronte ogrožajo delavnost francoske industrije in trgovine, ker bodo delavci zahtevali vedno več, kar se jim more dati. Če industrijci njihovih zahtev ne bodo mogli izjiolniti, bodo zopet zasedli tovarne. Na izvajanja desničarjev je Leon Blum odgovoril ter pri tem odločno poudaril in obljubil, da sedanja vlada no ho nič več dopustila, da delavstvo zasede tovarne in podjetja. Vladi se je že doslej večkrat jx>sreč.ilo pregovoriti stavkujoče delavstvo, da ne zaseda tovaren. Če pa bi se delavstvo v bodoče le hotelo posluževali teh metod, bo vlada odločno nastopila. Nato je sledila zopet burna debata o razvrednotenju, ki pn je popolnoma razčistila položaj. Blum je v svojem, zadnjem govoru dokončno pridobil radikale, ki so zopet oddali glas za vlado. Ko se je pričelo daniti, je bilo jasno, da bo velika večina glasovala za razvrednotenje franka. Bodoča seja f.ancoskega parlamenta bo v sredo popoldne. Medtem bo prouče-
val zakonski načrt o razvrednotenju franka senat. Za vlado bo nastala zopet največja nevarnost. — Vlada ni sigurna, če bo senat glasoval za razvrednotenje, toda v političnih krogih so projiri-čani, da bo senat z ozirom na težaven položaj, v katerega je zašla Francija, proti svoji volji podpiral vlado. Stališče senata se !>o videlo še nocoj.
„Stare brade" v senatu pripravljajo olenzivo
V senatu pa se pripravlja vihar, ki prav lahko odnese celo vlado. V tem zakonodajnem telesu francoskega parlamentarizma imajo večino tako-zvane >s tare brado«, to so radikali, ki že desetletja sede v tej zbornici in so bili heroji v davni preteklosti, ko so republiko oblikovali s frazami liberalizma. V sedanji dobi pa so se zavedli idealov svoje mladosti in silno jiozomo iščejo prilike, da bi koristili republiki, ki ne sme biti marksistična. Zanimivo je, da vodi to skupino senatorjev že srebrno sivi radikal Bienvenu Martin, ki je že zadnjič skoraj vrgel Blumovo vlado, ker mu notranji minister Salengro ni mogel zatrdno obljubili, da delavstvo ne bo več nezakonito zasedalo tovaren. Salengro je tedaj rešil sebe in vlado na ta način, da je sveto obljubil, da delavstvo ne bo več nezakonito zasedalo tovaren, če pa bo, ga bo socialist Salengro izgnal iz tovaren. Toda Salengro je obljubil, a obljube ni mogel držati. Ni izključeno, da se bo sedaj Martinova skupina maščevala za to potegavščino. Martinova skupina ima večino v senatu in njeni člani so znani radikali raillaux, Cardey, Chautemps in Lu-eien Robert, ki ie dolgu delajo na tem, da hi vrgli Bluma.
Senat pripravlja ofenzivo na zelo dolgo roko. Ko je danes ob 11.30 prišel v senat finunčni mi-niter Vincent Auriol in zahteval, da naj se debata takoj začne, je C'aill»ux vstal in rekel, da lahko šele jutri dopoldne oh 9.30 senat začne razpravo o vladnem načrtu.
Po|ioldne ob 15.30 se je seslnl finančni odbor senata jx>d predsedstvom Caillauxa. Seja je trajala ob 19 še zmeraj in baje je bila zelo burna.
Tako se jc glasilo novo geslo: Rešimo, kar sc da rešiti!
S tem, da je po petih letih sledila tudi Francija angleškemu zgledu in s Francijo fuoi nični zlati zavcznici Švica in Nizozemska, in s tem, da se je Francijo za ta korak odločila na podlagi predhodnega, boljj vsiljenega, kot prostovoljnega sporazuma z ameriško in angleško vlado, iahko rečemo, da smo dosegli, če ne še pravne, pa vsaj dejansko stabilizacijo vseh velikih svetovnih valut in dejansko stalno vrednostno razmerje tned njimi. Dejansko, rečemo, kajti niti Anglijo niti Amerika si nočeta popolnoma vezati svojih rok, ker danes ni denarnega strokovnjaka na svetu, ki bi mogel povedati, kakšne bouo posledice pariškega sklepa in jc torej boljše za vsak primer ohraniti svobodo gibanja, posebno, čc bi sc zgodilo, da sc bo začelo sedaj zlato vračali iz Amerike in Anglije nazaj v Francijo, Švico in Nizozemsko. Vendar pa je denarna trozveza Pariš -London-Wnshiiiglon vsaj /a prvo silo visoko jamstvo, da se ni treba bati denarnih prelresljajcv.
Posledice za druge države — kako bo v Franciji, je stvar obračuna ined oplenjcnim ljudstvom ici nezmožno socialistično vlado — nr mo- i rejo izostati. Kakšne boao, o tem danes lahko |
samo šc ugibljemo. Zdi se pa verjetno, da se denarnemu potresu ne bo mogla izogniti nobena država in da bodo francoskemu, švicarskemu in nizozemskemu »zgledu« sledile tudi vse druge valute, ki se dosedaj šc niso prilagodile razmeram na svetovnem trgu.
Seveda pa je nujno, čc se naj iz te nesreče razvije vsaj nekaj dobrega, da ne ostanemo samo pri razvrednotenju valut. Treba jc iti šc korak naprej. Razvrednotenje denarja I ki morda počasi le osvežilo izvozno trgovino. To jc res! Toda sporedno jc treba osvežitev podpirati tudi s počasno odstranitvijo vseli drugih ovir, ki so doslej dušile trgovino, kot so na primer vsi li predpisi za nadzorstvo deviz ali predpisi o izvoznih kontingentih in klirinških obračunih. Če bo zlomu francoskega franka in dejanski stabilizaciji vseli valut na isti svetovni višini sledil sedaj šc mednarodni gosjx>-darski sporazum, ki bo podrl vse ovire zn mednarodno trgovino, potem šele smemo upati, dn bomo čez delne razvaline sedanjega gospodarstva m čez žrlve delnih premoženjskih izgub zares prešli nu pot, ki končnoveljavno vodi iz. sedanje stiske. Mnogo jc teh: čc, čc .., ki |ih jc socialistično nezmožnost obesila na vrat obupanemu človeštvu.
Pariz, 29. septembra, b. Uradni list francoske vlade je objavil naredbo, glasom katere se prepoveduje vsakršen izvoz zlata iz Francije v inozemstvo. V izrednih primerih mora dohiti izvoznik posebno dovoljenje francoske vlade.
Dr. Stojadinovič:
„Dinar ostane nedotaknjen"
Pariz, 29. septembra. AA. Ugledni francoski dnevnik »Petit Parisienr jirinaša |>onicmbiio izjavo predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Mod drugim poudarja zlasti tole:
Dr. Stojadinovič, predsednik jugoslovansko vlade, čigar odlično poznavanje finančnih vprašanj ja znano, nam jo izvolil izjavili v zvezi z ukrepi francoske vlade, nanašajoč se nn razvrednotenje franka: Glede razmerja med Francijo in Jugoslavijo po razvrednotenju franka vam lahko rečeni, dn zaradi majhnega obsega trgovinske izmenjave med Francijo in Jugoslavijo vrednost dinarja s tem ne bo prizadeta. Zato ho dinar ohranil svojo sedanjo vrednost. Druge iioslcdire razvrednotenje franka za našo državo bodo pa tele:
1 Francoski izvoz v Jugoslavijo ho olajšan.
2.	Jugoslovanski izvoz v Francijo ho otež-kočen.
3.	Jugoslovanska blagajna b« imela nekaj koristi, ker plačuje Jugoslavija del svojih dolgov v Irankih.
Kliringi in kontingenti izginejo Predlog Francije in Anglije
Ženeva, 29. septembra, b. Iz krogov francoske in britanske delegacije se čujojo senzacionalne podrobnosti o nekem načrtu, ki ga bosta predložili francoska in britanska vlada Zvezi narodov in ki naj hi zagotovil, da ho imelo razvrednotenje francoskega franki oni odmev in rezultat, ki ga v Parizu pričakujejo. Britanski zunanji minister Kilen in francoski zunanji minister Delhos sta izdelala predlog e ukinitvi kliringa in sistema kontingentov v mednarodnem trgovinskem pronielu, kar naj hi omogočilo vzpostavitev realne mednarodne trgovine v polnem obsegu med vsemi ilr-iavami sveta. V tukajšnjih krogih Zveze narodov jiričakujojo ml tega veliko koristi za mednarodno trgovino, ki se bo, oproščen vseh carinskih ovir, lahko naglo razvijala in dosegla ono višino, ki jo neobhodno jiotrebna za mednarodni gospodarski napredek.
Dobiček Anglije
. London, 29 septembra, c. <Daily Herald piše, da je Anglija [>ri razvrednotenju francoskega franka in njemu sorodnih valut zaslužila 160 milijonov funtov štcrlingov (38 milijard dinarjev). Ta znesek bo vlada porabila zfl javna dela in za oboroževanje.
Odmev na borzah
Pariz, 29. septembra, b. Nn današnji Inirzi so rc znatno popravili vrednostni papirji, k1 so glasijo na Švicarske franke. Konvertirano avstrijsko posojilo, ki jo notirnlo včeraj 110, jo poskočilo nn 127 in 129. Insbruško komunalno |>osnjilo so jo dvignilo od 97 na 100. Tudi zn avstrijsko posojilo v funtih vlada precejšnjo zanimanje in jo tečaj skočil od 2550 nn 2570 do 2580 za 100 funtov. Tudi dolarsko posojilo jo bilo čvrsto ter jo |>osko-čilo od 550 na 555, medtem ko je včeraj noliralo 515.
London, 29. septembra, b. Promet nn londonski liorzi je zelo buren. Največje težave so v trgovini a francoskimi franki in vrednostnimi papirji.
>
„ Jut rove" borbe proti boljševizma
Edina sila na vsem svetu, ki se je boljševizmu upirala od vsega početka, ko se ni iniel za seboj velike državne organizacije in ko sja je Evropa še opazovala in premišljevala, kaj bi biio vredno povzeti iz njega in presaditi na evropska tla, je katoliška Cerkev ali kakor se z ozirom na njen vpliv na svetne zadeve imenuje, Vatikan. Do sedaj je bila ta sila zelo osamljena v svojem bojti, »Jutro« pa mu je iznašlo pomočnika, in sicer v poganskem nacionalizmu, v Hitlerjevem Berlinu. Ta bo po kom-binacijski sposobnosti »Jutrovepa« uvodničarja od sedaj naprej podpiral katoliško Cerkev v boju proti boljševizmu, oziroma, da bo stvar še bolj senzacionalna, Vatikan bo podpiral Berlin v boju proti zunanji politiki sovjetske Rusije. Tako je »Jutro« v nedeljskem uvodniku iznašlo prvi protiboljševiški blok: Berlin in Vatikan.
Kako je »Jutro« prišlo do trditve, da sta »lii-tlerjevska Nemčija in Vatikan skoraj istočasno oba jela zvoniti plat zvona«, ne moremo dognati in najbrž nikoli ne bomo mogli. Morda je to pozabljivost ali pa že prvotno nepoznavanje zgodovine, da ne ve, da je bila Cerkev že proti predhodnikom boljševizma, proti liberalizmu, laiciz-mu, modernizmu in vsem novodobnim herezijam, ki so pripravljale pot komunizmu in boljševizmu. Zato seveda tudi do najstrastnejših ateističnih vrst ni mogla ostati ravnodušna, ampak je na svojo pest z vso veljavo nastopila proti njim, kakor hitro so se začele oblikovati. Boj proti boljševizmu je katoliški Cerkvi — ali tudi Vatikanu — v krvi v naravi, raste in se razvija iz njene zgodovine, kakor se razvija boj ateizma proti njej. Hitlerjevi Nemčiji pa je ta boj — poleg morebitnih kulturnih ozirov — lahko tudi v političnih računih. Ali »Jutro« vsega tega ne ve, ali pa je nalašč povezalo Hitlerjevo Nemčijo in Vatikan, da bi bil pri tistih, ki ne morejo nemškega fašizma, nekaj nepriljnbljenosti deležen tudi Vatikan, ali pa je sploh cel stavek zapisalo zato. da je moglo uporabiti besedico »jela«, kar zveni še dokaj originalno.
Ves »protiboljševiški blok« si je zgradilo na ponarejenih besedah vatikanskega glasila »Os-servatore Romano«, ki je zapisalo, da »ima proti-boljševiška borba — ki mora naleteti na podporo vseh zdravih sil naše kulture — za narodni socializem svoj poseben značaj, povezan s cilji nemške protiversailske politike ...«. od katerih pa je »Jutro« izpustilo začetek, pomišljaje in konec, in jih v nedeljo poslalo svojim, njemu na milost in nemilost prepuščenim čitateljem v tej le oskubljeni obliki: »Kljub temu pa vatikansko glasilo zagotavlja, da mora t a (sc. nemška) protiboljševiška borba najti podporo vseh zdravih sil naše kulture«. Drugič pa je zamolčalo, da je bila protiboljševiška okrožnica nemških Škotov v Nemčiji zaplenjena, ker je obenem tudi na Hitlerjev račun povedala nekaj bridkih. Zapeljalo ga je tud.i to, da je besedo Vatikana, naj katoliki s komunisti v nobeni reči ne sodelujejo, tudi v navidez dobri ne, s čimer je hotel reči, naj si ne namečejo peska v čevlje, kadar se odpravljajo na pot. svojim bralcem tolmačilo tako, kakor da je Vatikan rekel, naj katoliki v borbi proti komunizmu sodelujejo z vsakomur, naj vlači s seboj še bolj nerodne politične namene. Iz takega sukania besed se pa že naredi uvodnik o »borbi proti boljševizmu pod vodstvom Berlina in atikana«
Večkrat smo že poudarjali, da se Vatikan v boju proti boljševizmu ne more in noče vezati z
nobeno politično silo, ker njegov boj ni političen, ampak duhoven, zato pa tudi oster na življenje in smrt. Naj v politiki prodre katerokoli stališče, da vse mirovne pogodbe ostanejo v veljavi ali pa da se vse do dna izpremene, boljševizem bo kljub temu ostal, ker jc svetovni nazor, ki se z diplomatskimi akti ne da uničiti. Zato si Vatikan v borbi proti njemu ne more izbirati prijateljev med svetnimi silami, ki menjajo svoje nazore in namene, najmanj s poganskimi kakor je nemški narodni socializem. »Jutro« še boljševizma ni nikdar tako strogo obsodilo, kakor Vatikan narodn. socializem.
Najbolj čudno pa je to podcenjevanje borbe narodnega socializma, če pomislimo na celo plbho slavospevov, ki mu jih je »Jutro« posvetilo ob priliki kongresa v Nurnbergu. Takrat kar ni moglo skriti veselja, ki ga čuti do »legij, mogočnih maršev in drugih fašističnih sadov«, ki mu je oslalo še iz časov političnega delovanja vpokojenega generala Živkoviča. S kongresa si je po posebnem poročevalcu dalo pošiljati tako pohvalne izraze, kakor: »impozanten uvod«, »vzoren red«, »čudovita disciplina in spretnost«, »mladost kipi in se iskri življenjskega veselja«, »na obrazih se vidi, da jih ne žene samo radovednost«, »nikjer ne vidiš nevolj-nega obraza«, »čvrsta in enotna volja, ki sije iz oči vseh teh stotisočev«, »vse oči žare življenjske volje«, in še »Goringovi čudeži«, da se je moralo ob )>onianjkanju nadaljnjih izrazov zateči k srbski rečcnici »Svaba može sve«! Takrat je v »Odmevih iz Niirnberga« v uvodniku, v katerem govori o protiboljševiški akciji hitlerjevske Nemčije, tudi priznalo, da je »Rim v tem pogledu rezerviran«. Pa ga je zopet poprijela želja, da nekoliko obgrize Vatikan in ker ve, — slabe slušnje na lastni koži ga tako tiče —, da pri nas nobena reč ni tako nepriljubljena kakor fašizem, ti spravi Vatikan v zvezo z današnjim nemškim lašizmom. Le tako se more zgoditi, da ne preteče niti 14 dni in v uvodniku istega lista bereš samo »Hitlerjevska Nemčija in Vatikan« in zopet »Hitlerjevska Nemčija in Vatikan«, in »Prav gotovo je, da ti akciji (sc. protiboljševiški) nista brez notranje povezanosti«, obenem pa si še dovoli omalovaževati »mnenja nekaterih zunanje-političnih urednikov naših listov«! Kaj takega se more primeriti samo listu, ki nima nobenih načel, nobene smeri in se lovi samo od dogodka do dogodka. To vijugasto pot »Jutrove« zunanje politike smo odkrili že ob njegovem dvoj-natem stališču do komunističnih mirovnih kongresov — dober mesec dni je od tega — in kakor je videti, bo ta vijuga ostala tudi za naprej njegova edina »smer«.
Spričo tega prvega proti-boljševiškega bloka, ki so ga iznašli zunanje politični uredniki v Knaf-Ijevi ulici, nas tolaži samo misel, da bomo prav od tam kmalu dobili nova in uspešna navodila, ker — po mnenju istih zunanje-jx>litičnih urednikov — niti Berlin, niti Vatikan ne zna peljati protiboljše-viškega boja, in tudi skupaj »hitlerjevska Nemčija in Vatikan nista olajšala te borbe«, ampak »sta s tako politiko samo olajšala f>oložaj boljševizma«. Ker pa »ie potreba, da se Evropa in njeni narodi branijo boljševizma«, smemo torej upati, da bo vodstvo te borbe v kratkem prevzelo »Jutro«, ki jo bo znalo bolj olajšati, Evropi in njenim narodom ali vsaj Knalljevim ulicam. Da le ne bi s svojo zmedeno politiko samo olajšalo položaja boljševizma!
Sprejemi na Brdu
Brdo, 29. septembra. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je včeraj sprejel v gradiču Brdu v daljši avdijenci belgrajskega župana Vlado Iliča. Po avdijenci je Nj. kr. Vis. knez namestnik obdržal g. Iliča na kosilu.
Pred uredbo o kmetijskih zbornicah
Belgrad, 29. septembra. AA. V kmetijskem ministrstvu so dokončno izdelali načrt uredbe o kmetijskih zbornicah. Osnutek so že dobila zainteresirana ministrstva v proučevanje. Uredbo dobi v kratkem v odobritev ministrski svet.
Pokojninsko zavarovanje časnikarjev
Belgrad, 20. sept. A A. Nadaljujoč svoje prizadevanje za pokojninsko zavarovanje novinarjev so šli člani centralne uprave JNIT po sprejemu pri predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču še k ministru za socialno politiko in narodno zdravje Dragišu Cvetkoviču. Pri tej priložaosti je minister izjavil članom centralne uprave JNU, da je po izjavi predsednika vlade tudi on docela za to. da ministrstvo za socialno politiko izvede pokojninsko zavarovanje novinarjev na osnovi obveznosti države po uredbi o novinarjih in pooblastilih. ki jih ima minister v finančnem zakonu.
Ko se je razstal s člani centralne uprave JNU, jih je minister pooblastil, da pozdravijo voje tovariše in jim sjioroče njegovo poslanico, da je pokojninsko zavarovanje novinarjev vprašanje dni. V ministrstvu za socialno politiko se po ministrovi izjavi vrše priprave za takojšnje sklicanje komisije vseh prizadetih činiteljev.
Kongres carinskih zvan:čn*hov
Niš, 29. septembra, m. Tu je nadaljeval svoje delo 17. kongres zvaničnikov finančne kontrole. Na današnjem zasedanju so v glavnem poročali odposlanci Združenja uradnikov finančne kontrole, med njimi tudi Drenovec iz Ljubljane. Izvoljen je bil tudi nov odbor s predsednikom Marjanom Klobučarjem na čelu. Govora je bilo tudi o društvenem fondu, o sekcijah in pravilniku ter o tehnični preureditvi časopisa »Finančna kontrola«. Zvaničniki so sprejeli resolucijo, s katero naprošajo finančnega ministra, naj se zvaničniki finančne kontrole glede službenih prejemkov izenačijo s policijskimi stražniki in agenti. Zahteval je tudi, naj se za finančno kontrolo izda poseben zakon ter nai se z nim urede vprašanja, ki so zagotovljena z uradniškim zakonom. Iz fonda za finančno kontrolo nai se votira 50.000 din za izplačilo izdatkov za ureditev Društvenega doma na Golniku.
Medfiaro ;na konferenca za cle avsko zavarovan e
Praga, 29 seplembra. AA. ČTK poroča: Včeraj •e je začela sedma konferenca mednarodne zveze za delavsko zavarovanje. Otvoritvene seje so se udeležili člani vlade, parlamenta in drugi odlični zastopniki javnega življenja. Na konferenci je zastopano 16 držav Popoldne je bila prva delovna seia, na kateri sta bila ludi delegata Jugoslavije Bauer in Glascr
Dunajska vremenska najiovcd: Zelo mr/.lo, ponoči slana, oblačno, brez bistvenih padavin.
Obisk
nemških časnikarjev
Sarajevo, 29. septembra. AA. 7, včerajšnjim brzim vlakom se je pripeljala čez Brod v Sarajevo skupina 11 nemških časnikarjev. Na postaji so jih sprejeli sarajevski novinarski tovariši, nemški konzul v Sarajevu in upravnik sarajevske policije. Takoj po prihodu so se gostje odpeljali
v	avtomobilih banske uprave v hotel Evrofio, nato so pa uradno obiskali bana Predraga Lukiča in si ogledali dvorano kr. banske uprave. Goste .ie j j ban pozdravil z dobrodošlico, odgovoril mu jc pa g. B a (1 e, ki jc poudaril lepoto Jugoslavije in poudarjal pomen nemško-,jugoslovanske zveze — , zlasti na gospodarskem polju, ker to zaslužita nemški in jugoslovanski narod, ki sta nekoč bila . sovražnika, vendar častna in viteška sovražnika. V svojem govoru je ban poudaril svoje veselje, da lahko v središču banovine, ki ji je šef, pozdra- ,
vi	elito nemškega tiska, tembolj, ker prihaja ta elita študirat Jugoslavijo in da. ho s svojim pisanjem tudi sama pripomogla h gospodarskemu zbližanju in prijateljstvu med obema državama. I
Nato so gostje krenili nazaj v hotel Evropo, kjer jim .je ban priredil posilo. Razen gostov je bilo na kosilu še okoli 15 povabljencev, zlasti iz gospodarskih krogov teh krajev. Na banketu je ' nemške žurnalište pozdravil g. Lukič kot domačin; jioudaril je potrebo čim tesnejših gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Nemčijo.
Na banovo zdravico je odgovoril g. Bade z zelo toplim in sugestivnim govorom, v katerem se je dotaknil lepol Jugoslavije in zlasti pouda- | ril napredek Belgrada, vendar je naglasil, da se tudi Sarajevo nahaja v znamenju gospodarskega in kulturnega napredka. Dal je duška svojemu veselju v imenu nemških časnikarjev, da si lahko ogledajo mesto, o katerem so bili žc tolikokrat siišali toliko lepih in čudovitih stvari. Gostjo so davi odpotovali v Zenico.
Osebne vesti
Belgrad, 29. sept. b. Scaion Watson, ki sc mudi te dni v Zagrebu, je danes sprejel pred-slavnike samostojnjc demokratske stranke, dalje predstavnike Kmečke sloge in Gospodarske slo- ;l nc. Sedaj odpotuje v Belgrad, na kar se vrne v Zagreb, odkoder odide v Prago.	v
Belgrad, 29. sept. m. Prestavljen je na meščansko šolo v Orebič )osip Gorišek, upravitelj meščanske šole v Tržiču. Upokojeni so: Franc Vcndramifi, učitelj v Laporju, Alojzij Peter lin, učitelj v Kanvniku, Marija Barlen v Šn>ihclii, Josip Oorup, šolski nadzornik v Ptuju in Franc Mlakar, učitelji v Ljubljani.
Belgrad, 29. sept. m. Spremenjen jc ukaz, s katerim jc napredovala Zinka Thaler v 7. pol. skupino, kot učiteljica v Celju, v toliko, da ic omenjena napredovala v 7. skupino, kot učiteljica meščanske šole v Celju..
Ilelgrad, 29. sepl. m. V veliki dvorani tukajšnjega vseučilišča bo iuiri 34. redni občni zbor | Glavne zveze srbskih kmctsloh zadrug. Tekom i današnjga dne jc prišlo že izredno mnogo dele- ' gatov posameznih zadrug.
Belgrad, 29. septembra, m. Z odlokom kmetijskega ministra je postavljen za uradniškega pripravnika na banski upravi v Ljubljani Josip Erpič, diplomirani inženjer agronomije.
Belgrad, 29. se|>t. ni. Upokojena je Kristina A II d res, kanclisiinja pri sodišču v Noveln mestu.
Veličastna manifestacija katoliške misli
Zaključek katoliškega
časnikarskega kongresa
Rini, 27. septembra.
V nedeljo 27. t. m. je sprejel katoliške časnikarje paj>ež v Castel Gaiulolfu. Sprejem je bil svečan in je predsednik mednarodnega združenja katoliškega tiska grof Dalla Tome prebral udanostno adreso.
Govor sv. Očeta
Sv. oče Pij XI. je odgovoril v daljšem klasičnem govoru, v katerem je izrazil globoko veselje svojega očetovskega srca, da je doživel, da se je zbralo okoli njega toliko število mojstrov peresa. Letošnji kongres katoliških časnikarjev, je nadaljeval papež, se vrši ob 19. stoletnici izpreobrnitve sv. Pavla, ki je vzor katoliškega pisatelja. Zato je velik dogodijk, če se je zbralo toliko časnikarjev iz 30 katoliških narodov sveta v Rimu in sicer časnikarjev, ki so znani vsem, kateri se znanimajo za usodo vere in cerkve, pa za ogromne naloge krščanske kulture v sedanjem času. Tudi jaz, je dejal papež, sem Bogu hvaležen, da so prišli k meni ljudje, katerih pisana beseda je neprestana obramba resnice. Pa tudi katoliški časnikarji se morajo toga dogodka veseliti, ne samo, ker so se zbrali v večnem Rimu, ki človeku nuja tolike zaklade umetnosti, zgodovine, politike in vere, tako da se sme to mesto primerjati z edinstveno knjigo brez primere, v kateri se človek ne more nikoli do kraja načitati, ampak tudi zato, ker so imeli priliko, da se med seboj spoznajo, da med seboj izmenjavajo idejo in nasvete ter inicijative, ki bodo gotovo pripomogle k še večjemu razcvitu katoliškega tiska. In meni samemu, je dejal papež, ste napravili največje veselje s tem, ker sem dobil tolike dragocene informacije o stanju in razvoju katoliškega tiska vsega sveta, o vprašanjih, ki vas pretresajo in zanimajo in o namerah, ki jih imate, da branite in pomnožite krščansko kulturo. Nič ni slavnejšega in lepšega, kakor slediti Kristusu! Nadaljujte zvesto to službo učitelju resnice, mojstru lepote in vzoru popolnosti. Ker ste v tej službi, ne bo ničesar minulo, kar ste napisali in kar še boste pisali, zakaj ničesar od tega ogromnega dela, ki se kopiči dan za dnevom, ne bo izgubljeno. Nato je papež spregovoril še prisrčne besede svojega blagoslova časnikarjem, tiskovnim podjeLjeni in ludi najskromnejšemu delavcu v njih.
Stalna komisija katoliškega tiska
V soboto popohlne se je kot zaključek kongresa zbrala stalna komisija. Razpravljalo se je o katoliški informacijski agenciji. Abbe Carlier iz Ženeve je naglašal potrebo, da imajo katoličani svojega posebnega dopisnika pri Zvezi narodov, da bodo o njenem delu pravilno poučeni. Nato se je izvolil Svet stalne komisije katoliškega tiska, v katerega so bili izvoljeni: predsednik p. Merklen, podpredsednik mons. Origer, tajnik dr. Hoeben. Za člane posebnega »Delovnega odbora? v tej komisiji sami so bili izvoljeni: dr. Maggi za Italijo, Dassonville za Belgijo in sicer za Flaince, de Marteau za Valonce, p. Pauchart za Švico, dr. Toth za Ogrsko, dr. Funder za Avstrijo, Franc Hali za USA, msgr. Kaczinski za 1*01 jsko, dr. Kuy-pers za Nizozemsko in Mappils za Alzaško in Lo-reno. Končno so bili izvoljeni člani odbora izdajateljev in direktorjev listov mednarodnega katoliškega tiskovnega združenja in sicer: p.' Merklen, mons. Origer in Houben. Bilo je sklenjeno, da se prihodnja seja stalnega odbora vrši o binkoštih 1937 v Budimpešti.
Ob 5 popoldne je potem bilo slovesno zakljuE-no zborovanje, na katerem je bil navzoč kardinal La Puma. Tajnik je prečital številne pismene izjave solidarnosti s kongresom. Med njimi izjave številnih katoliških listov in katoliških pisateljskih časnikarskih društev, kakor tudi odličnih katoliških politikov in pisateljev. Med drugimi ja govoril tudi g. Janez Kalan iz Ljubljane, ki jo obrnil pozornost časnikarjev na novo ustanovljeno mednarodno kaloliško projiagando »Regnum Cbri-sti« ter pozval vse katoliško časopisje k sodelovanju pri tem velikem delu. Temperamentni njegov govor je bil sprejet s krepkim pritrjevanjem in velikim navdušenjem.
Nato je imel zaključni govor grof. Dalla Torre, znani direktor »Osservatore Romano«, ki je povzel vse delo in inicijative kongresa.
Po tem govoru je še gvoril kardinal l a Puma, ki je dejal, da katoliški časnikarji tvorijo nekak red svete cerkve, čeprav ne v kanoničnem pomenu te besede. Nato so se časnikarji |x>dali v bližnjo cerkev sv. Dominika in Siksta, kjer je kardinal zapel Te Deum in jx>delil blagoslov z Najsvetejšim.
Med drugimi naj omenimo zahvalni pozdrav italijanskega zunanjega ministra grofa Ciano.
Beli korakajo na Madrid
kjer so anarhisti prevzeli vso oblast
Pariz, 29. sept. b. Agenfura Radio poroča, da sta obe beli koloni, ki sta zavzeti Tolcdo, takoj nadaljevali pohod proti Madridu. Rdeče sile so sedaj osredotočile svojo pozornost na Navalo Camerc 50 km severno in, 30 km jugozapadno od Madrida. Cilj belih je' Ar'anliucz, ki lezi' severno od Toleda. Mesto teži na Železniški progi, ki veže Madrid z Valencijo. Če SČ, belim posreči zavzeti Aranhucz, btt 'preskrba' Madrida s hrertio iiV'vojnim motcrijalom resno ogrožena. General Franco je izjavil, da računa na pomoč nacionalistov v Madridu, ki jih je mnogo več, kakor pa se misli,. Madridska rdeča vlada je sicer izjavila, da je špansko prestoheo spremenila v najsolidnejšo trdnjavo, ki jo mi mogoče zavzeli, toda za može, ki hočejo koristiti človeštvu in očistiti Španijo rdečega terorja, ne sme biti nobenih težav. General Franco sicer računa s tem, da se bodo rdeči miličniki v začetku upirali in izjavljali, da raje umrejo na bojišču, kakor pa, da bi se udali, toda ko bo šlo zares, bodo zopet prvi zbežali, kakor na vseh dosedanjih bojiščih.
Dopisnik »United Pressa« poroča iz glavnega štaba belih, da jc Bilbao ves v plamenih in da jc guverner že pripravljen, da mesto brez borb preda.
London, 29. sept. b. Po vesteh iz Španije so beli letalci davi zopet bombardirali Bilbao. V luko Bilbao so priplule neke rdeče vojne ladje, na katere so bela letala vrgla nekaj desetin bomb ter jih hudo poškodovala, tako da za važnejše operacije ne bodo sposobne.
Zopet so se razširile vesti, da je Azana podal ostavko in da je izrazil željo, da ga pustijo iz Madrida. Toda vsi znaki kažejo, da so proti temu anarhisti in komunisti, ker nočejo, da bi potem Svet govoril, da je kapitulacija rdečih popolna. Res je, da so socialisti v Madridu prevzeli (jblast, popolnoma v svoje roke in mrzlično organizirajo, obrambo proti belim, ki. se .z veliko naglico bližajo Spali-ski prestolnici. .....
General Franco je včeraj izjavil, da upa, da bodo njegove junaške čete kmalu vkorakale v Madrid. Po padcu španske prestolnice pa bo obračunal s Katalonijo.
Potrjuje se, da so beli zavzeli Ajbar na fronti v Guipuzcoa. Letalstvo je bombardiralo Bilbao. V sektorju pri Toledu so beli napredovali za nekaj kilometrov proti Madridu.
Širi se vest, da je Azana odstopil. V Madridu so prevzeli oblast anarhisti.
Upor Kabitov
London, 29. sept. b. »Timesov« dopisnik poroča iz Tangerja, da se v španskem Maroku pripravlja nevaren upor rifskih kabilov. Upor bo po načrtu izbruhnil 15.- oktobra, ko prične v Maroku deževati. Ob tem času Španci ne morejo uporabljati svojih motoriziranih enot in tudi letališča niso ujjorabna. Vojaški voditelj rifskih Kabilov bo Mego ben Mohamed Bulahar, ki ga kratko imenujejo Bulajo (to se pravi: bradati). Bulajo je bil svoječasno eden najboljših soborcev Ab del Krima.
Domači odmevi
Kdo je bil bolje poučen
Ko včerajšnje »Jutro« s kislim obrazom objavlja izid občinskih volitev v moravski banovini, pripominja, da so zmago JRZ odlični prvaki te stranke še pred izidom volitev že nekaj časa napovedovali. Jutrovce smatramo za toliko previdne, da s takšno opombo ne mislijo kakorkoli namiga-vati, da so se volitve v Srbiji »delale«, ker so pač toliko pametni, da v lastni hiši, v kateri visi obe-šenec, ne bodo govorili o vrvi. Saj menda niso pozabili in mi tudi ne, kakšne so bile občinske volitve pod fašistično diktaturo JNS! Ko bi v moravski banovini bilo le količkaj pritiska, ki bi samo malo bil podoben zločinskim mahinacijam JNS-režima, bi prvič JNS sploh ne mogla svojih kandidatnih list postaviti in bi si drugič izmed 740 občin ne mogla osvojiti 15 občin, kar je 'za bankrotni politični sistem, ki ga JNS v naši državi predstavlja, šc vseeno visoko število.
Odlični prvaki JRZ, ki so že pred volitvami napovedovali zmago svoji stranki, so torej imeli popolnoma prav, ker so poznali razpoloženje med srbskim narodom Ni pa bilo točno informirano »Jutro«, ki je še nedavno lolažilo svoje bravce, da. radikali v sami Šumadiji plašno gledajo okrog sebe, kje imajo kaj pristašev. Za revno in zelo varljivo tolažbo svo)ih pristašev je bila prirejena vsa tista kampanja jenesarjev pri nas, ki je šušljala od vasi do vasi, kakšna katastrofa čaka pri občinskih volitvah JRZ v Srbiji! Sedaj pa je spregovorila Šu-madija, srce Srbije in pokazala, da imaio srbski radikali, ki so sestavni del JRZ, še vedno isto za-slombo v narodu, kot so jo vedno imeli in da so med Srbi še vedno večinska stranka.
Namen strokovnih orfSanrzacii
Tudi »Slovenskemu narodu« se je zdela kolektivna pogodba v tekstilni industriji toliko važna, da jo je v izvlečku objavil. Objavil je tudi tisti del, ki pravi, da noben delavec zaradi stavke, ako jo je izvajal samo kot močno sredstvo, kol pritisk v boju za svoje pravice, ne bo nič trpel. Podjetniki pa seveda niso prevzeli nobene obveznosti in je tudi nisu iuugli prevzeti, da oblast ne bi preganjala
prestopkov, ki so imeli vse drugačen namen. In to določbo si je »Slovenski narod« drznil svojim čitateljem poslati z opombo: »To pomeni, da bodo nekateri delavci še odgovarjali za svoje prestopke med stavko in da vsem ne bodo mogle pomagati tudi njihove strokovne organizacije s svojim posredovanjem.« Čuden namen je »Slovenski narod« s to opombo podtaknil strokovnim organizacijam. Tiste, ki so zagrešili take prestopke, strokovne organizacije in delavski tisk imenujejo »neodgovorni, nerazsodni elementi, zares zločinski ljudje, prefrigani • levičarji, nacionalistični junaki« in sedaj naj bi jim iste strokovne organizacije s svojim posredovanjem pomagale, da bi ne odgovarjali za svoje prestopke in tako tatu držale vrečo in potem mordaše odklonile vsako odgovornost! Kakor otroci v šoli, ki iz nagajivosti in jeze do učitelja ne marajo in ne marajo povedati tistega, ki je okno razbil in to trmo smatrajo za višek junaštva in čednost solidarnosti, čeprav zaradi takih neodkritih paglavcev potem trpi ves razred. Mezdni boj ni taka otročarija, da bi bilo dovoljeno in zh delavski »razred« dobro, ako bi strokovne organizacije smele posredovati — posredovanja so sploh znamenje nenormalnih in nezdravih razmer —. da tisti, ki so zločinsko prestopili namen stavke in" zašli drugam in še druge potegnili za seboj, za te prestopke ne bi odgovarjali. Naj se gre »Slovenski narod« tak otročji in razposajeni razred, slovenji narod se mu k tej dvolični igri ne more pridružiti, menda tudi strokovnim organizacijam ni žal, da jim ni dana pravica skrivati tiste, ki so povzročili nered v razredu, saj ne varčujejo s trdimi izrazi.
„Prosvetno društvo" v Beogradu
Belgrad, 29. septembra, m. V petek 9, oktobra bo priredilo tukajšnje prosvetno društvo ob 8 zvečer v društveni dvorani v Krunski ulici svoj drugi prosvetni večer v spomin tragične smrti b/agopo-kojnega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Ob tej priliki se bo članstvo prosvetnega društva spominjalo tudi nesrečnega koroškega plebiscita, o katerem bo govoril g. Franc Smodej. Udeležba za člane obvezna. Gostje dobrodošli.
Napol storjeno delo - ves trud
Napačno je varčevati pri milu — na Škodo perila. Manj vredna milo Škodujejo tkaninam. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesljivo:
SCHICHT0V0
LO JELEN
ZA NAMAKANJE ŽENSKA HVALA
O začetku, poteku in koncu stavke
tekstilnega delavstva v Kranju je »Gorenjec« v zadnji številki objavil poučen članek, ki je vreden, da ga vsaj v glavnih mislih ponatisnemo.
Najprej pove, da so med lastniki tovarn in zastopniki delavstva žc dalje časa tekla pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe in da so nekateri že takrat nestrpno pritiskali, naj se pogodba sklene kar na hitro roko, »kar podpišejo nai«, čeprav bi ne bila drugega kot papir, ki bi nc uredil razmer ne s strani delavcev, ne s strani podjetnikov.
Dva shoda in sirena
»Kolikor smo infomirani,« nadaljuje »Gorenjec,« »se ie med delavskimi zaupniki in industrijalci sklenil dogovor, da se na obeh straneh to vprašanje pretehta in da sc 28. avgusta prično pogajanja na banski upravi. Vse strokovne organizacije so dogovorno sklicale informativni shod na »Staro pošto«, ki je bil v sredo 19. avgusta in se ga ic udeležilo okrog 2000 ljudi. V nekem nam dobro znanem lokalu pa je bilo na tajnem sestanku že v torek dne 18. avgusta sklenjeno, da se štrajk mora vršiti Na sestanek so bili vabljeni le gotovi ljudje iz rdečega labora. Tako se je ustvarilo skrito vodstvo, ki je v ozadju izigravalo legalne organizacije in delavstvo. Shod na »Stari pošti« sc je vršil primeroma dostojno, čeprav so se strasti zelo razpalile in se je ustvarila atmosfera, ki je pospešila, da sc ie delavstvo kasneje izročilo vodstvu skritih cementov. Dasi se na tem shodu še ni storil defini-tiven sklep o šlrajku, se je vendar že isti dan povsod govorilo, da bo drugi dan štrajk. Vsakemu pametnemu človeku je bilo takoj jasno, da so vodstvo delavstva prevzeli nevidni elementi, ki niso bili za to ne postavljeni, nc izvoljeni od delavstva in niso nosili nikake odgovornosti. Krat-komalo, delavstvo je bilo od njih prevarjeno in zapeljano, vodstvo nad delavstvom so izgubile strokovne organizacije in tudi delavski zaupniki.
V	četrtek, dne 20. avgusta je ob 2. uri popoldne zatulila sirena v jugočeški in takoj nato po vseh drugih tovarnah. V tem trenutku je stopilo v štrajk vse delavstvo po vseh kranjskih tovarnah. jasno ie, da se je to izvršilo po načrtu, ki so ga napravili komunistični plačanci. — Štraik je torej izbruhnil. Delavstvo pa je uporabilo taktiko francoskih komunistov. Zasedlo je tovarne, celo pisarne, skladišča in si prisvojilo ključe od tovarn in s tem prekršilo ustavo in zakon, ki garantira vsakemu nemoteno posest in uporabo lastnine. Toda zasedba se je izvršila in lastniki in vlada so morali s tem računati.
Javna in taina navodila ^zaupnikov"
Prišlo je do pogajanj med industrijo in delavskimi organizacijami in delavskimi zaupniki. Na mestnem magistratu v Kranju je bil dosežen sporazum, začasni dogovor, po katerem bi se takoj začela pogajanja o sklenitvi kolektivne pogodbe, delavstvo pa izprazni tovarne in gre na delo. Zastopniki vseh delavskih organizacij in vsi delavski zaupniki so šli v tovorne in delavstvu preprečili ta dogovor. Toda skriti aranžerji so preprečili sporazum. Kakor se zdi, vsaj gotove priče že danes to vedo povedati, so bile celo med delavskimi voditelji osebe, ki so sicer sklenile za delavstvo začasni sporazum, in so na zunaj nagovarjali delavstvo, naj gre iz tovarn in sprejme začasni sporazum, skrivaj so pa dajali drugačna navodila. Skrito in nevidno vodstvo štrajka je znalo po svojih zaupnikih delavstvo po tovarnah nahujskati in prepričati, da so delavske organizacije izdale svoje delavstvo, da so plačane od industrijalcev, da jih hočejo le izvabiti iz tovarn, da iih prevariio. Tako je delavstvo pustilo na cedilu svoje legalne organizacije in svoje zaupnike in je sledilo nelegalni in skriti organizaciji.
O delu bana dr. Natlačena bomo morda še posebej govorili. Zaenkrat naj le to pribijemo, da so lahko videli vsi pošteni delavski zastopniki, da je ban podpiral vse upravičene želie delavstva, da je šel v svoii dobroti do skrajnosti, morda celo predaleč. Industrijalci so z vso vc-hemenco zahtevali, naj vlada s silo izprazni tovarne. Ban ie poskusil vsa mogoča sredstva, da mirnim potom privede delavstvo, da zapusti tovarne, da se štrajk ugodno in brez nasilja konča.
V	četrtek, 10. septembra, je bila v Delavski zbornici konferenca, na kateri je bil centralni tarifni odbor, izvoljeni zaupniki delavstva in voditelji strokovnih organizacij. Na tej konferenci se je sklenilo, da se pozove vse delavstvo, da izprazni zasedene tovarne, da se tako omogočijo pogajanja. Iz te konference ie šla k banu depu-taoija zastopnikov delavstva, kateri ic ban obljubil,
da do ponedeljka ne bo pustil nikogar preganjati zaradi štrajka,
da nc bo dovolil po tovarnah obratovanja s stavkokazi,
da bo na podjetnike vplival, da se čimprci sklene kolektivna pogodba.
Vsi za izpraznenje tovarn, razen komunistov
V	nedeljo, 13. septembra, so šli v vodilne tovarne v Kranju zastopniki delavstva in delavskih strokovnih organizacij skupno z g. sreskim podnačclnikom in so razložili delavstvu ves položaj in ga pozvali, naj zapusti tovarne in nai zasede vhode. Delavstvo pa je vse te nnjbolisc nasvete in pozive odklonilo; v Jugočcški so sc mnogi naravnost norčevali iz delavskih zastopnikov in iz oblasti ter zapeli: »Mi pa ne gremo dam...« Tako sc jc jasno videlo, da jc delavstvo popolnoma v rokah komunističnih elementov, ki nočejo, da bi delavstvo doseglo kaj uspeha v svoii borbi, ampak žele Ic povzročiti prclivanic krvi. Povsod drugod, v Mariboru in v Iržiču, ic
delavstvo sledilo navodilom svojih organizacij in zaupnikov ter zapustilo tovarne. Tudi v tovarni lntex je bila ogromna večina delavstva toliko uvidevna, da ie sprejela nasvet in ic večina zapustila tovarno, Ic mol del najbolj zapeljanih je ostal v tovarni še nadalje, strokovni odbor pa je odstopil in zapustil tovarno. Zaradi kapricc delavstva v kranjskih tovarnah je bilo sedaj nemogoče, da bi sc sklenila kolektivna pogodba za vse tekstilno delavstvo. Lc zaradi kranjskih kapric je moralo vse slovensko tekstilno delavstvo čakati na pogajanja in stradati brez delo. Tako so delavci od drugod pritiskali na oblasl in na delavstvo v Kranju, naj sc čimprej izpraznijo tovarne, da se konča štrajk. V Kranj je prišla de-putacija mariborskega delavstva, ki ic lepo nagovarjala delavstvo, naj vendar vapustr tovarne, da se tako omogoči vsemu delavstvu delo in vsakdanji kruh. Toda zaslepljenost in zapeljanost delavstva po tovarnah lugočeške in lugobrune ic tako narastla, da ni hotela poslušati niti svojih tovarišev iz Maribora. Tako ic nastol položaj.
da jc bilo v interesu vsega delavstva, da se tovarne izpraznijo; ker ui šlo zlepa, jc morala zadevo vzeti v roke žaiidarmciija in policija.
Samo krvi in nesreče ne!!
Marsikdo danes kritizira postopanje policije in žandarmerije. Res je, da policija in žondar-meriia nc poznata šale, loda priznati moramo, da so bile lovarnc res strokovnjaško izpraznjene, vse po navodilu, da ne sme leči kri. Ce bi bili varnostni organi postopali počasi, bi bili zločinski voditelji dosegli, kar so hoteli, da bi tekla kri in bi bilo mnogo mrtvih in nedolžnih žrtev. V tovarnah jc bilo innogo solne kisline in bencina in če bi bili aranžerji dobili čas za uporabo teh snovi, bi bila nastala lahko strašna katastrofa, ki bi bila uničila tovarne in na stotine življenj! Pripomnili še moramo, du so se skrili aranžerji obnašali, kakor se pač komunisti sploh, zelo viteško. Med množico so vrgli parolo, n»i ženske krijejo moške, ker si policija nc bo upala kaj žalega storili ženskam. Tako so ti laži-junaki poslali ženske naprci, sami so jo pa urno pocedili na šmarjetno goro in odnesli pete ... Žalostni junaki!«
Kationih msf*r. MihaeS Umeh - 50 letnih
V dneh 3. in 4. oktobra t. 1. slavi varaždinska gimnazija tristoletnico svojega obstoja.
Gimnazijo so osnovali 1. 1636 jezuiti, katerim so sledili kol profesorji pavlini in frančiškani, nakar je I 1850 prešla v svetovne roke, gimnazijo so obiskovali tudi mnogi Slovenci, mnogi pa so na njej delovali kot profesorji. Zato odbor pričakuje udeležencev tudi iz naših krajev.
Odbor za proslavo prosi vse one, ki mislijo proslavi prisostvovati, da prijavijo odboru svojo udeležbo ter odboru sporoče, kdaj pridejo in dali reflektirnjo na slanovanje in hrano. Stanovanje bodo dobili pri privatnikih zastonj ali za malo odškodnino. Ravno tako bo odbor poskrbel, da dobe za primerno ceno hrano oni, ki se bodo oglasila o pravem času.
Program proslave ie obširen: v soboto zvečer bo dijaški koncert, v nedelio ob devetih svečana maša v gimnazijski cerkvi, nato odkritje spominskih plošč v obeh zgradbah in nato slavnostna akademija.
Opoldne bo skupni obed in je želeti, da sc ga vsi udeleženci proslave udeleže. Staj bo 30 dinarjev za osebo in naj udeleženci v prijavi navedejo, da-li se ga mislijo udeležiti.
Popoldne bomo šli na grobove bivših profesorjev na tukajšnjem lepem pokopališču in bo pevsko društvo Tomislav zapelo nagrobnice. Razen tega si bodo mogli udeleženci popoldne ogledati zanimivo razstavo, ki obsega razen navadnih
Ljubljana, 29, sept.
Na magistratu v domovinskem uradu so od danes do 13. oktobra razgrnjeni volivni imeniki za I volitve v Zbornico za TOI. Razstavljeni so imeniki ! samo za tri odseke: trgovinski, obrtniški in gostinski. Prvi, industrijski odsek voli pismeno z gla-; sovnicami po pošti, ker je v celem območju Zbor-: niče TOI v Ljubljani vsega 288 volivnih upravičencev. Industrijci štejejo v Ljubljani 76 volivnih upravičencev.
Trgovinski odsek šteje 1381 volivcev, od teh je 1228 trgovcev različnih strok, 72 prevoznikov, 24 bančnih in zavarovalnih zavodov, 51 avtotaksijev in izvoščkov — izvoščkov je le 9 volivnih upravičencev, jasna slika, kako tudi v Ljubljani sloveči stan fijakerjev propada — in naposled 6 avtobusnih podjetnikov.
Obrtniški volivni odsek šteje 1615 volivcev, ki spadajo k najrazličnejšim obrtniškim poklicem. Naj-številneje so zastopani: čevljarji 184, ki pa tudi propadajo, fotografi 33, pooblaščeni graditelji 33, kleparji 46, ključavničarji 43, krojaška stroka 370, mesarji 138, mizarji 83, peki 65, sobo in črkosli-karji 57, tapetniki 22, urarji 34 itd.
Spremembe železniškega voznega reda
V	noči od sobote dne 3. na nedeljo dne 4. oktobra t. I. stopi v veljavo zimski vozni red.
V	območju direkcije Ljubljana se spremeni vozni red sledečih vlakov:
Brzi vlak št. 501/602 na progi Dunaj—Maribor—Ljubljana—Trst: Odhod Dunaj južni kolodvor ob 21. Maribor gl. kol. prihod ob 2.24, odhod ob 2.44, Ljubljana gl. kol. prihod'ob 5.41, od-I hod ob 5.47. Trst prihod ob 8.58.
Brzi vlak št. 601/502 na progi Trsi—Ljubljana | —Maribor—Dunaj: Odhod Trst ob 20 30, Ljubljana gl. kol. prihod ob 23 50, odhod ob 23.54, Maribor gl. kol. prihod ob 2.52, odhod ob 3.13, Dunaj južni kol. prihod ob 8.20.
Potniški vlak št. 1112 na progi Pragersko— Čakovec: Pragersko odhod ob 6.12, Ptuj prihod ob 6.39, odhod ob 6.45, Ormož prihod ob 7.15, odhod ob 7.21, Cakovec prihod ob 7.47
Polniški vlak št. 1123 na progi Kotoriba— Pragersko: Kotoriba odhod ob 5.51, Cakovec prihod ob 6.30, odhod ob 6.43, Ormož prihod ob 7.10, ob 7.17, Ptuj prihod ob 7.48, odhod ob 7.50, Pragersko prihod ob 8.18.
Potniški vlak št. 1114 na progi Cakovec— Murckeresztur: Cakovec odhod ob 14.06, Kotoriba prihod ob 14.43, odhod ob 14.55, Murake-rcsztur prihod ob 15.02.
Potniški vlak šl. 8723 na progi Murska Sobota—Ormož: Murska Sobota odhod ob 5.19, l.ijutomcr prihod ob 5.57, odhod ob 6.15, Ormož prihod ob 7.05.
Potniški vlak šl. 8813 na progi Gornja Radgona—Ljutomer: Gornjo Radgona odhod ob 5.21, Ljutomer prihod ob 6.10.
Potniški vlak šl. 9124 na progi Slovenjnm-dec—Dravograd M. vozi Ic trikrat na teden, in
300 letmea varaždinske gimnazije
strok še nove prirodopisne modele tukajšnjega profesorja Koščcca in važne dokumente iz tukajšnjih arhivov.
Kot zaključek prireditve so projektirani izleti v Trakoščan, Ptuj in Varaždinske toplicc, pa odlw>r prosi, da se reflektanti čimprej javijo.
Na proslavo so povbaljeni najvišji državni funkcijonarji in vsi bivši učenci. Tukajšnji profesor risanja slikar Krali-Medžimurec je izdelal ličen poziv Nj. Veličanstvu, katerega jc odnesel v Belgrad direktor gimnazije in predsednik slavnostnega odbora Josip Kruiščun, ki je na proslavo povabil tudi kraljevsko vlado. Na proslavo sta povabljena tudi ban savske banovine in zagrebški nadškof dr. Baucr, ki je tudi bivši učenec tega zavoda.
Za tristoletnico bo odbor izdal spomenico, ki bo bogata tako po vsebini kakor obliki Stala bp 30 Din in jo toplo priporočamo. Naroča sc pri gimnazijskem ravnateljstvu.
K proslavi ti istolelnicc varaždinske gimnazije so zlasti povabljeni bivši dijaki tega zavoda, pa v kolikor kdo od njih nc prejme posebnega povabila, naj to smatra povabilom. — Prosimo samo še enkrat, da sc vsi, ki sc mislijo prireditve udeležiti, pravočasno javijo odboru za proslavo tristoletnice varaždinske gimnazije in navedejo zlasti, da-li se bodo udeležili skupnega obeda.
Nu svidenje v Varaždinu!
V Ljubljani 3428 volivcev za TOI
Gostinski odsek šteje 356 gostilničarjev in ka-varnarjev, ki so volivni upravičenci za TOI. Skupno torej šteje Ljubljana 4428 volivnih upravičencev.
Za zadnje 3 odseke TOI je v Ljubljani določenih 5 volišč. Na 1. in 2. volišču bodo volili trgovci in k njim spadajoče stroke. Na 3. in 4. volišču obrtniki, na 5. pa člani gostinske obrti in deloma ostali obrtniki. Posamezna volišča se bodo nahajala kolikor mogoče v neposredni bližini palače TOI, kjer ima svoj sedež glavni volivni odbor. Lokali za posamezna volišča so takole določeni: za I. volišče mestni magistrat, za II. Mestni dom, za III. in IV. mestni licej na BIeiweisovi cesti in za V. humanistična gimnazija v Tomanovi ulici. Volitve bodo trajale 29. novembra od 8 zjutraj nepretrgoma do 18 zvečer. Z današnjim dnem se je pričelo pravilno reklamacijsko postopanje. Posamezne trgovske in obrtniške organizacije so sestavile v dveh izvodih za svoje stroke seznam volivnih upravičencev. Krajevni volivni odbor pa ie že sedaj v seznamih uradoma črtal mnoge volivce, ki so ali že umrli ali pa niso več upravičeni do volitev, ker že dalj časa ne izvršujejo svoje obrti, odnosno je ' bila njih obrt prenešena na drugo osebo.
sacer vsako nedeljo, ponedeljek in četrtek. Slovenjgradec odhod ob 5.28, Dravograd M. prihod ob 5.55.
Potniški vlak šl. 9125 na progi Dravograd M. — Slovenjgradec vozi le trikrat na teden, in sicer vsako nedelio, čclrtck in soboto; Dravograd M. odhod ob 20.30, Slovcnjgradcc prihod ob 20.57.
Polniški vlak št. 622 na progi Maribor gl. kol.—Št. ljj: Maribor gl. kol. odhod ob 13.20, Št. fljj prihod ob 13.40.
Potniški vlak št. 615 na progi šl. Ilj —Maribor gl. kol.: St. Ilj odhod ob 8.04, Maribor gl. kol. , prihod ob 8.23.
Na progi Jesenice—Podrožaka izostane potniški vlak št /42, odhod Jesenice ob 10.20 in polniški vlak št. 741, prihod Icscnicc ob 9.14; vozi pa zato mešani vlak št. 79/, odhod Podrožaka , ob 8 58 in prihod Jcsenicc ob 9.28.
Vsi izletniški vlaki vozijo zadnjikrat v nc- | ocljo dne 4. oklobra 1936.
Na progi Kamnik meslo—Ljubljana gl. kol. 1 vozi vuko nedeljo in praznik, pričenši z II. oktobrom 1936, potniški vlak št. 8417, odhod Kamnik mesto ob 19.37, Ljubljana gl. kol prihod ob 20.30.
Na progi Jesenice —Raleče Planica vozita vlaka št. 8619 in 8618 od 5. oktobra 1936 dalje le ob sobotah in dnevih pred prazniki; vlak št. 8619 odhaja iz Rateč Planice ob 19.17 ter prihaja na Jesenice ob 19.55; vlak št. 8(>18 odhaja z Jesenic ob 21.07 ter prihaja v Roteče Planico ob 22.09. Mešani vlak št 8662 vozi na progi Jesenice-Ra-teče Planica tudi ob nedeljah in praznikih; Jcsenicc odli. ob 6.15, Rateče Planica prih ob 8.16.
Točni vozni redi vseh vlakov in vse spremembe voznega reda od 5. oklobra I. i. vsebuje vozni red »Eksprcs«, ki izide drugi teden
Maribor, dne 29. sept.
Mariborski stolni in mestni župnik, mcnnignor in stolni kanonik Mihael llmek ie danes v krogu svojih prijateljev obhajal 50-letnico svojega življenja. Na predvečer mu jc pevsko društvo priredilo podoluiico, g. Avgust Spari pu jc izrekel is-| krene čestitke k lepemu jubileju. Jubilant se jc ; rodil 29. septembra 1886. Po dovršenih gimnazii-] skih študijah se ie odločil za duhovniški poklic in vstopil v mariborsko bogoslovje ter bil 27. julija 1910 posvečen v duhovnika. Do I. 1914 jc ka-planoval v Vuzenici, nato pa ves čas svetovne I vojne kot vojaški kurot. Skof dr. Mihael Napot-nik ga jc nalo imenoval zu škofijskega tajnika. L. 1928 jc bil od sv. Očclo za zasluge na cerkvenem polju imenovan za dvornega kaplana Nj. Svetosti, I. novembra 1930 pa je po smrti stoln. kanonika Moruvcu bil imenovan zu stolnega in mestnega župnika mariborskega. Čestitkam številnih prijateljev sc pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo let srečnega življenja iri plo-i donosnega dela!
f Župnik Jožef KSehl ml.
!	V Velikih Dolencih
v Prekmurju je umrl župnik g. Jožef Klekl, bratranec znanega izdajatelja prekmurskega tiska. Pokojni je živel 57 let, od teh 34 let kot duhovnik in 25 let kot župnik. Pokojni je bil dalje časa urednik Marijinega lista in Koledarja Srca Jezusovega ler Novin. Sploh je priobčeval v domačem tisku, zlasti v Koledarju, veliko narodnega blaga. Bil je izredno talentiran. Bil je tudi jako dober gospodar. Bolehal je že več let. Ka! bolezni mu je vsadila internacija na Madžarskem za časa prevrata. Kljub slabemu vremenu in odaljenosti se je pogreba udeležila skoraj vsa dekanijska duhovščina. Poleg duhovščine je pogrebu prisostvovalo domače in sosednje učiteljstvo, več druge inteligence in veliko število vernikov, tako katoliških kakor protestantskih. Obrede je vodil g. dekan Krantz, ki se je tudi v imenu ljudi in duhovščine poslovil od pokojnega; ob odprtem grobu se jc mlad fantek pokojniku zahvalil v imenu šolske mladine, kot nredsed-niku gasilcev sta govorila dva gasilca. Nazadnje je zadonela turobna pesem petih gasilcev trobentačev in otroci so svojemu bivšemu knl?hctu zasuli grob z jesenskim cvetjem.
Cestarji dobijo nove zastavice
Pred kratkim so ccstarji na banovinskih cestah v smislu uredbe šc iz letu 1929 dobili rdeče zastavice, ki jih morajo vedno nosili s seboj, da jih cestni nadzornik in drugi nadzorni organi takoj najdejo na cestah. Ceslarii po navadi zataknejo Ic zastavice ob ccMi na kraju, kjer delajo, pogosto pa tudi vidiš rdečo zastavico pritrjeno na sumokolnici, kier ponosno vihra, ali pa jo celo cestar nosi na hrbtu. Zdaj so se ljudje žc nekako privadili teh prizorov nn cestah, vendar pa jc novost lakoj spočetka vzbudila pomisleke, ker pomeni na naših cestah rdeča zastavica znamenje nevarnosti, lakoj bi se koj v prvih dneh v kamniški okolici kmalu pripetila nesreča nekemu tujemu avtomobilistu, ki sc jc vozil nu bled Srečal ie 3 cestarje z rdečo zastavico in ustavil vozilo, možje pa so mu pojasnili, da je to samo znak njihovega uradovanju na cesti in ga napotili naprej. Pri četrti zastavici pa je vozil mimo nc vc-doč, da vprav tu zastavica pomeni nevarnost. V kamnolomu so razstreljevoli skale m Ic malo ic manjkalo, da odstrelek ni zadel avtomobila. Kamniški okrajni cestni odbor je na pritožbe glede dvojnega tolmačenja teh zastavic izrazil po-mislikc riti bonski upravi, ki jc zdaj odredila namestil rdečihi žolte zastavice. Tore, avtomobilisti m vozniki: Rdeča znslavicn na cesli pomeni zdaj spel samo nevarnost, žolto pa navzočnost cc-slarja.
Drobne novice
Prosvetni večeri v Ljubljani
2. oktobra: Fr. S. Finžgar: Stoletnica Krsta
pri Savici.
9. oktobra: Dr. Angela Piskernik: Značaj koroških Slovencev.
16. oktobra: Prof. Marjan Dobovšck: Olimpijske igre.
23. oktobra: Prof. janko Mlakar: V tirolskih
gorah.
30. oktobra: Prof. Filip Terčclj: Goriški Slo-vcnci Ln njihov značaj.
6. novembra: Univ. prof. dr. Andrej Snoj: Po stopinjah Izraelcev na Sinaj.
13. novembra: Prof. Fr. Baš: Značaj ljudstva na Pohorju, Koziaku in Slov. goricah.
20. novembra: Dr. Amalija Simcc: Higijena v družini.
27. novembra: Dr. Alojz Kuhar: Med našimi izseljenci.
4.	decembra: Dr. ). Hohnjec: Zakaj prosimo za beatifikacijo škofa Martina Slomška.
11.	decembra: Prof. dr. Karol Capuder: Hitlerjeva osebnost in njegov boj.
18.	decembra: Tajn. Vinko Zor: Po Palestini.
8. janurja: Prof. dr. Ivan Knific: Preko Severne Amerike.
15. januarja: Univ. prof. dr. Marij Osana: Nova velesila v radijskih valovih.
22. januarja: Dr. Ivan Ahčin: Ob dvajsetletnici ruske revolucije.
29. januarja: Dr. Valentin Meršolj: Z dobro-voljci po Rusiji in Dobrudži.
5.	februarja: Anica Lebar: Naš kolodvorski misijon.
12.	februarja: Univ. prof. dr. Andrej Snoj: Najnovejše izkopanine v Palestini.
19.	februarja: Dr. Franc Kimovec, st. dekan: Ob Forsterjevi stoletnici.
26. februarja: Univ. prof. dr. Andrej Gosar: Brezposelnost.
5. marca: Inšpektor Ivan Dolenec: Ob dvajsetletnici majske deklaracije.
12. marca: Prof. Jakob Šolar: Naša narodna bitnost.
O Španiji bo predaval na mitingu v nedeljo 4 oktobra ob 11. v veliki dvorani Uniona s skiop-tičnimi slikami g. prof. dr. Karol Capuder. Udeležba obvezna za vsa ljubljanska prosvetna društva in njihove člane.
Moderen način pranja
je pranje s pralnim praškom
PERIOD
Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano.
Koledar
Sreda, 30. septembra: Hieronim (Jerko), cerkveni učenik; Zofija. — Ščip ob 22.01. Herschel napoveduje lepe vreme. Ta mesec se je dan skrčil od 13 ur 25 min. za 1 uro 40 minut na 11 ur 45 min.
Novi grobovi
■j- Božidar Sever, čigar ime je v prevratni dobi 1918 in 1919 v zvezi z boji v Prekmurju postalo v Sloveniji precej znano, je umrl, kakor poročajo, v bolnišnici v Beli Crkvi in sicer radi zastrupljenja krvi, ki je nastopilo radi zlomljene noge. Sever je bil več let ekonom umobolnice v Kovinu, pred nekaj meseci pa je bil prestavljen v isti lastnosti v Novo Celje. Med tem pa je prišel v preiskavo radi nerednosti, ki so se za njegovega poslovanja godile v Kovinu. Smrt ga je doletela v preiskovalnem zaporu, oz. v bolnišnici v Beli Cerkvi.
Osebne vesli
—	Odlikovan je bil g. inž. Josip Močnik, rudarski glavar, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje.
= Poroka. V nedeljo, 27. septembra, sta bilo poročena v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Kostanšek Štefan, uradni sluga Ljudske posojilnice v Ljubljani, in gospodična Vera Jevšnikova iz Ljubljane. Poročil ie novi par g. dr. Mirt, stolni kanonik iz Maribora. Novoporočencema želimo obilno božjega blagoslova in sreče na novem potu življenja.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze
mite zjutraj ua prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef grenčice«._
_ Spremembe pri Mestni hranilnici v Novem
mestu. Ker je bil upravni svet Mestne hranilnice v Novem mestu razrešen, je g. ban dr. Marko Natlačen imenoval za gerenta hranilnice g. Šavla Antona, starešino okrajnega sodišča v Novem mestu, v sosvet pa so bili imenovani: Turk Josip, trgovec, Grilc Alojzij, sedlar, inž. Barborič Karel, trgovec! Skedelj Venceslav, kolar, Kobe Josip, trgovec, Mahorčič Karel, trgovec, Kunstelj Miroslav, žel. uradnik v pokoju, Klemenčič Josip, tovarnar, Bučar Josip, advokat, Picek Edi, trgovec, in Win-diseher Josip ml., hotelir.
_ Drž. meščanska šola v Žalcu. Otvoritvena služba božja bo v soboto, dne 3. oktobra 1936. Učenci se zberejo ob pol 8 v šolski telovadnici. Pričetek pouka bo v ponedeljek, dne 5. oktobra.
—	»Umetnost« se bo imenoval novi list, stanovsko glasilo, ki ga bo izdajalo Druitvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani štirikrat na leto. Prva številka »Umetnosti« bo obsegala 16 strani izpolnjenih s prispevki naših umetnikov iz lu- in inozemstva. List, katerega bodo krasile številne umetniške reprodukcije, izide prihodnje dni,
_ V Rim in Neapelj, 12 dni po Italiji, brzovlak, 19. oktobra Benetke-Padova, avto, 10.—13. oktobra. Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizlet: Trst, Gorica-Trst. Belgrad-Oplenac, kraljev grob, brzovlak 9. oktobra. Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1.
_ 35 letnico in ne 30 letnico mature so praznovali maturanti iz leta 1901 (ne 1906), katerih sliko in imena smo objavili v nedeljski številki.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 26. t. m. je objavljena »Odločba kraljevskih namestnikov o izločitvi krajev Dragoši in Griblje iz občine Adlešiči in priključitvi k občini Gradac«, dalje »Odločba kraljevskih namestnikov o ustanovitvi nove občine Sv. Benedikt v Slov. goricah«, »Pravilnik o upravljanju in nadziranju izločenih državnih lovišč«, »Tel. promet: nove takse v prometu z Italijo; — nova tel. zveza * Avstrijo«, »Ratifikacija uredb, priloženih mednarodni konvenciji o telekomunikacijah, po Veliki Britaniji, dalie po vladi Južnoafriške uniie v imenu
družbe Overseas Communications of South Africa - Capetown, po republiki Haiti in po SSSR«, »Pristop Južne Rodezije k mednar. konvenciji o telekomunikacijah«, »Naredba bana dravske banovine proti zlorabi vojaškega državnega orožja in streliva« in »Objava o pobiranju obč. davščin v občini Kozje«.
Skrbno varJujte in dobro kuouUe
pa boste tudi v krizi izhaja'1 nakup vseh tkanin
, Mamuff ktnr®" k. d.
trgovina Ul vas želi noljSr postreei Mestni trg L7
— Kolesarske tatvine v Kamniku. Zadnje čase so spet v Kamniku in okolici na delu kolesarski tatovi. Ta mesec je bilo ukradenih že več koles, ki so jih brezskrbni lastniki pustili nezaklenjene pred vrati. Tri ukradena kolesa so potem našli razdrta na polju med Kamnikom in Perovim. Tatovi so jim pobrali vse sestavne dele, ogrodje pa odvrgli. V soboto zvečer je spet v Stahovici tat odpeljal kolo gozdnemu čuvaju na Kopišah. Prislonil ga je k steni gostilne pri Korlnu in stopil v hišo po cigarete, ko se je pa vrnil, kolesa ni bilo več. Sled za tatom je bila sicer vidna, vendar pa zlikovca niso mogli izslediti.
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
—	Kdor ima dobre in lepe zobe, se lahko smeje. Ali samo od sebe to ne pride. Usta in zobje se morajo varovati pred bakterijami, ki prihajajo v usta. Jeli to v resnici mogoče? Sigurno; samo po možnosti izpirati zjutraj in zvečer z Odoloml Dejstvo je trojno. Čisti dah, sijajni zobje ter zavaruje pred prehladom. Odol je idealno sredstvo za nego ust, ki pride v najskrivnejše dele ustne dupline ter preprečuje proces vrenja in kruljenja. Kdor dnevno uporablja Odol, varuje svoje zdravje.
—	Pri nakupu treba paziti na kakovosti Ko nabavljate novo perilo, je Vaša največja skrb, da li bo trajno. Trajnost pa ni odvisna toliko od samega perila, kolikor od načina pranja. Perite zato samo z odličnim jedrnatim milom, kakor je Schich-tovo Jelen milo, ker boste na ta način ohranili trajnost Vašega perila in si prištedili nove izdatke.
zborovanju protestiramo proti krivicam, ki se gode katoličanom v sedanji državljanski vojski na Španskem, Predavanje je opremljeno s skioptičnimi slikami, ki nam kažejo dragocene umetniška spomenike, ki so danes že razvaline, in posamezne prizore iz bojev. Posebno vabimo na to predavanje članstvo vseh ljubljanskih Prosvetnih društev, fantovskih odsekov in dekliških krožkov ter članstvo Marijanskih kongregacij. Pokažimo z obilno udeležbo, da sočustvujemo s katoliškimi Španci.
0 Lep življenjski jubilef. Gospa Marija Roger, roj. Mally, vdova po trgovcu in hišnem posestniku v Ljubljani, je dne 27. septembra t. 1. praznovala svoj 90. rojstni dan v krogu svojih najožjih rodbinskih članov, ki so prišli od blizu in daleč čestitat svoji dobri materi, babici in prababici. Jubilantka je navzlic visoki starosti duševno in telesno še čisto pri moči in se zanima za vse dogodke v svetu.
© Otvoritev III. drž. realne gimnazije preložena. Otvoritvena služba božja bo v nedeljo, 18. oktobra ob 10, blagoslovitev poslopja ob 11. Pričetek rednega pouka bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 8. Prvošolci naj pridejo ob 15. Ravnateljstvo bo od 8. okt. poslovalo v novem šolskem poslopju. Telefon 34-80.
0 Glasbeni tečaji za mladino. Sestanek staršev in interesentov za mladinske glasbene tečaje, na katerem se bodo določili dnevi in ure pouka ter vse ostale podrobnosti, se bo vršil dne 2. oktobra ob 20, Bleiweisova cesta 21, pritličje.
O Šentpeterčane, člane šentpeterske prosvete, opozarjamo, da se sigurno udeleže občnega zbora, ki bo drevi ob 8 v društv. prostorih. Na programu je tudi vprašanje novega doma. — Odbor.
0 Uprava ceslne železnice sporoča, da bo od 1. oktobra t. I. promet na progi Št. Vid—Šiška — Ljubljana podaljšan od kavarne Evrope do konca Gradišča. Vozovi na tc,j progi bodo vozili iz Št. Vida in Šiške direktno do Gradišča in obralno. Postajališče za progo proti Saški in Št. Vidu bo v Gradišču pred pekarno Vidmar. Tudi promet na krožni progi bo spremenjen, in sicer tako, da bo vozilo 5 voz slalno v smeri od vojne bolnišnice mimo magistrata, glavnega kolodvora po Jegličevi cesti proli vojni bolnišnici, trije vozovi pa bodo vozili po krožni progi v obratni smeri, t. j. Hrvatski trg — Jegličeva cesla, mimo glavnega kolodvora in magistrata na Hrvatski trg.
0 Fantovski krožek na Kodeljevem bo imel
drevi ob 8 izreden sestanek. Pridite vsi in točno! Zelo važno!
_© članski sestanek ljubljanske sekcije Jugosl. novinarskega združenja bo v četrtek, dne 1, oktobra t. 1 .ob 14 v kavarni Emona, I. nadstr. v svrho razgovora o važnih stanovskih zadevah. Člani-no-vinarji naj se zanesljivo udeleže!
O Vpisovanje v enoletno trgovsko Solo »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, še danes in jutri. Pouk prične 1. oktobra.
O Potom esperanta se morete seznaniti s krajevnimi znamenitostmi in kulturnimi vrednotami vsega sveta. Priliko, da se naučite esperantskega jezika, vam nudi »Klub esperantistov v Ljubljani«. Osnovni tečaj se bo pričel v petek, 2. okt. t. L, ob 20 v klubovem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7-1.
Poglejte si danes v kinu Unlonu
v velefantastičnem filmu po romanu H. G. WELLSA
Življenje na svetu leta 203S1
Konec in preporod sveta
Ljubljana
Ljubljanskim občanom!
Minilo jc poletje, doba toplih in lepih dni. Nehote zre vsakdo z neprijetnimi občutki zimi naproti. Tema, mraz in mokrota nas čakajo, ftrez-sončno bo življenje onim, ki imajo svoj dom, lop-lo peč, polno mizo in zdravje. V kakšno nepro-diirno noč pa zro ob tem času oni, ki nimajo doma, ki imajo komaj slabo streho nad seboj, ki prezebajo pod milim nebom, ki love najpotrebnejše za preživljanje, sestradani in onemogli, ki leže bolni, pohabljeni in nesposobni za življenjski boj! Njim res solncc ne sije, zanje življenje ni vredno tega imena. Ali je prav, da pustimo tako gorje, da ga gledamo v svoji sredi? Naše udobje in veselje ni lepo, dokler drugi še stradajo in trpe.
Vsak mora pomagati! Moral Po krščanski zapovedi mora iu po svojem človcčanskcm dostojanstvu.
Tu prosi za brezštevilne uboge njihova in vaša občina. Občina, ta velika družina ima dolžnosti, da opozori one, ki jim življenje ni pretežko na soobčanc, ki jim življenje naliva le pelina v čašo.
Oddolžimo sel Pomagajmo! Občina liublian-ska bo v prid brezposelnim pobirala v zimskih mesecih od oktobra do aprila po 1 Din od stanovanjske in poslovne sobe in po 4 Din za vsakega uslužbcnca od delodajalcev. Zbirala bo tc prispevke od onih, ki se bodo k dajatvi prostovoljno prijavili. Slajše jc dati prostovoljno kot prisilno. Naši občani bodo pokazali, kako razumevajo občansko skupnost, dokazali bodo, da nočejo biti le samoljubni pospcšcvatclji svojih lastnih dobrin, temveč da se čutijo člane družbe, občanstva, naroda in da hočejo pomagati potrebnim.
Ko bo mestna občina ljubljanska poslala prijavnico za plačevanje tega prostovoljnega soci-jalncga prispevka, naj ne bo nikogar, ki bi se k plačevanju nc prijavil. Prostovoljna davščina na sobe in uslužbencc nai bo dokaz, da ima Ljubljana usmiljeno srce, da se njeni občani z veseljem odzivajo klicu: »Pomagajte revnim«!
Dr. DEREANI
Kongresni trg 1-1, se je vnil
in zdravi očesno in ušesno bolne
© Sv. maša za žrtev koroških šovinistov. Jutri, v četrtek, dne 1. oktobra, se bo brala ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi pred glavnim oltarjem maša-zadušnica za slovenskega koroškega pevca Miho Habiha, člana prosvetnega društva »Zvezde« v Hodišah ob Vrbskem jezeru, ki je bil dne 13. septembra na potu s slovenske pevske prireditve blizu Škofič na Koroškem zverinsko umorjen, ker je bil pošten in zaveden Slovenec. Pridite, da dostojno počastimo spomin slovenskega muče-nika in da prosimo Boga, da podeli našim bratom na Koroškem moč, da vzdrže v svojem boju za slovenski jezik in čast Gospe svete. — Korošci.
© O Španiji bo predaval v nedeljo, 4. oktobra, ob 11 dopoldne v veliki dvorani Uniona g. dr. Karel Capuder. Prihodnja nedelja je namreč posvečena žrtvam brezvestnih boljševikov, ki so prizadeli katoličanom toliko gorja, ki so požgali toliko cerkva in samostanov. Verni Slovenci se bodo ta dan v svojih molitvah in žrtvah spominjali nesrečne Špa-niie. Naša dolžnost pa ie, da tudi iavno na velikem
© Konec vojaikih manevrov. V ponedeljek zvečer so bili zaključeni vojaški manevri, ki so letošnjo jesen zavzeli velik obseg po skoraj vsej črti od Kočevja, čez Notranjsko do gorenjskih kotlin. Vojaštvo se je že v ponedeljek, deloma pa tudi včeraj, pričelo vračati v svoje garnizije. Vojaštvo izgleda po končanih manevrih prav sveže kljub prestan;m in umevnim naporom.
O Nevaren padec z lestve. Na Tyrševi cesti 12 je včeraj padel z lestve in si zlomil nogo v kolku 68 letni mestni ubožec Janez Novak. Prepeljan je bil v bolnišnico.
KINO UNION Telefon 22-21
Premiera velefantastlinega filma po romanu H. O. Well«« v režiji A. Korde
Konec in preporod sveta
KINO SLOGA Telefon 27-30
Premiera prekrasnega filma z Joan Crawford v nemškem Jeziku
Ne maram žensk!
ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24
Danes nepreklicno poslednji« MlllOckerJeva prekrasna opereta
prosiak
Carola H8hn, Marlka RSkk, Johannes Horsters, Ida Wiist, Fnti Kam par s.
Predstave danes ob 16., 1915 in 21 15 uri MW^»iMiiiiiiiiiiiiHiiiiiii'iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiimiWii
© Redno licenciranje bikov za leto 1936. Na
osnovi zakona o pospeševanju živinoreje z dne 21. decembra 1929 bo redno licenciranje za leto 1936 v mestni občini ljubljanski v soboto, dne 3. oktobra t. 1. po sledečem razporedu: 1. za Moste in Štepa-njo vas ob pol 8 zjutraj na dvorišču bivše banovinske žrebčame; 2. za Barje ob 9 na dvorišču g. Mokarja; 3 .za Vič ob 10 na dvorišču g. Beliča Alojzija, Vič 29; 4. za Dravlje-Koseze-Šiško ob 11 na dvorišču g. Babnika Valentina, Zgornja Šiška. — Opozarjajo se bikorejci, da prinesejo s seboj izvlečke iz rodovnika glede mlečnosti in porekla bikov. Nadalje se opozarjajo vsi živinorejci, da je pripuščanje nelicenciranih bikov nedopustno in da se bodo po zakonu kaznovali vsi prestopki v tem pogledu.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Novosti:
Berdinje\v: Von der Wiirde des Christcutums und der ITniviirdi; der Chrislen. 81. str., nevez. 39 Din. — Lauck: Aus Bibcl und Lehnn. 347 str., vez. 63 Din. — Mauer: Da« verborgene Antlitz. Christus im Mysterium des Jahres. 329 str., vez. 91 Din. — Melzger: Kalolisclie SecLsorgc der (ie-gcnwarl. Ein Bucli aus dom Leben unserer Zeil. 263 str., vez. 80 Din. — Noark: Katholizitiit und (ioistosfreilieit. 377 str., vez. 82 Din. — NUdllng: Liuhvig Feunrbachs Rcllgionsphllosophic. Die Auf-losung der Theologie in Anthropologie. 216 str., nevez. 68 Din. — Schneider: llililuiigskriiftc im Kiitholizismus der \Yclt seil dem Ende des Krie-ges. 103 sir., vez. 115 Din. — Sohollig: Dir Ver-Tvaltung der hriligen Sakraniontc untnr pastoralen Clesichtspunkten. 445 sir., vez. 98 Din. — Simon: Das MensrhHchc in der Kirche Chrisii. 200 str., vez. 56 Din. — !
Maribor
n Slomškov spomenik, najnovejše delo naše znane umetnice Karle Bulovčeve, ki je razstavljen v mariborskem gradu, vzbuja splošno pozornost mariborskega občinstva. Razstava je odprta vsak dan do nedeljo.
□	še ta teden sprejema gledališka blagajna nove abonente, prve dni prihodnjega tedna pa bodo žo prve abonentske predstave. Lastniki blokov pa imajo že ta leden pravico do predstav ter veljajo bloki tudi za otvoritveno predstavo.
□	Vodstvo avtobusnega prometa obvešča cenj. občinstvo, da je sezonska proga na Reko ukinjena. Posebne vožnje pa se bodo vršile še naprej, toda le v primeru, če se prijavi dovoljno število jiotnikov. Prijave sprejema prometna pisarna na Glavnem trgu vsako solmto do 12. ure.
□	Smrt kosi. Na Ruški cesti št. 5 je utnrl v starosti 36 let trgovski potnik g. Viljem Smolo j. Naj j>očiva v miru!
□	Srednješolci — lahkoatleti. V soboto in nedeljo bo lahkoatletski miting mariborskih srednjih šol na igrišču SK Železničarja.
□	Maratonci, izletniki in tekmovalci odidejo na Pohorje k V. jubilejnemu Pohorskemu teku v soboto jx>i>oldne ob 15 iz Livade. Prijatelj kluba jih jiopelje z avtomobilom do Reke. Točno ob 15!
□	50 let je zvesto služila in sedaj umrla. Včeraj je umrla v visoki starosti 84 let Julijana Žu-mer, služkinja pri Zebot-Kremovi rodbini v Mariboru. 1'okojnica je bila vzor služkinje, ki je nad 50 let živela pri eni in isti hiši, ki ji je postala pravi dom. Ob njeni 80 letnici je pisal o njej tudi »Slovenec« ter prinesel njeno sliko. Blago poltoj-nico bodo položili k večnemu počitku v četrtek jx>jx)ldne. Naj počiva v miru!
□	S »Pulnikom« na izletih. V oktobru priredi Putnik izlete z avtokarom: V soboto 3. oktobra v Graz, v nedeljo 4. oktobra na Vrbsko in Osojsko jezero, od 8. do 11. oktobra na Dunaj in v nedeljo 11. oktobra pavšalno potovanje po Slovenskih goricah.
□	Ulica 10. oktobra dobi nov asfalt. Izredno naglo napreduje letos z uporabo novega stroja asfaltiranje mariborskih hodnikov. Sedaj je na vrsti Ulica 10. oktobra, kjer je asfaltni tlak že nekaj let sem ves razdrapan. Vsa ulica bo na novo asfaltirana, pri hodnikih pa bodo izmenjani robniki.
□	Kolektivno pogodbo zahtevajo sedaj pekovski pomočniki v Mariboru. V njihovih vrstah se je jx>.javilo močno mezdno gibanje, ki stremi za uveljavljenjem skupne pogodbe. Svoje zahteve so tudi že predočili pekovslcim mojstrom, ki so imeli tozadevno svoje posvetovanje.
□	35 kg saharina v vlaku. Dober plen je napravil včeraj orožniški kaplar Filip Simčič, ki je spremljal osebni vlak. Nek mlajši moški se mu je zdel zelo sumljiv, pa ga je pri Pragerskem natančneje pregledal. Pregled se je izplačal. Našel je pri njem 35 kg saharina in sicer 55 zavojčkov po pol kg ter 498 škatljic v skujmi teži 7 in pol kg.
□	Tatvino cvetlic je včeraj priznal orožnikom uslužbenec neke mariborske trgovine. Zjutraj pred nastopom službe je obiskoval vrtove okoliških posestnikov in kradel kar na debelo. Cvetje je deloma prodajal tudi v neki cvetličarni. Dajal ga je seveda lahko zelo poceni, da so vrtnarji, ki s trudom pridelujejo lepe cvetlice, kar strmeli nad tem svojevrstnim »dumpingouK.
Celie
J3 Društvo jugosl. akademikov v Celju jc polagalo v soboto na rednem letnem občnem zboru račun o svojem uspešnem delovanju v pretekli p>o-slovni dobi. Podana so bila jjoročila odbornikov, iz katerih je razvidno, da je društvo v pretekli sezoni dostojno reprezentiralo celjsko akademsko dijaštvo. Društvo šteje 54 članov. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se osnujeta socialni fond, ki bo delil pod]x>re potrebnim akademikom, in eks-kurzijski fond, ki bo gmotno jjodprl razne poučne ekskurzije. Naslov društva se je z ozirom na njegov reprezentančni značaj spremenil v »Jugoslovansko akademsko društvo Celje« s šolskim območjem celjske gimnazije. Dosedaj so bili lahko člani društva samo akademiki iz Celja in okolice. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Hodžar Rado, can. mr.; podpredsednik Zabukovšek Milutin, can. inr.; tajnik Bevc Rihard. stud. iur.; blagajnik Likar Nada, stud. phil.; knjižničar Ferdič Ignac, can. iur.; gospodar rrece Franc, can. iur.
0 Fantovski odsek KPD ima drevi ob 7 v Orlovskem domu odborovo sejo. — V nedeljo, dne 4. oktobra bo pa ob pol 9 zjutraj v fantovski sobi v Orlovskem domu občni zbor fantovskega odseka.
0 Apologetični odsek DMK ima drevi sestanek. Na dnevnem redu je nadaljevanje predavanja o socialnem vprašanju današnjih dni.
0 špecijalist za živčne bolezni, primarij dr. Pestotnik, zopet redno ordinira.
0 Kino Metropol. Danes «4 MUŠKETIRJI« in nov Foxov tednik.
0 Skalaška prireditev bo v soboto, 3. oktobra ob 8 zvečer v vseh prostorih Narodnega doma. Obleka po možnosti planinska.
0 Smrtna nesreča. Podbregar Franc, 28-letni hlapec iz Leluša, je v nedeljo zvečer na cesti pri Braslovčah, ko se je vozil s kolesom brez luči, v temi trčil v neki voz in zadel s trebuhom v oje. Drugi dan so ga pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer je pa v noči od 28. na 19. t. m. umrl.
0 Razpis službe pogodbenega uradnika pri predstojništvu mestne policije celjske. Mestna občina celjska razpisuje oddajo službe pogodbenega uradnika s srednješolsko izobrazbo pri predstojništvu mestne policije celjske. Natančni pogoji so razvidni z razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega magistrata.
Zagorje
Grabnarjevega očela ni več. V nedeljo zvečer ga ic po večmesečni bolezni, ki io je potrpežljivo in boguvdano prenašal, smrt rešila hudega trpljenja. Gotovo jc bilo njegovo srečanje z Bogom lahko, saj je vse svoje dolgo življenje, polnih 87 let, živel le Bogu in bližnjemu. Bil je klen značaj, trdna slovenska korenina in vzoren katoliški mož, ki svoic globoke vere pred nikomer in nikoli rii skrival, leinveč io pogumno in pravemu možu primerno v besedah in dejanjih vedno kazal. Svoio duhovno moč pa ic obenem z umsko izobrazbo črpal tudi iz katoliškega časopisja, katerega vnel čitatclj in ločen naročnik jc bil dolga leta; vse do zadnjega ie rod bral »Domoljuba« pa ludi »Slovcnca«. Radi svoje velike prijaznosti in zdravega humorja je bil izredno priljubljen. V revščini jc preživel mlada !cta, revščino jc podedoval, todo z žulji svojih rok je v teku let iz maihnega poscstvcca ustvaril veliko in lepo posestvo. Pred osmimi leti ic s svojo blago ženo, ki mu jc umrla pred petimi leti obhajal zlato poroko. Pogreb pokojncija Drnovška Janeza po domače Grabnarja, bo danes, v sredo ob 10 dopoldne s sv. mašo. Nai v miru počiva! Žalujočim sorodnikom iskreno sožalje!
Naša žilna kupčija
Iz poslovnega poročila Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov posnemamo še nadalje naslednje podatke:
Družba je v poslovnem letu 1935-36 kupila 47.545 ton pšenice (v prejšnjem poslovnem letu) 140.817 ton za 64.5 milijonov (203.4 milijone), prodaja pa ji je vrgla 68.6 (208.66 skupno s prodanimi zalogami milijonov dinarjev tako, da je družba pri tem poslu imela 4.15 milijonov dinarjev dobička, prejšnje leto pa 1.23 milijonov dinarjev izgube. Ko kor lanskega leta tako tudi letos družbi na koncu poslovnega leta ni ostalo nič zalog. V kampanji 1935/86 je prodala družba 30.609 ton pšenice v državi, 16.605 ciif. Braila, dočim je razlika bila odpisana.
Lanskega poslovnega leta se ni dosti izvažalo, ker je bila slaba letina. Zanimiva je razdelitev, od koga je družba prejela pšenico: od trgovcev 4.031 vagonov, od zadrug 520 vagonov in od producentov 204 vagone. Družba je sodelovala tudi pri akciji ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, za katerega je kupovala blago in ga pošiljala v pasivne kraje.
Posli s koruzo so bili manjši kot prejšnjega leta. Dočim je leta 1934/35 kupila družba 53.436 ton pšenice, jih je kupila v poslovnem tetu 1935/36 samo 29.432 ton. Poročilo družbe pravi, da ie bila to v glavnem dobava za prehrano pasivnih Krajev. Poleg tega pa je družba izvažala koruzo in sicer v poslovnem letu 1935/36 50 vagonov koruze od skupnega izvoza 6344 vagonov.
Ker je bila letina fižola slaba, je družba malo delala s fižolom. V poslovanju s sadjem je družba posredovala pri izvozu svežih češpelj. Posebno je oilo to poslovanje znatno v zvezi s kontingenti za Nemčijo im Italijo.
Prav znatni so bili posli družbe z opijem. Družba je odkupovala opij in sicer 72.856 kg za 14.865 milijonov dinarjev. Prodaja opija je bila urejena na inozemskih tržiščih sporazumno s Turčijo. Vendar prodaja ni šla dobro, kar se vidi iz naraščanja naših zalog opija. Znašale so zaloge 30. ju-
V poslovnem letu 1935/36 je imela družba od preferencijalov dohodkov 40.65 milijonov dinarjev, od tega je porabila za intervencije in za izplačilo premij 12.06 milijonov dinarjev. Ostanek je bil porabljen za sklad za kontrolo in f>ospeševanje iz voza sadja ter sklad za intervencijo.
Družba je natančno izračunala svoje režijske stroške. Dočim jc povprečno 10.34/35 zaposlovala 72 uslužbencev, lih je leta 1935/36 zaposlovala 62. Vsi režijski stroški so znašali v primeri s prometom leta 1934/35 0.93%, leta 1935/36 pa so bili f>ovčani na 1.47%. Pri tem pa je upoštevati, da je v absolutnih številkah izražena režija padla od 6.2 na 4.54 milijonov dinarjev.
Računski zaključek družbe izkazuje te-le podatke (vse v milijonih dinarjev).
Bilanca.
Aktiva: blagajna 0.7 (1.76), boni finančnega ministrstva 44.13 (8.00), blago 14.6 (17.3), dožniki 52.0 (55.8), inventar 0.7 (0.64), prenosne postavke 2.3 (1.64).
Pasiva: glavnica 15.0 (15.0), skladi in rezerve 44.0 (14.25), upniki 40.66 (36.64), menični akcepti 15.0 (18.0). prenos dobička 0.13 (0.05). čisti dobiček 0.17 (0.085), skupno 0.31 (0.13).
Račun zgube in dobička kaže te-le glavne postavke.
Dobiček: prenos iz skladov 0.36 (3.85), zaslužek na blagu in ostali dohodki 7.34 (14.37). — Izdatki: plače 2.45 (2.8), upravni stroški 0.84 (1.2), režijski stroški 1.25 (2.23), obresti 2.86 (5.8), odpisi 0.13 (2.66) milijonov dinarjev.
Iz tega je razvidno, da družba nima več nobenih odpisov, kajti odpisi pričujoče bilance se nanašajo delorpa na inventar, le malo pa na druge stvari. To pomeni, da je položaj pri družbi raz-nierno očiščen raznih dubioz, ki so prej zelo obremenjevale poslovanje družbe. Zmanjšali so se upravni stroški, nadalje v prav znatni meri tudi obresti-
ni j a 1934 9055 kg, sredi leta 1935 4S.864 kg, sredi j Tudi vsota dolgov družbe se je zmanjšala za 3 na leta 1936 pa 61.930 kg.	1 12 milijonov dinarjev.
Sporazum z Italijo
Z Italijo je bil podpisan novi trgovinski dogovor, ki bo veljal šest mesecev. Po tem sjjorazumu 60 določeni kontingenti za medsebojno trgovino Predvideno je, da bo Jugoslavija izvozila tekom teh šestih mesecev, t. j. do 31. marca 1936, za 62.5 milijonov lir blaga, kupila pa bo v istem razdobju za isti znesek blaga.
Za izvoz v Italijo bodo prišle vpoštev tiste vrste blaga, ki smo jih tudi prej največ izvažali v . Italijo, kot živina, les, pšenica, koruza in rude.
Italija je pristala na to, da nam bo predivo dobavljala proti plačilu v kliringu, ki se bode na novo osnoval, dasi se je prvotno postavila na stališče, da bo mogoče uvažati predivo iz Italije le proti plačilu v devizah. Poleg prediva bodo prišli v pošfev za uvoz avtomobili, južno sadje, riž, tek-stini produkti in umetna svila.
Napram prvotnim italijanskim predlogom, ki so vsebovai določbo, da bi Italija kupila od nas za 14.5 milijonov lir blaga, ini pa od nje za 21.75 milijonov lir, vsebuje doseženi sporazum uspeh. Ce pa pomislimo, da je v letu 1935 naš izvoz v Italijo, dasi je vsled sankcij padel, znašal 672.3 milijone dinarjev, in primerjamo to s sedaj doseženim kontingentom od niti celih 200 milijonov dinarjev za pol leta, pa ne moremo ugotoviti posebnega uspeha.	.
Naše izvoznike bo seveda zanimalo tudi, kako je z likvidacijo sfarih klirinških terjatev. Podrobnosti glede tega sicer še niso znane, smatra pa se, da se bo likvidacija izvršila potom večjih državnih nabav v Italiji. Stare klirinške terjatve cenijo sedaj na 22 milijonov dinarjev, mogoče so pa tudi nekaj višje Vsled tega za naše gospodarstvo ni vseeno kako in v kakšnem času se bo likvidacija teh terjatev izvršila.
Zunanja trgovina s klirinškimi državami
V osmih mesecih tekočega lela je izvoz v klirinške države znašal 1.893.9 milj. Din, kar je 159.2 milij. manj kot lansko leto v istem razdobju. V primeru s celokupnim izvozom pomeni izvoz v kii-rinške države 78.58%, dočim je bil lansko leto 83.25%.
Ce primerjamo izvoz v posamezne države, vi- j dimo, da je najbolj narastel izvoz v Nemčijo, ka-
mor smo izvozili za 558.8 milij. Din blaga, naj^ram 401.9 mimilj. v lanskem letu. Razlika znaša torej 156.9 milij. Narastel je tudi izvoz v Belgijo za 62.7 milij. na 135.3, nato v Francijo, Češkoslovaško, Madjarsko. Grčijo in Romunijo. Padel pa je izvoz predvsem v Italijo, kamor je znašal le 45 milij. napram 480.1 v lanskem letu. Manjši je bil tudi izvoz na Poljsko.
Z uvozom iz klirinških držav pa je bilo obratno. Uvozili smo za 1.801.4 milij., kar je 69.61% celokupnega uvoza napram 1.626.1 milij. odnosno 99.91 v lanskem letu. Uvozili smo torej iz klirinških držav za 175.3 milij. več kot v osmih mesecih leta 1935.
Tudi pri uvozu je največje zvišanje pri Nemčiji, in sicer za 303 milij. na 661.2 milij, torej skoraj podvojitev. Za 146.5 milij. je bil tudi večji uvoz iz Češkoslovaške, ki je znašal 437.2 milij. dinarjev. Zvišan je še uvoz iz švice, Bcgijc, Romunije in Grčije. Padel pa je seveda uvoz iz Italije, in sicer od 279.9 na 1.9 milij. Din. Znatno je padel tudi uvoz iz Francije, ki je letos znašal 74.1 proti 116.4 milij. leta 1935. Uvoz iz Avstrije je padel za 18.9 in je znašal 262.2 milij. dinarjev.
Borza
Dne 29. septembra. Denar
V	deviznih tečajih, razen v privatnem kliringu. na ljubljanski borzi ludi danes ni bilo notacij. Položaj je še vedno nejasen.
V	privatnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi notiral 8.49—8.79, na zagrebški je notiral 8.455—8.555 (8.505), na belgrajski pa 8.4652 -8.5652.
Nemška marka je v privatnem kliringu na ljubljanski borzi j)opustila na 1355—13.75, na zagrebški pa na 13.45—13.65 (13.55), za sredo oktobra 13.30—13.50 (13.40), za konec oktobra 13.265 do 13.465 (13.365). za sredo novembra 13.30 do 13.50 (13.40), za konec novembra pa 13.15 -13.35 (13.25). Na belerajski borzi je marka popustila na 13.3685—13.5685.
Angleški funt je notiral v Ljubljani 234 den., v Zagrebu 232.635—231.235 (233.435), v Belgradu pa 234 bi.
Grški boni so ostali na zagrebški borzi neiz-prenienjeni na 29.65 -30.35 (30), v Belgradu pa so popustili na 29.65—30.35.
Curih. I,ondon 31.35, Newvork 432, Bruselj 73.00, Amsterdam 210, Stockholm 110.10, Oslo
DiasUt otrok
ker učinkuje kot varstvo proti infekcijam, torej proti nahodu, bolečinam v vratu ia drugim nevarnostim - OtiOl osveži in poživi. OdOi ohrani zobe in ustno duplino zdrave. Zaradi tega naj VaSi otroci zgodai začno z OtlOlOVO ustno nego, upoštevajoč pregovor-. Ohranite z O(lOSOm zdrave zobe, bezgavke, vrat in usta I
d) p) (p g,
te osnačllo te bol) l»popoln|enega Odolo, čigar antiseptični učinki io uredno jviiau-Bakteriološki in klničm polikusi no znanstveno dokazali, da OdOi umcute bakterije.
107.30, Kopenhagen 95.35 Helsingfors 9.40, Bue-noe Aires 1.21, Japan 1.24
Vpinlnostni pnnirii
Ljubljana. 1% invest. posojilo 81 — 83. agrarji 46—48, vojna škoda promptna 368.50—865, begluške obveznice 67—68, 8% Blerovo posojilo 81.50 do 82.50, 7% Blerovo posojilo 71.50—72.50. 7% posojilo Drž. hip. banke 85.50—86.
Zagreb. Državni papirji: agrarji 361 do 362 (361), begluške obveznico 67.50—68. 8% Blerovo posojilo 8150—81.75 (82- 81.75), 1% Blerovo posojilo 71.50—72 (72.50—72), 7% stal), posojilo 75 do 81. — Delnice: Priv. agrarna banka 185 — 190, Trboveljka 160—165 (155—163), Isis 10 den., Osj. sladk. tov. 135—140 (130). Outtnian 25 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. jiosojilo 84 —84.50 (84) vojna škoda promptna 361—362 (360—363), begi. obveznice 68.50—68 75 (68.25), 7% Blerovo posojilo 71.25—71.50, 7% jiosojilo Drž. hip. banke 86 den., 7% stab. posojilo 83.50 bi. -Delnice: Priv. agrarna banka 178—181 (175—190).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica : bač ladja Tisa in ladja Regej 152- 154, srem. ladja Sava 147—149. srem. ladja Dunav 148—150, bač" ladja kanal 149—151. Vse po 78 kg in 1%. — Ostala pšenica neizprem. Prizadove cene neizpremenjene. — Vse ostalo neizprem. Tendenca mirna. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač. okolica Sombor 1H8—140, gornja bač. 144—146, srem., slav. 138 do 140, vse vagonsko blago, bač. ladja Bcgej šlep 150—152, ban. potiska šlep 150—152. - Ječmen bač., srem., 63-64 kg, 96—98. spomladanski in ba-ranjski neizprem. — Koruzn -. bač., srem., gar. kval. 94—96. — Moka: bačka Og Ogg 225- -240, št. 2 205—220, št. 5 100-200, št. 6 170-180 št. 7 140—150, št. 8 100—105. — Otrohi: bučki 74 do 76, sremski 73—75. Tendenca mirna. Promet 48 vagonov.
Zgornja Sv. Kungota
Blagoslovitev nove trgovine. V ponedeljek jo bila pri nas blagoslovljena nova zgradba za trgovino gdč. Anice Leber. Obred je izvršil g. župnik Kolarič ob asistenci dveh bogoslovcev. Z novo zgradbo je Kungota zopet nincgo pridobila, ker dosedaj tako nismo imeli nobene trgovine v poštenem poslopju.
Prosimo več painje za naše kraje. Kakor smo brali v časopisju, nas zapustita oba naša učitelja, upravitelj g. ftprajc. ki gre za nadzornika v Šmarje, in g. Bajler, kateri bo odšel v Prekmurje, da bo prišel s svojo ženo skupaj. Oblast nam je vzela dva odlična kulturna delavca in nam imenovala v zameno eno žensko učno moč, za upravitelja pa še do danes ni bil nihče imenovan. Ket bodo sedaj na naši šoli ostale same učiteljice, prosimo oblast, da nam poSIje sposobnega in odločnega upravitelja, ki je tu na meji zelo polreben. da ne pade preveč ugled našega učiteljstva.
Vnlivna borba se je začela tudi v naši občini. Sestavljata se dve listi. JRZ je kakor povsod tudi pri nas voditeljica za dobro našega kmečkega in
[
Jutri poje v Elitnem Kinu Matici
kralj tenorjev v svojem najnovejšem in najboljšem filmu
Benjamin Gigli: „AVE MARIA"
delavskega ljudstva in danes že lahko rečemo z gotovostjo, da bo njen« zmaga častna Nasprotniki iz vrst JNS, ki se seveda pod to firmo najbrž ne bodo pokazali, ampak so bodo oblekli v bogve kakšno -»gospodarsko frontor. tudi poskušajo zbrati svoje raztresene ude po naši občini, kur se jim pa ne bo posrečilo To je tudi pokazal shod, ki ga je imel tu g. Zebot. Neki vodilelj iz vrst JNS-arjev se je hotel pobahati, da so ti vsi njegovi volivci, ki so bili na shodil, samo škoda, da se sam ni udeležil tega shoda, poleni bi ga gotovo še bolj glava bolela, ko bi slišal, da ne kličejo živijo njegovim pristašem iz vrst proslule JNS, katerim »r se sicer sedaj pridružili nekateri odpadniki, zt katere pa ni škoda, ampak da vsi živijo kliev veljajo le voditelju slovenskega narodu dr. Korošcu in njegovim možem, ki jih bodo 25. oktobra vsi volili.
/Mazznanilct
Ljubljana
1 Dekliški adsel; Salezijanske prosvete na K',deljenem ho imol d rov I ob 8 reden sestanek, nu katerem 1k> predaval K. prof. Josip Mezc o nalogah andontieffn katoliškega doklolu.	.
1 Angleško društvo v Ljubljani prične s l.i. mkt. t 1 zopet /. rednimi tečaji i-/, angleščine *u zaletunke io naprednejše, ki se bodo vršili pod »trakovnim, vod s t voi u angleške učiteljice. Vpisovanje v tečaj do l.i. oktobra t. 1. vsako Kredo in soboto od 6 do 7 v društveni knjižnici Wolfova ulica 1-1. Ob zadostnih prijavni) »o t«) v'tšI.1 tudi mlnilMinki tečaj zu amgl<-šeino.
1 Otvoritveni koncert v mali Killinriiioničiii dvorani, k-i je bil nameravan /,a petuk, dne i. oktobru, s« jo moral odložili na 12. oktober, to pa vsled tegu. ker člani Slovenskega vokalnega kvinteta vttled obolelosti gosp. Komami 1'etrovčiča ne bi mogli sodelovati.
t Ljubljanska Filharmonija, edini slovenski —ii«>-foti i/in I orkester in povokl /.bor Glasbene Malice ljubljanske sta Ml Mlruiilu v prvovrstno Izvajajoče umetniško tolo, ki Iinin tio dalo 7. Izvedbo U*7Aovcgn oralo rlja Kristus pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliču v ponedeljek, dno S. oktobru t. 1. prav gotovo prvovrsten umetniški užitek. Skupne nkušnje so v naJbolJSmii teku, delo je izredno zanimivo iu učinkovito, polno pretepih
solističnih, -zborovskih, prodvsiun pa .................-t.
Obe umetniški korporucljl Isislu nastopili poiiioštevilno v novi prenovljeni Fllharnionlčni dvorani, ki bo ta večer v pulili meri dokuv.it.la, da je pridržali! svoj prizmami sloves enn najbolj akivstlčnojšlh dvoran celo Srednje Evrope. Vsled velikega Številu sodelovuleev I,o koncertni oder podaljšan iu /. vsakega mesla v dvorani sc vidi celotni izvnjujnei korpus. 7. vso pravico opozarjamo na pouodeUkov konenrt in vabimo občinstvo, du kii poseti v velikem številu. Prediprodnja vstopnie od danes dalje v knjigarni Glasbene Matice.
1 tlavnateljstvo šole (llasbnne Matic vabi starše, ki so vpletali svoje otroke v otroSki glu.-be.ui vrtce, da pridejo danes ob pol fl v sobo M. ti poslopja Olnsbone Matice v Vegovi ulici nn razgovor glede pouku, učnih ur itd. Vabljeni so tudi drugi, ki se zaninuUo za vrtec, a še niso vpijali svojih otrok.
1 \odno sluibo imajo lekarne: dr. Pieooli. Tyrševa cesta fi; mir. Hočevar, Celovška cesta 52 in mr. Gartus, Mosle.
Celje
e Tečaj francoskega jr.ika /,u mladino višjih ril/, redov o-novnih šol iu ni/,jih razredov mef'-finskih se začne, jutri, dne 1. oktobra ob l v mestni dekliški tutrodinl šoli in ob pnn<vloljki.]i im četrtkih od 1 do -*» iislotiun. Prijavo pred prieelkotn pouka.
Cerkveni veslnih
Bratni'sdina sv. Ifi^šnjrpn Telesu ho imol« jtvo.io mesečno pobofcnont jutri v urfcijlinski cerkvi. Ziutraj oh ."> 1m> prva sv. maša, ob pol t; pri<litfa jn ob 6 sv. maša /. blagoslovom /-a žive iti ra.lnc u<lo l*ra'ov-SČinc. Vabimo vso častilco sv. UeSnjepra THnsn, <1a so v obilnem Številu udeleže ev h ari stilne pobožnosli v uršulimski cerkvi.
Kulturni obzornik
Roman o Julijskih Alpah
Gustav Renker: Pet mož gradi pot. — Poslovenil P. Debevec, založila »Planinska matica«, 1936, str. 140.
Letos ustanovljena »Planinska matica« se je predstavila sedaj s svojo prvo knjigo, z Renkerje-vim »romanom iz Julijskih Alp« - Pet »o*«™« pot, ki ga je pisatelj posvetil »mojstru Julijskih Alp Juliju Kugyju v počastitev«. V njem opeva lepoto Poliškega Špika (Montaža) v Mangartski skupini, goro, ki stoji na meji med tremi državami, med Jugoslavijo, Italijo in Nemčijo, ki pa je prej prtpa-dala pod Avstrijo. Sicer pisatelju ni na tem, da bi pričaral pred naše oči čim več polnobarvnih lepotnih pokrajinskih slik tega gorskega raja — in tega predvsem pogrešamo v tem planinskem rotpanu —, temveč se zanima samo za usodo petih gorskih vodnikov iz Zajzarske doline, iz Ovčje vasi, ki jim je bila dana naloga, da napravijo prehodno gorsko stezo na Poliški Špik. Delo začno, pa ga ne končajo: vsakega obrne usoda v drugo smer, le stari »gorski volk« Osvaldo Pesamosca, katerega oče je že »kraljeval« v teh strminah ter izginil in se pojavlja kot strah, je ostal na mestu. Drugi pa so se razkropili v svet ali pa padli kol žrtev planin. Tako je Sepa Amlacherja, sentimentalnega Korošca, speljala filmska igralka s seboj v Beljak, z namenom, da napravi iz njega filmskega zvezdnika za planinska in smučarske filme, pa ne uspe ter postane po življenjski nuji rudar, z večnim hrepenenjem po Poliškem Špiku. Robič (zanima me, č c ima tudi v Izvirniku slovensko ime. kot tudi Jože Tozbar?) postane žrtev svojega pohlepa po denarju ter strmoglavi s poti v prepad. Jože Tožbar, s svojim napol f!ove«kim obrazom — spačil mu ga je nekoč medved — ter z neizmerno jezo po maščevanju, ob
ženi Nini pozabi na medveda in vodništvo ter postane kmet. Najstrastnejši Ettore Pratto, fašist in samouk, pomalem slikar in učenjak, se pripravlja, da gre v svet za svojo vero v znanost. Ob samem koncu pa se odloči, da bo počitnice žrtvoval vedno le goram, ter ga v trenutku, ko nosi svoj kip na vrh, kot spomin svoji mladostni sanji, udari planinska strela in ubije. Tako od petih mož, ki grade pot, ob koncu ostane samo stari Osvaldo. Vodniškega naraščaja ni, pa tudi ne poti.
Roman je lahno in dobro branje, zanimivo, ker se vrši ves v gorah, nam tako bližnjih, in je poln ljubezni do planin, z večnim domotožjem vseh, ki se trgajo od njih, Pogrešamo pa monumentalnih pokrajinskih slik, velikih in toplih ter polnih podob planinskega sveta, flore in favne, pravih, ostrin opisov planinskih poti, ter tudi več človeške toplote. Zato vpliva ugodno, da te opise, ki v knjigi niso dovolj nazorni, prineso priložene celostranske fotografije (9) — večinoma iz zapuščine pokojnega dr. Turne —, kjer vidimo naše sv. Višarje, ki tudi v povesti igrajo svojo vlogo, ter še druge gore onstran državnih meja, ki jih prevod in slika poznata le v slovenskih imenih. In to bo velik dober vpliv tega romana, da spomni Slovence na Julijske Alpe od Triglava naprej ter otme pozabljivosti njih slovenska imena. V nadaljnjih zvezkih obljublja »Planinska matica« zbrane planinske spise pokojnega dr. Klementa Juga. dalje zbirko raznih avtorjev pod naslovom: V borbi z goro, ter prevod Ramberlo-vega živalskega romana »Svizec z ovratnico«. td.
H krstni predstavi
slovenske opere
Jutri se bo vršila prva predstavitev nove slovenske opere »Matija Gubec«, kateri je libreto in glasbo napisal Risto Saviu sicer že pred 13. leti, pa bo šele jutri doživela svoj krst na odru ljubljanske opere. Rista Savina poznamo dobro po njego-1 vih opernih poizkusih, videli smo v Ljubljani že
njegovo opero »Lepo Vido«, »Gosposvelski zvon«, mimično igro »Plesno legendo« ter več večjih kompozicij, ki se vse odlikujejo po veliki barvitosti, po romantični glasbi, ki pa že prehaja v impresijo. Sa-vin (psevdonim!) je dozdaj najplodovitejši slovenski operski skladatelj. O operi »Matija Gubec«, ki jo bo jutri predstavljala naša opera, pravi skladatelj sam, da jo je zasnoval še, ko je bil v službi v Va-raždinu ter je dosti bival v krajih, znanih iz kmečkih uporov, ter ga je od nekdaj zanimala snov tega kmečkega »puntarja«. Pravo pobudo zanjo pa je dobil v dr. Grudnovi zgodovini slov. naroda, po kateri je tudi delal svoj libreto (tudi boj pri Kere-stincu 1. 1573). Snov bo vsekakor zanimala, saj je prav zdaj aktualna, ko se moderna Evropa zopet vrača v svojih geslih nazaj k kmečki kulturi in kmečkemu stanovskemu idealu. Zato ni čuda, da je tema našega Matije Gobca (!) prav lelos doživela baladno obdelavo — močnejšo In na drugi način pobarvano kot svoj čas pri Aškercu — v najnovejši zbirki kajkavskih balad M. Krleže, ki so izšle v Ljubljani, ter tudi v drami, ki je napovedana v programu letošnje ljubljanske Drame. Na premijero
slovenske opere opozarjamo.
*
Ljudski oder (zv. 1.) je začel svoj četrti letnik z geslom iz Drabosnjaka: »Mi ne igramo, da bi čast imeli — ali, da bi kaj od ljudi želeli — vso čast bomo mi Bogu dali — ino ljudem v cksempel igrali.« V tem geslu pa je tudi že povedan program ljudskega igranja, ki ga propagira »Ljudski oder , ter v tej smeri so napisani tudi doneski tc prve številke novega leta Poleg prof. N Kureta je stopil v uredništvo tudi Janko Moder. Vsebina: Janko Moder: Kristus, slovenski Kralj, močna zborna dcklamacija, prigodnica za proslavo praznika Kristusa-Kralja. Za la praznik prinaša številka še več gradiva (igerski nastop Janka Modra: Slovenska mladina Nebeškemu Kralju, ter njegov prevod nemške dramatske prigodnice Weiricha: Praznik Kristusa Kralja) Ponatisnjeni sta dve soci lini de-
klamovanki dr. J. Kreka ter prirejeni za zborni nastop delavskih deklet. Kuret je napisal »kratek mi-sterij naših dni« Bog kliče. Zanimiv je obračun preteklega leta ter slike uspešnih katoliških kolektivnih nastopov, lako Petančičeve igre »Naša apostola« v Mariboru ter »Škofjeloške pasijonske procesije«. Zaključujejo številko poučni članki o maski-ranju ter tehnični ureditvi odra, kakor tudi anketa o arhajičnem jeziku v ljudski igri.
Kres (št. 9.) je »glasilo slovenskih fantov« ter prinaša idejne članke o katoliški vzgoji slovenskih fantov, naj jih obvaruje komunizma. Poleg teh člankov prinaša tudi leposlovne potopise, ki jih pišejo fantje sami (Naše romanje k Triglavski M. Božji). Ivan Čampa piše poveslico »Mrak nad vasjo«. Pisca poznamo iz Mentorja in utegne poslati dober litc-rat. Prav tako tudi pesnik Vanc Betkin, ki ima v tej številki dve pesmici »Naša pesem« in »Jesenske pesmi«, ki pričajo o precejšnji tehnični izvež banosti.
Kakor znano obstoji posebna oddredba, po kateri prosvetno ministrstvo vsako leto podeljuje nagrado v znesku 10.000 Din enemu od izvajanih del domačih pisateljev na oJru belgrajskega gledališča. Vendar letos o tej nagradi ni bilo kar nič slišati. Lani je bila prisojena mlademu pisatelju in igralcu Petru S. Petroviču za komad »Oslobodjenje Kosle šljuke«. Zdi se, da manjka denarja. Lani jc bilo g. Petroviču takoj ob koncu sezone sporočeno iz prosvetnega ministrstva, da je dobil nagrado, na denar jc moral (.a čakati lep čas in ga pred začetkom nove sezone, ko so počitnice že minile, po vseh mogočih formalnostih prejel. Letos pa »ploh ne bo menda nihče nagrajen.
Publicist Muslafa A. Mulalič je izdal obsežno -telo o naših muslimanih r. naslovom »Orijent na zapadu (Savremeni kulturni I socijalni problemi Muslimana Jugoslovena). Knjiga ima 472 strani in je bogato ilustrirana. — T. P.
t
Bežne slike iz španske državljanske vojske
Posebni madridski poročevalec piše v Frankfurter Zeitungc:
BOJEVANJ® ROBCIH JE BREZ VODSTVA
V majhnih skupinah, po 15 do 50 mož, sc prav gibčno skrivajo po gorovju ali zadaj za sovražnikom. Spričo naskoka rednih čet je seveda tak način vojevania brez pomena. Ko so te gverilske skupine (slično abesinskitn) skušale obvladati čete belih, so bile popolnoma uničene, Rdeči so tedaj mislili, da jih je kdo izdal in so dali postreliti še tisto pičlo število častnikov, ki so jih sploh imeli na svoji strani. Kasneje so v Madridu spoznali, da se ne bodo mogli vojskovati, če ne bodo imeli nobenih poveljnikov, /.brali so te raztresene skupine in jih začeti v Madridu vežbali. Vendar ni še nobene enotnosti. Komunistični, socialistični in nnarhistično-sindikalni vojaški sveti Jako pazijo na to, da so njih skupine neodvisne. A krog Madrida tudi enotna in dobro izvežbana milica ne bi uspela, saj nima zadosti orožja. Bele čete so se po 2000 m visokih gorah tako zakopale, da se morejo s 4000 možmi upirati 15.000 rdečini miličnikom.
RDEČA MILICA IN REDNE ČETE
Po drugih pokrajinah, kjer boji niso še v strnjenih frontah, se še precej obnese gverila na obeh straneh. Poročila madridske vlade in tudi poročila belih čet večkrat javljajo, kako je ta ali ona skupina v Teruelu, v Sierri Moreni (Andaluziji) ali ob Cordobi in Granadi zavzela to ali ono vas, toliko in toliko avtov, kak top, kaj orožja in podobno — in je vsaka tudi bliskoma izginila in se skrila. Če s temi napadi ne morejo zaeno porušiti važnih središč v ozadju, ko vodovodov, električnih naprav, železnic itd., so taki hipni napadi posameznih 6kupin brez pomena. Še posebej v Andaluziji se človeku dozdeva, da vodijo to gve-rilno vojno z vso južnjaško brezbrižnostjo. Neki madridski komunistični list je pisal, da je lo vendarle odveč, če po dva dni praznujejo zmago kake vasice in s tem nudijo nasprotniku priliko, da se more lagodno utrditi in iznova napadati .. . Rdeča milica je 6e6tavljena Ie iz delavskih skupin
in kakor Španca v vsakdanjem življenju najbolj lo veseli, do se vsak izkaže za svojo osebo, lako se jim tudi zdaj noče, da bi se podvrgli kakemu vodstvu, kjer posameznik ne bo viden. Zato se rdeči miličniki rajši bojujejo v majhnih skupinah, kjer tudi posameznika doleti slava ztnage. Drugače je pri belih, ki imajo aktivno, redne vojaške čete in ki se niso odvadile disciplini, kakor miličniki.
DLNAMIT
Poseben način vojskovanja imajo rdeči rudarji v Andaluziji in Asturiji. Kakor pri vstaji 1. 1931 so se rudarji tudi zdaj koj polastili dinamitnib skladišč, ki jih uporabljajo za preprosto razstrelilno orožje. Ko je v prvih dneh državljanske vojne prišlo v Madrid kakih 5000 asturijskih rdečih rudarjev, je imel vsak mimo puške tudi še zavitek dinamita pri sebi. V bojih v Andaluziji, pri obleganju Oviecla, so ti bojni pripomočki kar strahotno učinkovali. Večinoma dajo dinamit kar ondotnim kozjim in ovčjim pastirjem, ki ga z navadno fračo prav točno zaženejo v sovražne postojanke. Ko so beli oblegali Irun in San Sebastian. so večkrat videli, kako so rudarji pomagali rdečim s tem, da so z dinamitom s fračami streljali
Spočetka so bili vsi mnenja, da bo v teh bojih na prvem mestu
LETALSTVO,
a letala so brez pomena za takšne majhne skupine, ki se skrivajo po gorovju. Mimo tega pa Španija ni imela dosti več ko 200 dobrih letal, ki so precej pravično razdeljena na obe skupini. Rdeče in tudi bele čete so časih uspešno razdrle zveze nasprotnika z zaledjem in z bombami porušile razna javna poslopja.
Z veliko reklamo so pred nekaj ledni sestavili v Maridu
ŽENSKE BATALJONE,	,
a to je tudi vse, kar vemo o njih. Ne kaže pa I zdvajati o tem, da je nekaj teh deklet, ki so veči-I iioma na slabem glasu, tudi v bojnih vrstah na j svojem mestu. A največ ženskih vojakov niti ni prišlo iz zaledja.
Most na Španskem, ki so ga razstrelili
Nov tehniški rekord v USA
Največji most na sveta
Amerika bo imela nov tehniški rekord. Ima že najvišji donebnik in največji jez sveta, zdaj pa si gradi največji most, ki bo dolg 13 km in bo spajal obe mesti San Francisco in Oakland in se bo vzpenjal nad zalivom San Francisco. Doslej so s splavi prevažali ljudi preko zaliva med obema velemestoma Kalifornije. Prav težke tovore pa so morali prevažati v ovinku krog zaliva, kar je podaljšalo pot za 100 km. Od leta do leta so zatorej bolj in bolj pogrešali krajšo pot. Leta 1934 so začeli graditi orjaški most, ki bo kmalu dovršen in ki ga bodo otvorili leta 1937, ko bo v San Franciscu svetovna razstava. Most bo mogel vsako leto prenesti težo 30 milijonov vozil in 50 milijonov ljudi. Zgrajen je tako, da sta prav za prav dva mostova drug vrh drugega; na spodnjem delu je dvojni železniški tir; tu bodo vozili vlaki in tovorni avtomobili in natovorjeni vozovi. Po zgornjem delu pa bodo hodili ljudje in se prevažala vozila za osebni promet. Oba mostova sta po 20 m široka in sta izpeljana skozi otok Yerbo Bueno, ki je sredi zaliva, in sicer skozi predor, ki je 890 m dolg in 23 m širok.
Japonski napis v San Hai Kvarni. Nu lej postaji in na drugih železnicah Pei-Ping, so poleg kitajskih tudi japonski napisi.
Koliko težkoč, truda, stroškov in materijala je bilo treba za tako orjaško stavbo, nain pove Ray-litond Robert v pariškem listu »Pariš Soir«: Za gradnjo mostu je šlo 1,800.000 stotov cementa in 400.000 stotov kovin. Velikanske loke mostu nosi 26 kovinskih stebrov, stoječih na betonskih podstavkih. Najvišji stebri so 230 m visoki. Vzhodni del med San Franciscom in otokom Yerbo Bueno podpira v sredi steber, ki meri njegov podstavek 50 m v širino. Več let že 600 delavcev gradi most, ki jih vodi veliko število inženjerjev.
Najhujše delo imajo brez dvoma potapljači, ki so pod nadzorstvom šele 26 letnega, a v tej stroki že zdaj slavnega Williama Reeda. Zaliv je ponekod 70 in globok in le potapljači morejo proučiti lastnosti dna, kamor pogreznejo stebre. V zalivu so močni morski tokovi, ki vzburkajo vodo, da je spodaj motna in potapljači ne morejo videti, kakšna so tla. Zalo so odvisni samo od svojega tipalnega čuta in morajo zato z golimi rokami delati. Po štirikrat na teden se je tudi William Reed potopil v zaliv. Da je dospel na dno, je potreboval 20 minut, da se je dvignil, pa 6 ur. Saj je znano, da se potapljač ne sme hitro dvigniti, ker bi mogel zaradi spremenjenega tlaka takoj umreti. Povprečno je pa ostal tudi po 6 ur na dnu, da je proučil temelje ali gostočo vode. To hudo in za živce jako škodljivo delo pa je tudi primerno plačano. Reed je prejemal stalno 15.000 dolarjev na leto in po 5 dolarjev za vsak meter, ki je z njim podaljšal most za več ko 30 m
Ker v taki globini niso mogli kopati z roko ali s stroji, 60 uvedli inženjerji bombe, ki so se ob določenem času vnele in so z njimi razstrelili pečine. Nato so spuščali v globino nekakšne potapljaške zaboje, ki so bili 38 m dolgi, 23 m široki in 20 m visoki — prave pravcate hiše. A kolikokrat so viharji vse razdrli in potegnili s seboj te zaboje v teži 1000 stotov, kot bi bili slamnate bilke. Potem so zgradili betonske jezove, ki so bili po 8 m debeli, a ki so jih morali še posebej zasidrati, da bi se uspešno upirali orjaški sili morskih tokov.
Vsa zgradba je zahtevala mnogo potrpežljivosti in je zato ko nekakšen slavospev tehnike, ki si je podvrgla prirodne sile. Ves most stane 80 milijonov dolarjev.
Odkritosrčne solze
Odvetnik zagovarja vlomilca: Gospodje sodniki, pri odmerjanju kazni upoštevajte kot olajšilno, da je moj klijent vzel le deset dinarjev, med tem ko se zraven ležeče, s tisočaki nabite denarnice niti ni dotaknil...!«
Senatni predsednik obdolžencu: »Čemu se pa sedaj jokale?«
Obdolženec: »Neizmerno mi jc hudo. da sem denarnico — spregledal.«
Orkan v USA. Na ameriški obali je orkan napravil silno škodo. Velike in manjše barke je razbil
ko črepinje.
Lovci
na človeške glave z otoka Borneo
Williain Beebe opisuje v posebni knjigi svoja doživetja pri I) a j a k i h, posebnem malajskem plemenu na otoku Borneo, ki še v teli časih lovijo človeške glave. Med drugimi opisi poroča:
»Dajaki so znali kar urno postaviti in razstaviti taborišče. Izvrstno |K)ziiajo gozd in vse jim ja bilo znano, karkoli je v zvezi z džunglo. Kar koprneče pa so se zagledali v mojo puško, čim smo zapazili kako divjačino, in so bili žalostni, ker nisem hotel streljati. — Imel sem v spremstvu Dajaka z imenom I) roj a k, ki je bil pač najdobrohotnejši in najprijaznejši izmed' vseh divjakov na otoku Borneo, in mi jo potrpežljivo in zvesto služil. Ko se je Drojak nekega jutra precej oddaljil od taborišča, ga je hotelo napasti dvanajst divjakov nekega holandskega plemena. Ko se je povrnil s tega pohoda, mu je osem glav viselo na pasu. Ni dosti govoril o tem dogodku. Bil je miren, preudaren človek, ki je rad "molče sedi val ob taboriščnem ognju in je strmel v plamene. Plameni so migotali po njegovi temni koži in težki, medeni uhani, ki so mu padali skoraj do ramen, so se svetili v odsevih. Časih smo ga pregovorili, da nam je pokazal, kako je bilo v boju in kako si je pridobil onih osem glav.
Bil je velik igralec in njegovi poslušalci so napeto zrli vanj. Vsa družba je bila jako slikovita. Vsi so čepeli v polkrogu krog ognja.' Neki Malajec je boječe želel bolj v ozadju. Zadaj za nami se je raztezala džungla ko črna stena. Najprej je Drojak počasi stopal sem in tja in njegova velika postava se je črno odražala od rumenih plamenov. To je bila predigra, ki naj nam bi bila pokazala, kako je tisto jutro šel skozi gozd. Potem je obstal in je previdno prežal s te strani na ono stran in se je oprezno sklonil. S kretnjami in nosljajočimi glasovi nam je ponazoril, kako so se sovražniki bli-
Htša petorčic
zali: dvanajst mož se je plazilo skozi goščo k njemu. Nato je dvignil meč nad glavo in pokazal, kako je divje planil na sovražnika. Pokazal nam je okrutne potankosti boja. Sreča in slučaj sta mu prav tako pomagala ko njegova lastna moč in urnost, ki jih nisem videl še pri nobenem človeku tako razvitih. Sicer bi bil spričo tolikih sovražnikov brez dvoma omagal.
V nekaterih trenutkih je Drojak pač pozabil, da ga gledamo. Tedaj je bil njegov obraz grozotnega izraza, bilo ga je eno samo sovraštvo in okrutnost. Vendar mislim, da je bil boj pošten, saj se je hotelo spraviti dvanajst mož na enega samega človeka. Bil je pač boj za življenje in smrt. Osem sovražnikov je pobil, štiri pa je nagnal v gozd.
Pokazal nam je, kako so oni štirje pobegnili, kako je eden izmed njih zalučal sulico v grmovje, lako da se je zadrla globoko v zemljo. Ostala je v tleh in se še pozibavala. Take podrobnosti so dajale njegovemu pripovedovanju znak resničnosti. Potem nam je pokazal, kako je sovražnikom odrezal glave in je tako jasno vse podal, da smo natančno spoznali, da dva še nista bila docela mrtva. Nato je glave v nemi igri drugo za drugo privezal na pas, počasi in preudarno in si je dal veliko opravka z vozli. Nekatere glave so se bržkone odvezale in se kotalile po tleh, preden jih je spet pobral. Slednjič se je vzravnal, se pre-tegnil in si umil roke. Globoko zarezane poteze krog ust in na čelu so se mu izgladile. Potem je pa s takim pogledom preinotril poslušalce, ki si ga nisem mogel nikoli pojasniti. Počasi je šel njegov pogled z obraza na obraz, dokier ni vseh pregledal. Nato se je strumno vzravnal, udaril s peto ob peto in sc prav prisrčno zasmejal.
I
Odkar 60 se v Kanadi rodile petorčice, se vse zanima zanje. Zadeva je pa tudi gospodarskega pomena: odkar je teh pet deklic na svetu, so začele v okolico Ontaria prihajati množice tujcev. Doslej ni bilo nič več in nič manj ko 400.000 do 500.000 ljudi v vasici C a 11 a n d e r, kjer so petorčice doma. Hoteli in gostilne tiste okolice sijajno uspevajo. Glede na otroke poročajo, da ima vsaka deklica že veliko denarja v banki in vse kaže, da bo imela, čez toliko in toliko let vsaka teh deklic dosti ženinov. Denar v banki narašča in čez leta, ko si bodo mladi Kanadčani izbirali neveste, se bodo pač spomnili teh deklic iz Callanderja.
Čeprav je češčenje teh petorčic pretirano in dasi nosijo ljudje njih sliko v gumbnici, nam tega vendar ni treba grajati. Splošno zanimanje za ta družinski blagoslov je jako lep znale, predvsem v deželi, kjer imajo družine povsod dosti otrok. Če se tu in tam oglasi vprašanje, kakšnega srca bodo te deklice, nam na to vprašanje ni treba odgovoriti. Čez nekaj let bo moči dognati, ali ima vsaka teh deklic kaj svojskega, ali pa so si tudi duševno tako podobne ko telesno. Brez dvoma bodo ti otroci imeli svojsko dediščino do konca dni, zakaj, če ostanejo deklice zdrave in čeprav dosežejo visoko starost, bodo zmeraj neko čudo za novi in stari svet. Saj niso petorčice nikaka vsakdanja zadeva.
KI
V boju zoper morsko bolezen so v Soulhamptonu na Angleškem preizkusili napravo, ki naj bi preprečila guganje ladje. To je nekakšna plavut, ki jo pritrdijo na trup ladje.
Še nc tako slab lovcc!
Nedeljski lovec: Pa imam vendar srečo. Ze pet nedelj sem bil s svojim psom na lovu, pa ga dosedaj še nisem obstrelil...«
»Če si se že odločila, ljuba Emi, kam naj obesim sliko, bom pa druge žeblje izruval iz stene!« •
Čemu bi si delal težko srce.
Natakar gostu. »Kaj želi milostljivi gospod?«
Gost: »Jaz nisem noben .milostlivi' gospod. Me ni treba tako nazivati.«
Natakar: »Oprostite, toda v tem lokalu re-
čemu vsakemu potepuhu ,milostljivi' gospod.« *
Vsak izgovor je dober, četudi ga pes na repu prinese.
Žena ponoči zbudi moža: »Dragi možek, prt-nesi mi kozarec vode. Nekaj mi ni dobro.«
Mož: »Pojdi, pojdi, komu pa je v današnji krizi dobro!«
Pred petdesetimi leti
Francoski list »Les Temps« objavlja že dolgo časa na čelu svojih novosti iz Pariza in z naslovom »Pred 50 leti« spomine na dobo pred 50 leti. V številki z dne 25. t. m. beremo: »Včeraj, 25. septembra 1886, je o rožni št vo odvedlo generala Villa-campo v Madrid. Vpisali so ga v seznam ujetnikov. V provinci še zmeraj zapirajo ljudi. Reakcionarno časopisje se strinja s politiko represalij kabineta in zahteva čini hujšo strogost za insur-gente. Demokratsko in republikansko časopisje in listi tnonarhislične levice pa so zoper nenavadno strogost in obsojajo sleherno izredno zakonodajo.«
Ta tnali spomin na dogodke v Španiji pred pol stoletjem je velikega pomena. Saj je dokaz, da je bila tudi pred 50 leti Španija v revolucijskih nemirih in da jc boj desnice divjal proti levici. Zaeno podčrtavn trditev, da Španija prav za prav že več desetletij ne pozna miru. Z nekaj odmori so se vedno ponavljali ti spori. A medtem ko so se prej — ko_ tudi niso bili zmeraj brez prelivanja krvi —- držali svojih mejd, česar so bili v Španiji v poslednji polovici minulega stoletja vajeni, pa jili je zdaj presojati z drugucnega vidika. Tu je le eno vprašanje: ali naj v Španiji vladajo pravica, red in zakon, ali pa naj bo ljudstvo na milost in nemilost izročeno terorju boljševizma. Boljševizem bo v Španiji brez dvoma uničen, da se povrne spet v azijske pustinje, odkoder ie tudi prišel.
Adaptovizo? ska			I - Svetlobna signalna ki		Mola - Manipuliranje z šsntbGm - Onti	Ina UQfi
El!	agodi	jev s i	lomočio katodne;	Oarka ■ Sfsreofonska renrodukciša - in dn		
najnovejše pridobitve donaša nova PKILIPS-ova						
SIMFONIJSKA SERIJA
Oglejte si najnovejše čudo radiotehnike
Bejek Janko, župn. upravitelj:
Prekmurski sezonski delavci
(Dalic.)
Na god sv. Ane sem imel službo božjo v Grabovcu — in tudi med tednom. Sem so prišli delavci s šestih uprav. Udeležba slabša kot v Kneževem. Najbolj so se pokazali delavci na So-koloveu, kjer sem spovedoval v soboto zvečer v baraki do polnoči in v nedeljo so zopet prišli skoraj polnoštevilno. Približno imajo vsi do Gra-bovca eno uro hoje, nekateri malo več, drugi manj. Cerkev je velika. Domačinov je prišlo sorazmerno malo, največ deklet, mož in fantov skoraj nič. Baje vedno tako. Je to popolnoma nemška vas. Domačini se v cerkvi zelo nemirno obnašajo. Med službo božjo so peli naši delavci pod vodstvom gazde g. Horvata Petra. Tudi v Kneževem tako. Petje je bilo vsem všeč. Ljudsko petje smo imeli. Peli so navdušeno tako možje kot žene. Najbolj me je prijela pesem kot odpev pri litanije h• Sto in sto grl je pelo »Po polju sem hodil, 6em rožce nabral.. .«
Tu bo treba misijonarja. Človek v dveh — treh pridigah ne more vsega povedati. Nujno je Iu potreben duhovnik, da bi ponesel Kristusovega duha tudi med družine na pustah. Veliko in zelo težavno nalogo bo imel tak duhovnik. V začetku bo žel nehvaležnost. Tudi vidnih uspehov takoj ne bo, a mora se najti duhovnik, ki se bo žrtvoval za naše delavce in vzbudil iz mrtvila tudi domačine. Potreben bi bil tudi kaplan, da bi hodil po pustah in otroke ter starejše poučeval krščanskih resnic. Pa je res škoda za tistih tisoč in tisoč katoličanov. Mislim, da bi se dobilo dovoljenje, da bi se lahko maševalo tudi v kapeli v kraljevem dvoru. Sem bi ,ifjl<?li: deleči s petih uprav najbližje. Če bi duhovnik živol mod njimi, bi sc ga delavci oklenili in mu zaupali. Bi se dalo delati in Belje več nc bi bilo tako nemoralno blato in nesreča za naše Preknmrce. Bil sem na Sokolovcu le pet dni, pa smo si postali z delavci domači. Vsak večer smo se pogovarjali o enem ali drugem. Iz moje fare je na tem marofu le 8 sezonskih delavcev, drugih nisem poznal.
Plačo dobijo delavci vsakega 16. v mesecu, ozir. v nedeljo po 15. za pretekii mesec. Plača za 15 dni je vedno za garancijo, če bi delavci naredili štrajk ali kaj podobnega Ob dnevu plačila pa si tudi delavci malo »privoščijo«. Kmetje pripeljejo vino in ga prodajajo po 2—3 Din. Skoraj v vsaki baraki je tudi harmonika in se zavrtijo. Vsi v baraki so navadno, kot bi bila ena družina. Kljub težkemu delu so veseli in ko se zvečer umivajo, se razlegajo naše lepe Marijine pesmi po tisti ogromni ravnini. Vsak god slovesno obhajajo. Cele eeremonije imajo pri tem Po pogodbi je prepovedano v baraki točenje alkoholnih pijač. Pogodba pravi, da so delavci dolžni ubogati predstojnike; držati red, se ne smejo opijaniti, prepirati, niti med ostalimi delavci izzivati nemirov. Da pride kljub temu kateri malo v »rožre«, je razumljivo. Žalostno je, da se dobijo tudi taki, ki velik del svoje plače zapijejo. Naša mlada dekleta vabijo tudi fantje iz marofa in puste k sebi. Ob takih prilikah se pod vplivom pijače dogajajo tudi stvari, ki vpijejo po božji pravici.
Izven Belja ima država še 282 naših delavcev. Drugi so raztepeni po privatnih veleposestvih. Največ jih ^e odpeljal gazda g. Lazar — namreč 528, in to skoraj sama dekleta, stara 14—17 let. Te se bavijo z vrtnarstvom. Tu je nujno potreben moralni pouk, potrehen dušni pastir. Ti otroci so prepuščeni samim sebi. Krajevne razmere mi niso znane. Domači dušni pastirji bi morali tej mladini posvetiti vso svojo skrb. — Izven Belja so naši delavci še v 13 mestih. In v priznanje državnemu veleposestvu poudarjamo, da se godi delavcem na privatnih veleposestvih slabše, vsaj glede plače. Kakor sem vam opisal razmere v Slavoniji za Avstroogrske, podobno se še prakticira danes na veleposestvih v Jugoslaviji. Gazda prevzame delo za določeno vsoto. Potem se pogaja z delavci, kakor jih pač more dobiti. Tem gazdom še cvete sreča, če ceneje dobijo delavce, več jim ostane. Ko sem se vračal iz Belja, so se vračali nekateri naši delavci-kosci s privatnih veleposeslev. Pogodili so se za trimesečno delo za 500 kg pšenice. Pšenico so jim izplačali po 90 Din, tako du sn dobili trimesečno plačo 450 Din ali dnevno 5 Din — in to pri delu do 16 ur. Delavci so kleli in nekateri šli domov brez denarja. Dober kadilec, in če je med težkim delom še malo pil, gre domov s praznim žepom in strgano obleko. Tu bi morali merodajni či ni tel ji napravili red. Naj sklene privatno veleposestvo pogodbo z delavci, kot dela država, gazdi pa naj da dnevno plačo, da ne bodo naši delavci tako sramotno izkoriščani.
Medvode
V nedeljo 27. t. ni. je priredila krajevna organizacija JRZ za občino Medvode zelo lepo uspel »hod svojih somišljenikov. Takoj po deveti sv. maši se je zbralo na obširnem prostoru pred Društvenim domom lepo število volileev, samih zavednih mož in fantov iz vseh vasi obširne občine MfOvode. Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije gospod Melhijor Duhovnik in takoj poi\i\l' besedo prvemu govorniku gosp. dr. Mi losu Stare tu, ki je v skoro enotirnem govoru temeljito obračunal s škodljivimi prejšnjimi režimi in obširno ter poljudno pojasnil sedanji politični in gospodarski položaj v naši državi, zlasti v Sloveniji. — Drugi govornik, gospod ravnatelj
Fran Gabrov še k, pa nam je r klenem govoru razgrnil vso strahotno razdejanje komunistične strahovlade po vsej Evropi in nam raztolmačil ludi zadnje dogodke v Kranju. — Oba govornika sta za svoja temeljila izvajanja prejela od strani poslušalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj naših nasprotnikov, zahvalo v gromkem aplavzu in živijo klicih. — Zbranim volilcem se je ob tej priliki predstavil tudi nosilec liste JRZ za občinske volitve gospod Franc K o k a 1 j, ki so ga navzoči z navdušenim ploskanjem pozdravili. Po prečitanju jx>zdravov našim voditeljem, ministroma dr. Ko-rošču in dr. Mihu Kreku ter banu dr. Natlačenu, je predsednik zaključil lepo uspeli shod. Shodu je prisostvoval tudi okrajni podnačelnik g. Počkaj.
Vrhnika
Pretresljiva japonska drama »Praznik cvetočih češeni« je žc dvakrat privabila vse polno občinstva. Zato se ie društvo odločilo, da igro ponovi za vse tiste, ki pri zadnji predstavi niso mogli dobiti vstopnic Tudi za okoličane bo obisk ugoden, kajti igra se bo ponovila v nedeljo, dne 4. oktobra ob pol 4 popoldne v dvorani Rokodelskega doina. Oskrbite si pravočasno vstopnicc že v predprodaji pri jezeršku.
ReSeče pri Škofji Loki
Kaf. prosv. društvo je v nedeljo, 27. t. m. vpri-
j zorilo novo zgodovinsko igro »Pod svobodnim soncem«;. Ker jc igra vsem močno ugajala in ker so bili v nedeljo mnogi prisiljeni radi slabega vremena ostati doma, zato se igra v nedeljo, 4. oktobra ob ."5 popoldne ponovi. Naš oder je majhen, vendar smo spravili nanj to svojevrstno delo.
Novo m&sto
Šoferski izpili za okraje Novo mesto, Brežice, I Črnomelj in Krško so preloženi od prvega na tretjega oktobra t. 1. in bodo ta dan ob 10. dop. : v pritličju okrajnega glavarstva v Novem mestu.
Občni zbor Prosvetnega društva bo v četrtek, dne 1. oktobra 1936. ob 20. v mali dvorani Prosvetnega doma. Vsi člani vljudno vabljeni!
Litija
Iz občine. Ker so bili glasom odloka banske uprave razrešeni svojih funkcij predsednik občine g. Lajovic Franc in še 9 drugih občinskih odbornikov (proti odloku imajo sicer pravico priložbe na upravno sodišče, ki pa nima odložilne moči), se je izročitev občinskih |ioslov že izvršila. Občinske ftosle je prevzel tretji nerazrešeni član ujjrave g. Luka Bizjak upokojeni uradnik litijske predilnice. Obenem se je izvršila tudi izročitev poslov na litijskem cestnem odboru. Gosp. Luka Bizjak je znan nepristranski mož, ki bo tudi na občini in cestnem odboru vršil ta kratek čas do ohčinskih volitev 25. oktobra vse po«le ne glede na strankarsko pripadnost občanov. V nedeljo so imeli vsi razrešeni člani občinskega odbora na občini nekako sejo, na kateri so >podpisalk, da se je o zasipanju sokolske parcele za Savo pri občini na javni seji sklepalo, čeravno je uradno ugotovljeno, da se o takem ali sličnem predmetu na listi občinski seji s|>loh ni govorilo, še manj pa kaj sklepalo. — Za občino Litija so razpisane občinske volitve za 25. oktober 193(1. Krajevna organizacija JRZ v Litiji je vse predpriprave za vložitev svoje kandidatne liste že izvršila, določeni so od ljudstva na sestankih svobodno izvoljeni kandidatje, najboljši naši možje, ki uživajo vsesplošno zaujia-nje. — Vložena pn bo poleg JRZ liste tudi še »neodvisna gospodarska lista« ,ker si samooblast-na gospoda od prej vsemogočne JNS ne upa s svojo JNS listo med ljudstvo. — Zato je zo danes nesporno, da bo lista JRZ 25. oktobra v Litiji odločilno zmagala ter se otresla enkrat za vselej vlastodržstva samojiašne gospode od JNS, ki ne bi nikoli vedrila na litijski občini, da ji ni do lega pomagal »častni občan- litijske občine, upokojeni general Peter fcivkovič, sedanji predsednik JNS. Tako bo 25. oktobra tudi pri nas v Litiji dokončno likvidiran nesrečni JNS režim, ki je ljudstvu in posameznikom toliko zla, preganjanja in škode prizadejal.
Kamnik
Pokojninski sklad državne smodnišnice. Poslanec. kamniškega okraja g. Anton Kersnik in župan iz Nevelj g. Nande Novak sta v Belgradu na ministrstvu socialne politike intervenirala glede pokojninskega sklada delavcev državne smodnišnice v Kamniku. Dobila sta zagotovi'o, da bo lo pereče vprašanje v kratkem ugodno rešeno. Pri gradbenem ministru dr. Kožulju sta intervenirala glede regulacije Kamniške Bistrice, na jiošlneni ministrstvu pa glede poštnih razmer v kamniškem okraju. Tudi v teh dveh ministrstvih so jima zagotovili, da bodo ufiošlevali vse želje.
Izboljšana razsvetljava. Občinska uprava je krepko načela vprašanje razsvetljave po mestu, ki bo zdaj ludi na Šutni in na Grabnu urejena tako, kakor na Glavnem trgu. Odstranili bodo vse vogalne svetilke in jih nadomestili 7. obločnicami, ki bodo nameščene sredi ulic. Z Maistrovo ulico bo montiranih vsega 16 novih obločnic. Izboljšana bo tudi razsvetljava proti Perovem. Od tovarne Ete do Dornika bosta nameščeni 2 novi svetilki, na Perovem [>a tri. Transformator na Perovem bo demontiran. napeljava pa priključena na novo napravo na Zapricah.
VIL balkanske igre v Atenah
Atene, 26. septembra.
Malokomu bo znano, da se vrše te dni v Atenah VII. balkanske igre, katerih se udeležujejo balkanski narodi. Za našo državo, odnosno za našo lahko atletiko so pa še prav posebne važnosti saj smo bili vedno med najboljšimi na Balkanu in smo se opetovano borili z Grki za primat na tem delu Evrope. Topot tudi ne smemo upati na prvo mesto, ker smo odjrotovali močno okrnjeni od doma. Nekaj naših najboljših ni moglo dobiti dopusta in so morali vsled tega ostati doma. Kako velika škoda je to za prestiž našega sporla in ne najzadnje tudi države, ve šele oni, ki je tu v Atenah in opazuje grško ljudstvo s kakim zanimanjem sledi pripravam za največje balkanske tekme in kako v ogromnih masah zaseda ob takih prilikah veliki atenski stadion. O tem, zakaj naši atleti niso prišli v kompletni postavi se bom bavil ob drugi priliki; zaenkrat samo to: nikdar več se ne sine zgoditi, da no hi šli v inozemstvo zastopat državo s svojimi najboljšimi močmi.
Na poti
Predvsem bi omenil, da je potovanje od nas do Aten najiorno, akoravno smo se vozili zelo ugodno: naša država nam je namreč Od Zagreba dalje stavila na razpolago cel vagon drugega in prvega razreda, tako, da smo lahko celo pot udobno spali. Toda izredno dolga je vožnja: na poli smo bili celih 52 ur in čim bolj smo se bližali cilju, Vem večja vročina je pritiskala. Tu vluda namreč taka vročina kakor jo pri nas poloti sredi julija. Iz Ljubljane sjiio odšli trije Slovenci, v Zagrebu se nam je pridružil še četrti in nekaj Zagrebčanov. Ostali pridejo kesnojo. Moja malenkost je bila določena za vodjo pota zn slovenski dol atletov. Ker |>a niti zagrebški niti belgrajski vodju ni mogel oditi s prvo in glavno skupino, sem moral prevzeti vodstvo vse ekspedcije sam. V Belgradu se nam je pridružila šo belgrajska skupina in odjiolovali smo proti jugu proti Atenam. Naša glavna in prva skupina je štela 17 atletov, odnosno udeležencev, nekaj atletov in drugi pa odpotujejo šele prve dni prihodnjega tedna od doma.
Iz Belgrada <lo Aten
Nočni del vožnje smo presjiali. Zgodnje jutranjo ure so nas prebudile v naših južnih krajih. Redka naseljenost in pusta pokrajina sta nam že itak neprijetno vožnjo še bolj podaljševali tako, da so se nam zdele ure še enkrat daljše kakor doma. Na širokih [toljanah se vidijo skupine ovac in tu pa tam tudi druga govedina, ki jo pasejo zelo revno oblečeni pastirji. Pa se ne |>ase vsa ta ži-vinčad na takih travnikih, kakršne vidimo pri nas. Na obraščenih njivah se z ostanki nepobranih pridelkov preživlja iz dneva v dan. Ista slika je tudi od Skoplja dalje, samo da postaja |x>kra.jina še bolj pusta, prav do grško meje in ravnotako na grški strani. Revno ljudstvo, primitivna bivališča, vse to napravi na človeka iz naših krajev u t i s, da
Teniški turnir v Pragi
Čehoslovaki so v revanžni tekmi za j>oraz v Daviš cupu dvakrat zaporedoma porazili jugoslovansko reprezentanco in vodijo v dvoboju s 4:0.
V double partiji sta Punčec in Mitič jiodlogla Hechtu in Caski z 7:5, 6:3, 6:2. V single-u je Palada izgubil vseli pot selov proti Ceinarju s 7:5, 6:0, 6 : 3, 8 : 6, 6:3.
V. Jubilejni Pohorski tek
SSK Maraton v Mariboru obvešča Iem potoni vse klube, da je zadruga »Pohorski dom darovala za tek krasen srebrn pokal. Darilo je prehodno tor postane njegov lastnik klub, ki si ga 7. moštvom trojice osvoii trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Klube naprošamo, dn lo objavo sprejmejo službeno na znanje. — SSK Maraton.
Celjski šport
Celjski šport. Okrožni odbor LNP v Celju priredi v nedeljo, dne 4. oktobra na Glaziji dve nogometni tekmi v korist hlagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zcdinitelja. Ob 14 ho tekma med SK Celjem in SK Jugoslavijo, ob 15.30 jia med SK Atletiki in SK Olimpom.
Svetovni prvaki v tenisu
Po letošnjih mojstrskih tekmah v tenisu, ki so se zaključile v Forest hil1wi (USA), je angleški »Time«« objavil listo teniških mojstrov. Take liste sicer nimajo nesporne vrednosti, vendar je gotovo zanimivo vedeti, kdo 90 najboljši igralci v tem letu. Po mnenju Angležev pripadajo svetovna mojstrska mesta sledečim: 1. Perry (Anglija), 2. von Cramm (Nemčija), 3. B^dge (USA), 4. Quist (Avstralija) 5. Austin (Anglija), 6. Cravvford (Avstralija), 7. Grant (USA), 8. Borotra (Francija), 9. Alli-son (USA), 10. Boussuf (Francija).
Nemci pa se ne strinjajo popolnoma s to listo in so postavili drugo ki se nekoliko razlikuje od
prebiva tod najbolj reven narod, najbolj zapuščeno ljudstvo. Saj nimajo niti pitne vode, da o preživljanju, ki mora biti zolo primitivno, niti ne govorim, saj jim zemlja jedva donaša toliko, da sebe prehranjujejo.
V	Solunu
Na kolodvoru nas je sprojel predsednik grško lahkoatletskc federacije g. Hinopulos, ki je prišol v spremstvu š|>ortnoga novinarja največjega grškega lista. Po obojestranskem pozdravu smo si nekoliko oglodali zanimivosti toga, zlasti za nas Slovane tako važnega mesta in se v pozni nočni uri odpeljali dalje proti Atenam. Tu v Solunu som opazil, da Grki niso ravno posebno točni. Malce smo so jezili na kolodvoru, ker nam nihče celo najmorodajnojše železniško osobje ni dalo točnih informacij. Eden jo rekel, da odpelje vlak ob tri četrt na enajst, drugi ob pol enajstih, fretji ol> enajstih in tako dalje. Odpeljali pa smo so šolo okrog polnoči. Naravnost smešno pa jo hilo za našo razmero njihovo pripovedovanje o prihodu vlaka v Atene. Po voznom redil, v kolikor smo mogli dobiti točno informacije, bi mogli priti v Atene ob 10.30. Že v Solunu in potem na vlaku nam je pa železniško osebje pripovedovalo razno: da pridemo ob 10, drugi, da pridemo ob enajstih, tretji, da pridemo celo ob oni, skratka, reklo so nam je celo da moramo računali, da pridemo nekako med deseto in drugo uro v Atene.
V	domovini starih Grkov
Človeku je uhajal spomin v one časo, ko so živeli v Ioli krajih še stari Grki. Vživeli smo so v šolsko dobo, ko smo se v zgodovini starih Orkov učili njihovih običajev in šog, njihovih borb, vživeli smo se v njihovo športno udejstvovanje. Vlak je drvel mimo gričev in dolin, kjer so bivali in so lnirili stari (irki. Kakor bi doživeli bilko pri Ter-tnopilah, lako se nam jo dozdevalo, ko smo so vozili mimo toga kraja. In zopet na maratonskem polju. Vtopili smo so v prvega maratonskega tekača, ki se je prišedši na cilj in ko je javil veliko zmago, mrtev zgrudil. Kakor sen so nam jo zdela pokrajina in kar naenkrat smo se znašli v A tonah.
Tu so nas čakali zastopniki grške federacije, ki so nas v avtomobilu odvedli v stanovanja. Prejeli smo vso potrebno, povedali so napi vos program; popoldne pa smo z našimi atleti napravili lahek trening tor si ogledali marmornati atenski stadion. Jo pa jio drugi strani edinstvena naprava, čeprav smo govorili o berlinskem stadionu tu tako; vendar so mora priznati, da v tem jmglodu grški stadion nadkriljuje onoga v Berlinu. Ves jo iz marmorja in si menda kaj takega danes ne bi mogel nihče voč privoščiti. Edina Skoda jo, da je preozek in ni zato sposoben za vse š|iortne panoge. Toda kdo jo lota 1880 mislil, ko so začeli Grki graditi la stadion, da so bo šport tako razvil kakor se v resnici jo. Tedaj so vsi govorili, zakaj tako velikanske naprave. In danes?	I. K—er.
angleške: 1. Perry Anglija), 2. Budge (USA), 3. von Cramm (Nemčija), 4. Quist (Avstralija), 5. A ust in (Anglija), 6 Cravvford (Avstralija), 7. Grant (USA), 8. Mc Grath (Anglija), 9. Destremeau (Francija, 10. Henkel (Nemčija).
Smučarski klub * Ljuhl juiif Vse prijatelje smu-čar»ke|?a kluba Ljubljana , celokupno članstvo in vse tekmovalcu U\gn kluba opraarjn.mn na danaAnji občni 7,lK>r, ki so vrši ob 'Ji v restavraciji 'Žvepla .
/1SK Primnrjr (crtitralni odbor). 7ai sredo sklicana seja preloži na rmtek, ijne 2. oktobra ob 'JI v Zveodt«. — Tajnik.
Smrt pri vojakih
Skocjati pri Mokronogu, 28. septembra.
Danes jc bil lu pokopan dvajsetletni France Lavrinšek iz čučje mlake, katerega truplo so včeraj pripeljali v domači kr<vj iz Vršca, kjer gn je med vojaško službo doletela nenadna smrt. Sel je z vozom po pesek v vojaški kamnolom. Da bi hitreje opravil poverjeni mu jx>scl, je sam prijrl za kramp in hotel pomagati kopačem. Splezal jc po peščeni steni 6 m visoko ter začel kopati. Ko pa sc jc začel pod krampom usipati pesek v dno, se ie nad njim utrgala skala in ga s peskom vred podrla na dno ler ga ubila. Današnji pogreb ie pokazal, da jc ta nesreča dobrega fanta zbudila med ljudmi veliko sočutje do njegove matere in sester, ki so v vojni zgubile očrta, /dot pa šc edinega bratu, ki bi moral prevzeti domačijo.
Poizvedovanja
I' sobota, dne :'«. t. m »o Jp /.jrublla črna ii«n,f«ni» linlulra r. vsabUio »Ki Din, f.elMUilAko legitimacijo, pro rudno kolesno knjltico in omini.ui li*t<nn, vse na im« Zupani1!«* K Pogtcn najdite);! nnj Jo pro«! nneradi vrno upravi li«ta.
Zffiiftif se Je obe*ok (uindaJ.lon) v ponedeljek, dn« 21. I. m. od Pod mn rek P do Viča, imi tramvaju do poŠte, IHi Prešernovi ulici, franAlAkaiihkl cerkvi, in Miklošičevi »rotil do Klavncua kolodvora. Poftlmi najditiilj se prosi, da ea odda proti nastradl v uprav! Vlovrvn.-...
Radio
Programi Radio Ljublianai
Sreda, 3fl. septembra. 12 Vso mogoče, kar k<lo hoče (ploSčo |>o željah). — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Cas, apored, obvestila. — 13.15 Operni zbori (plofiee). — 14 Vreme, boren. — 18 Pester si*>rod. — 19 Cas, vreme, im> roč.tlu, siiormi, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: Usvojitev Kajmiikčalana leta 1916 (Colovič \z Belgriula). — 19.50 Sohinalsticli: Venček otroSkih pasmic (ploSte). — 20 Sjiored /u mladino in otroke v novi sezoni (Rosp. prof. Niko Kuret). — 20.10 Po Bolgariji (II. del — g<wi>. prof. Silvo Kranjec). — 20.30 Pevski koncert gospe Pavle j/ovšeitove ob sprem.ljeva.niu liadijskega orkestra — i! Cas, vreme, poročila, si>ored — 22.30 Citre sole, gosp. Emil MeagalU«.
Dragi programi*
Sreda, 30. septembra. Itelgrad I.: 19..">0 Radijski orkester. — 20.30 Huiinoriatičmi časopis. — 21.30 Lahika glasha. — 22 Kavarniška godba. — Helgrad II.: 20 Banja IJidž.n (Bralovič). — Zapreb: 20 Violina. — 30.30 Prenos iz. Ljubljane. — 22.0fi Plesna glasba. Dunaj: 19.55 Ribani Stranssova opera •Eleklra-. — 21.45 Radijski orkester. — 23.20 Srn.mel. — 20 Fleischimumova igra Polnočno sance<. — 22.10 Operni orkester. — 23.30 Picsun plošče. — Trst - Milan: 17.15 Ple&mi glasba. — 20.40 Pihala. — 22 Violina, nato plesna glasba. — ltim
—	tiari: 17.15 Postra glasba. — 20.40 Orkestralni koncert.
—	22 Popevke. — 22.30 Plesna glasba. — Praga: 19.50 Vojaška godba. — 20.30 »Vesedjak \i. Prage (gledališki večeri. — 32.15 Stnre vokalne skladbe. — Bratislava: 20 Radijski orkester. — 20.35 Igra. — 21.30 Stančeikove skladbe. — 22.30 LahSa glasba. — Variava: 20 PloSče.
—	21 Chopinove skladbe. — 21.30 Schumunov klavirski kvartet. — 22.15 Veseli prenos i-/, Lvovu. — 23 Plesne plošče. — I'«« Nemčija: 20.15 Ura mla<ie generacije. — Hamburg— Koln: 20.45 Brenerjova opereta »Dvojica v hladu.. — Frankfurt: 20.45 Vojaška godba. — llero-iniinster: 20 Welletirova romantična opereta Chopin . _ Strassboiirg: 20.20 Planquettovi opereti -Margot in zaročenec ler Petelin v suknji«.
IjiiblSiuislio olednlišie
DRAMA — Začetek ob 20.
Sreda, 30. septembra: -Za narodov blagor«. Red Sreda. Četrtek, 1. oktobra: 'Kralj Lear«. Ileil Četrtek. Petek, 2. oktobra1 Zaprto.
Sobola, 3. oktobra: 'Tudi Lela bo nosita klobuk«. — Premier-ski abonma.
OPERA — Začetek ob 20.
Sreda. 30. septembra: iMatija Gubec. — Premiorski
abonma. Četrtek, 1. oktobra: Zaprto.
Petek. 2. oktobra: ob 15. uri: 'Lucia di Lammermoort.
Dijaška predstava po conah o<l 5 do 16 Din. Sobota, 33. oktobrn: iTraviatnGostuje tenorist Anion Drmotn. Izven. Cene od 36 Din navzdol.
MsmiMjrsto nlsdališfe
.................................................,,,,,,, I, n 11,1,,,,,,, i,,,,,,, >,,,,,,,,,,,,, ,,,,,„,
četrtek, 1. oktobra ob 20:	'Živi mrtrec*. Otvoritvena
predstava. Bloki. Petek, 2. oklobra: Zaprto.
Sobota. 3. oktobra oh 20:	•Pohujšanje v dolini šent-
florijanskit. Premiera.	Bloki.
w •	Podpisani Simčič Anton, ključavnl-
1Z$GVCI car v Pobrcžju, Gubčeva ulica 37, preklicujem in obžalujem vse žalitve, ki sem jih meseca junija 1936 izrekel na Pobrežju o Kralj J o s I p t n t, posestnlci. in njeni hčeri M a r i v Pobrcžju, Gubčeva ulirn 39. — Zahvaljujem se obenem. da sta odstopili od kazenskega postopanja.
Simčič Anton.
Zahvala
Ob težki izgubi mojega ljubljenega, nad vse dobrega soproga, gospoda
Josipa Božiča
se za številne izraze sočutja, kakor tudi za poklonjene vence in cvetje iskreno zahvaljujem.
Najlepša hvala čč. duhovščini, stanovskim tovarišem za krasno petje in godbo, kakor vsem ostalim, ki so dragega pokojnika v lako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 30. septembra 1930.
Žalujoča soproga.
Mali oglasi
Pletilje
iščem za »talno. K. Sus:., Mestni trt- 18, tu. (b)
Čevljarski pomočnik
ki položi 200 do 100 Din kavcije dobi takoj službo. Naslov v upravi »Sioven-ca« pod St. 14411. (b)
Mlado dekle
marljivo, sprejme cvetličarna \Vellcr, Maribor, b
Izurjeno šiviljo
iščem za Izdelovanje kravat in samoveznlc. - Ponudbo pod »Samoveznlce« na upravo Slovenca« pod štev. 11421.	(b)
Dekle z dežele
pošteno, išče službo pri manjši družini, najraje izven mesta. Nastop takoj. Ponudbe upravi Slovenca pod : »Dobra spričevala« št. 11127. (a)
mm\
Sprejme se učenka
v trgovino z mešan, blagom In točilnico v mestu na deželi. Deklice od 15 do 16 let prlprostih železničarjev Imajo prednost. Nastop takoj. - Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 14142. (v)
Vajenka
s potrebno pred Izobrazbo, ki bi bila zmožna pomagati pri gospodinjstvu, se Išče za trgovino z mešanim blagom na Gorenjskem. — Ponudbe upravi »Slovenca, pod »Zmožna« 1739/11029.	(v)

Prostovoljna
javna dražba
različnega pohištva ln premičnin dne 2. oktobra 1936 od 11. ure dalje v JIostah-Ljubljani, Ciglar-jeva ulica 15.	(o)
Trisobno stanovanje
se odda s 1. novembrom. Gregorčičeva ul. 17b. č
Dvosobno stanovanje
se takoj odda. Cerkvena ulica 21.	(C)
IŠČEJO:
Gostilno
vzamem na račun. Polo žim primer, kavcijo. Grem tudi za natakarico. Dopi se podružnice »Slovenca« v Celju.	(m)
ODDAJO:
Krojaški lokal
že vpeljan, se odda na prometnem kraju v La škem. Naslov v upravah vsoh podružnic Slovenca pod št. 11133.	(n)
Priprosto sobo
za dva gospoda oddam pri sodišču. — Naslov v upravi št. 11138. (s)
Na stanovanje
tudi s hrano, prejmem dijake ali gospodične k 1. oktobrom. - Sv. Florljana ulica 32-1.	(s)
I
Automofor
i
Močan bencinski motor
z »Getriebe« kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »100 PS« P 11129. f
V denarnih zadevah
se obrnite zaupno na mojo pisarno. Solidno poslovanje. Inkaso faktur.
Srečke drž. razr. loterije!
Ruilolt Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
Lastniki vrtov
Veselje je pogledali, kako lepo cveto sadike iz »Perenvrta«! Zahtevajte takoj ilustrovani cenik! Največja in najboljša izbira peren, rastlin za skalne skupine, okrasnega grmovja, igličevja in slično.
Rasadnik »P c r c n v r t« Zagreb, Vlaška ulica 85.
9MBsi
Posestvo
srednje veliko, kupim. -Plačam takoj v gotovini. - Ponudbe z opisom in pogoji poslati upravi Slovenca pod »Srednje posestvo« št. 11409.	(p)
Sidro zla!©, zlato zobovje
tn srebrne hrone
kupujem oo naivišjih dnevnih cenah.
A, KAJFE2
ur ar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Parni kotel
dobro ohranjen, s 15—20 m' kurilne površino, išče industrijsko podjetje. Ponudbe pod: »Industrija« št. 11113 upravi »Slov.«
Stare obleke, čevlje
ln perilo kupujem. Pridem pogledat na dom. Pišite na naslov: Andlovlc Mara, Gallusovo nabrežje št. 27.	(k)
2000 kg slame
kupim. — Kregar Jakob, Vižmarje 2, št. Vid nad Ljubljano.	(k)
Kislo zelje, repo
in sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčnl ceni dobavljam vsako množino Moman, Ljubljana. Sv Petra c. SI, tel. 35-3 9. (I
Šivalni stroj
nemški fabrikat, pogrez-ljiv, z okroglim čolnič-kom, kateri tudi stika, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa e. 36.
Telefon 2059
✓ N PREMOG KARBOPAKKTE DRVA, KOKS nudi
Poeafošk
Bohoričeva ulica št. 5,
ice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica In Stari trg. (1)
Kolesa
damska In moška, se zaradi končane sezije prodajo po neverjetno znižanih ccnah. Nova. trgovina, Tyrševa c. 36. (i)
Drogerijo
takoj prodam v večjem primorskem mestu Dalmacije. Pogoji povoljni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 11368.	(1)
Za šolarje
vseh vrst obleke, pum-t>arce, perilo itd. v največji Izberi dobite poceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. (1)
Opozorilo
Malo rabljene šivalne stroje najboljših znamk poceni kupite pri »Promet«, nasproti križanske cerkve.	(1)
VINA
Za težko delo jo močno vino! Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
Med
5 kg franko po pošti s povzetjem 72 Din, 40 kg franko po železnici s povzetjem 160 Din. Anton Milfajt, župnik, čebelar, Podravskl Podgajcl, Slavonija.	(1)
MALIN0VEC
pristen, naraven, b čistim sladkorjem vkuhan — st dobi na malo In veliko v lekarni dr. G. Pioooli, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Tinček in Tonček v Atlantidi
169.
Tinček sc vrača iz Olimpa.
Ko sta se Tinček in Zeus dovolj nakramljala, je Zeus vzel iz zajetega soda lepo nazobčan blisk in ga izročil Tinčku rekoč:
■Na, vzemi to v spomin na očeta Zeusal Skrbno ga shrani, nemara li ho še zelo koristil.«
Tinček se je vljudno zahvalil in so prijateljsko poslovil od prijaznega očeta Zeusa. Potem pa si je oprtal blisk na ramo in odšel.
Ko ga je Tonček zagledal, mu je šel nasproti in klical že
od daleč:
»Požuri se, Tinček, požuril Vrniti se moramo v Atlantido, preden se znoči.
Poglej, kaj sem prinesel s seboj iz Olimpa!« je zmagoslavno dejal Tinček in pokazal Tončku darilo očeta Zeusa.«
Kakšen čuden spak pa je to?« se je začudil Tonček in si ogledal blisk od vseli strani.
»To jc bliski* ni u je povedal Tinček.
-Beži, beži, saj nisem z lune padel, da ti bom kar vse verjel!« ga je jezno zavrnil Tonček. »To reč si gotovo pobral kje na poti, zdaj pa se bahaš z njo. Ne bodi vendar tako otročji!«
>Ce ti rečem, da je blisk, potem je pač blisk!« je Tinček odločno vzlrajal pri svojem.
Pa so bila vsa njegova zagotavljanja bob ob steno. Tonček ni hotel verjeti, da je blisk v resnici — blisk...
ILOLITNI TLAK
za trgovske lokale šole, bolnice itd., ta kuhinje, kopalnice ie edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje
LJUBLJANA
TyrSeva 36 b. Tel.27-16
IAL«
mVTT\V T A i**	7W TtT C	VTfe • T TW TIV T /% 'ter dobite vsakega desetega za§(onj, o čemur se natančneje informirate v trgovin
1 UDI VAj I\UVI	UU ■ "AULIIMA ■ Konfekcija PAULIN - Ljubljana - Kongresni trg šlev. 5
Alja Rahtnanova:
67
Tovarna novesa človeka
Roman.
iOh, Tanja... Pričelo se je v vojni. Tako sem se privadil trpljenju ljudi. Veš, če to vedno gledaš, ti je končno v naslado in ne moreš tega več pogrešati... Potem je prišla revolucija. Sprva je bila edina moja skrb, da uničim sovražnika; pozneje pa me je pričela ta moč nad telesom drugega omamljati. Videli pred seboj trepetajoče telo, brati smrtni strah v očeh, oh, kakšna naslada! Hodil sem k zasliševanjem kot na veselice! Trudil sem se, da bi iz svojih žrtev izvabil vso lestvico človeškega trpljenja. Krvoločen som bil, preračunano krvoločen; že vnaprej sem si podrobno zamislil vse muke, ki sem jih hotel naložiti svoji žrtvi. Ljubil sem te minute. Ali veš, kako pravi Dostojevski: ,Večkrat govore o živalski grozovitosti človeka, toda to je strašna žalitev za žival; ona ne more biti nikdar tako krvoločna kakor človek, tako iznajdljiva, tako pretkano grozovita. Tiger svojo žrtev razmesari; raztrga jo, in to je vse, česar je zmožen. Niti v snu bi niti ne padlo v glavo, da bi človeka s kremplji vlekel za ušesa, tudi če bi to znal...'
Oh, Tanja, ali misliš, da moremo nekaznovano mučiti ljudi? Medtem ko uničujemo človeško telo, uničujemo tudi nekaj v svoji duši. Pri nas v GPU boš komaj našla enega samega zdravega človeka! Vsi smo duševno na smrt bolni! Govorimo si, da zaradi ideje mučimo ljudi, toda to ni res! Z idejo se je pričelo, končalo pa se je z najgršiin sadizmom. Preden gremo k zasliševanju, se opijemo do nezavesti in stopimo v nek fantastičen
Za »Jugoslovansko ti<knmo« v Ljubljani: Karel Cet,
svet, v katerem smo mi gospodarji... Toda potem pride jutro. Tedaj sovražimo svoje žrtve, ker so bile po nas izmučene; in sovražimo sami sebe, ker smo jih mučili. Sovražimo ves svet. Nekaj časa se mamimo z delom in z mislijo, da delamo za svojo idejo in da s svojimi žrtvami vodimo človeštvo k sreči...
Toda pozneje nas začno zasledovati kriki naših žrtev. V noči jih vidim pred seboj, vidim teči njihovo kri in slišim njih stokanje. In tedaj si pravim: če vsebuje naša ideja res vso resnico, potem ni škoda za te žrtve. Toda, ali jih v resnici mučimo le zaradi nje? Ali ni kriva tega le bolj tista nizka, živalska kri v nas, bestija, ki jo drži vsak dostojen človek v verigah, mi pa smo tvegali njeno sprostitev?
In če je res tako, če je naša ideja samo pretveza, kje je potem opravičilo za nas? Ne, ne, mi nimamo pravice mučiti in trpinčiti ljudi! Ne, tisočkrat ne! Tanja, ko pridejo name ure, v katerih to spoznavam in priznavam, tedaj se prične trpljenje zame... Oh, Tanja, ne moreš si misliti, koliko sem že pretrpel zaradi tega!«
Tovariš Vladimiiov je položil svojo glavo Tanji na rame in tiho dejal:
»In ti, Tanja, me jemlješ k sebi, mi dovoljuješ, da polagam glavo na tvoja ramena in me božaš, čeprav sem te tako mučil. Odpuščaš mi iz vsega srca in upaš, dn boni vendarle enkrat šel vase in se poboljšal... Tako kot Rusija... Rusija gleda na nas s svojimi temnimi, žalostnimi očmi in dopušča, da delamo z njo. kar hočemo...
Ti in Rusija, obe bosta ljubljeni brez meja in obe
bosta mučeni brez konca ...«
*
Nekaj dni po »priznanju doktorja Krasnova so prijeli pisiJ^i^^Niu^iieeova. Dolgo časa je sedel v samotni
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
celici; končno ga je zaslišal isti preiskovalni sodnik, ki je vodil preiskavo doktorja Krasnova.
V spremstvu vojaka GPU je vstopil pisatelj v sobo kot človek, ki prihaja na obisk k dobremu znancu. Še preden je dobil poziv za to, je sedel na stol.
Sodnik je sprva hotel vzrojiti, potem pa se je spomnil, da je to ponašanje pač le krinka, ki naj bi zakrila strah. Upal je, da bo imel z njim tem manj dela, ker jn iz izkušnje vedel, da takšni ljudje najprej priznajo. Vedel je tudi, s katerim sredstvom ga bo najprej pripravil do tega, da bo odložil krinko. Delal se je, kot da mora poiskati nekaj v svoji aktovki in je dolgo časa listal po papirjih, ne da bi obtoženca le pogledal. Večina izmed njih tega ni zdržala in ga je prekinila z zatrjevanjem svoje nedolžnosti. Toda pri pisatelju Kuznecovu to sredstvo ni pomagalo; potrpežljivo je čakal in opazoval sodnika, kakor bi ga kar najbolj zanimal uspeh tega preiskovanja. Sodnik je končno sam izgubil potrpljenje; jezno je pogledal pisatelja in strogo dejal:
»Obtoženi ste protirevolucije. Obtoženi ste sodelovanja pri pripravah za oborožen upor proti Sovjetski uniji. Samo popolno, odkritosrčno priznanje vam more olajšati vašo usodo; drugače vas čaka smrt!«
Ta stavek je sodnik izgovoril že sto in stokrat in niti enkrat tli ostal brez zaželjenega uspeha. Zato je bilo njegovo začudenje tem večje, ko se je pisatelj samo smehljal in mu z rahlo podsmehljivim naglasom dejal:
»No, in kaj še? Nadaljujte, prosim!«
»Kako. vi se hočete iz mene norčevati? Ali pa morda slabo slišite? Povedal sem vam vendar obtožbo, po kateri vas čaka smrtna kazen! je vzkliknil preiskovalni sodnik razburjeno in skočil s svojega stola.
f g«
S-S Qa
Š O
■3 o
U >u
s » g s
0 B
-3=3
N(D
rtirt
•• o a
(8 SS
C » o
m •et-ct flll
(8
C 3
a
jo a
Urednik: Viktor Cenčii.