Po pošti prejema«: ta celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ieirt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, iI upravniitvu" prejeman : za telo ieto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , četrt , , o , - , mesec , 1 ,70, Zit pošiljanje na dom 20 H na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnine in ' inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni. Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefruukovana pisma ne vsprejemajo Uredniitvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemal nedelje in praznike, ob po! 6. uri populdne. Stev. 142. V Ljubljani, v ponedeljek 24. junija 1901, Letnik XXIX. Kvotno vprašanje. Obe državni zbornici, na tej in na oni strani Litve se bosta pečali kmalu z rešit vijo nagodbe in kvote. Prišlo bo na obeh straneh do vročih debat, pri katerih bo vsaka polovica hotela zase doseči kar možno največ ugodnosti. Mažari bodo seveda skušati zopet navaliti na Avstri.o velik del stroškov, da si prihranijo na naš račun, kakor doslej, zopet milijone narodnega imetja. Tu se bo treba ozirati posebno na grspodarske potrebe obeh državnih polovic. Kvota je odvisna od tega, koliko plačujejo davka posamezne dežele, v kakem pJožaju je prebivalstvo, kake potrebe ima, katera polovica ima od skupnosti več dobička, kake eo medsebojne trgovinske zveze it 1. itd. Pač ga skoro ni težavnejšega vprašanja, kakor določiti popolnoma pravično z eno šte\i!ko, koliko prispevka odpade na eno polovico za tiste dele uprave, ki je nam in Ogrom skupna. Ravnokar je znani statistik profesor Hickmann na Dunaju v preglednih primerah grafično predočil razna gospodarska razmerja, iz kat rih bi so dala izračunati pravična kvota.1; Prof. Hickmann je porabil oficielne številke in jih sestavil tako pregledno, da se iz njih tudi oni, ki ni vajen statistike, lahko informira o stanju tega vprašanja. Mi hočemo v naslednjem navesti le nekaj glavnih številk. Od monopolnih pridelkov tobaka in soli se porabi v Avttriji 53 %, na Oger-skem pa 47 %. Naravnostnih davkov se plačuje v Avstriji 56 7 %, na Ogerskem 43'3 %. Prebi valstva ima Avstrija 57 6%, Ogerska pa 42'4%. ') »Das Verhältnis Oesterreichs zu Ungarn. Ein Beitrag zur möglichst richtigen Beurtheilung der beiderseitigen volkswirtschaftlichen Verhältnisse, insbesondere der Ausgleichs- und der Quoteufrage. In populär- graphischer Darstellung von Prof. A. L. Hickmann. Druck und Verlag G. Freylag und Berndt. Wien VII. 1. Državnih izdatkov ima Avstrija 60%, Ogerska pa 40%. Uvoza (upoštevši tudi notranjo trgovino med obema državnima polovicama) ima Avstrija 648%, Ogerska 35'2 % . Užitni n skih in konsumnih davkov se plačuje v avstrijski državni polovici 65-2%, v ogerski 34 8%. Nenaravnostnih davkov se plačuje 65'8 odstotkov, na Ogerskem pa 342 odstotkov. Izvaža se (vpoštevši notranjo trgovino med obema državnima polovicama) iz Av strije 67 2 odstotkov, iz Ogcrske 32 8 odstotkov. Hickmann sedaj iz t h številk vzame sredo in pride do sklepne kvote: Avstrija 613 odstotkov, Ogerska 38-7 odstotkov. Sedaj veljavna kvota pa določuje Avstriji 65'4 in Ogerski 346 odstotkov skupnih izdatkov. Ta račun daje avstrijskim politikom v roke izvrstno sredstvo zoper Ogre, ki nas hočejo še nadalje izkoriščevati po starem receptu 65-4 : 34 6. Vlada se je udala, kakor vselej, tudi sedaj Ogrom. A skrajni čas je, da avstrijska polovica pokaže enkrat tisto odločnost, ki je potrebna, da se zavrne ma-žarska grabežljivost. Zihteve, ki jih stavijo naši poslanci, so tako skromne, da zahteva že najprimitiv-nejši čut pravice, da se jim ugodi. Ce hočejo avstrijski poslanci priznati še celo razmerje 64 : 36, storili so vendar že skoro več, nego je dopustno. Zdi se, da je odstotek več ali manj s.imo malenkost, a temu ni tako. ¡Skupni izdatki obeh polovic, za katere se tukaj gre, znašajo 345 milijonov kron, in bodo I. 1902 znašali 304 milijonov kron. Vsak odstotek torej pomeni 2 4 milijona kron. če obvelja vladna kvota 65 4 : 34 6, tedaj bi plačala Avstrija 154 3 milijonov kron, Ogerska pa le 817 milijonov kron. če bi se pa sklenila recimo kvota 60 : 40, bi prišlo na Avstrijo 141 6 milijonov kron, na Ogersko pa 94'4 milijonov kron. Pri tem se gre torej za razloček skoraj 13 mil. kron. kar nikakor ni malenkost. Radovedni smo, kako se bo reševalo to velevažno vprašanje. Politični pregled. V Ljubljani, 24. junija. Izjava isterskih slovanskih poslancev, katero so pri z petnem svojem vstopu v zbornico podali v roke dež. glavarja, a se radi prekinjenja seje ni mogla prebrati, so glasi: Visoko predsedništvo dež. zbora mejne grofije Istre! I^&si je bilo dokazano že v predzadnjem zasedanju deželnega zbora, da se nam ne priznava najsvetejše pravo: do nemotenega posluževanja svojega jezika v zbornici; in dasi naše mnogoštevilne zahteve za zboljšanje duševnega in gmotnega blagostanja hrva sko-slovenskega naroda v Istri, ki smo jih stavljali skozi dolgo vrsto let, niso bile uslišane, smo se vendar bili odločili za sodelovanje tudi v zasedanju lanskega leta, da bi na novo poskušali delovati po svojih močeh in na temelju prava, ki je imamo. No, tudi ta blaga volja nam je bila odvzeta, ko smo videli, da je službeni list za »avstro-ilirsko Primorje« v Tr»-tu donesel cesarsko odredbo, v kateri je bil sklican deželni zbor, samo v italijanskem jeziku; a da bo žaljenje našim jezikovnim pravicam šo večje, je bil takoj pod tistim cesarskim poveljem tiskan tudi poziv do pojedinih poslancev od strani pred-sedništva deželnega zbora zopet le v italijanskem jeziku. Letos je cesarsko povelje od 8. junija 1901, s katerim je bil deželni zbor istrski sklican na dan 20. junija 1901. v Koper, v službenem delu označenega službenega »Osservatore triestino, tiskano tudi vjeziku našem in naših volivcev Stem je pripoznanajedna najtemeljnejih jezikovnih pravic našega hrvatsko-slovenskega naroda v »avstro-ilirskem Primorju« in sta v našem jeziku označena dan in kraj, v katerenr se ima aniti deželni zbor. Z ozirom na to smo pripravni zopet poskušati, da bi sodelovali na javnih poslih Istre, v kolikor spadajo isti pred deželni zbor, pričakujoč, da se stvarno prizna ravnoprav-nost našega jezika z italijanskim in tako omogoči zložno de lo vanje vseh sinov te pokrajine za njuno splošno blaginjo v duševnem in gmotnem pogledu. Prosimo slavno predsedništvo dež. zbora, da to našo izjavo blagoizvoli priobčiti visoki zbornici in zastopniku c. kr. vlade, v originalu in — ako hoče — v italijanskem prevodu. Koper, dne 20. junija 1901. Dežel ni poslanci: Kozulič, Jenko, dr. Laginja, Mandič, Spinčič, dr. Stanger, dr. Dinko Trinajstih, dr. Mate Trinajstic — Poslanec Kom-pare ni došel k seji radi bolezni. Dogodki, v isterskem deželnem zboru. Prva seja isterskega deželnega zbora je bila nesklepčna, ker so Lahi ostavili zbornico radi tega, ker je vlada sklicala deželni zbor v Koper in ne v Poreč, kakor jo bila njih vroča želja. V svojih listih in v dolgem pismu dunajske Židinje pa pravijo, da je dal povod njih eksodusu dogovor vlade s slovanskimi poslanci. Tem je vlada po mnenju lahonov brezdvomno dala kake koncesije, ker bi jih sicer ne bilo v zbornico. No, dunajska Židinja mora včeraj s korrpetentne strani popraviti to vest. Poročati mora, da se vlada ni dogovarjala niti s slovanskimi niti z italijanskimi poslanci o deželno-zbor-skein zasedanju ter je sklicala zasedanje v Koper samo radi tega, ker sta so vršili tudi zadnji dve zasedanji v tem mestu. — Sedaj se poroča, da so se Italijani udali in da se bodo udeleževali nadaljnega zasedanja. Odlikovanja povodom cesarjevega obiska nu Češkem bodo, kakor se splošno trdi, v sredo objavljena v dunajskem uradnem listu. V soboto se je namreč po dolgem odmoru vršil mi-nisterski svet, katerega so se razun nauč-nega in domobranskega ministra udeležili vsi ministri in pri katerem je bila na dnevnem redu sestava listo odlikovancev. Ista je LISTEK. Med romanskimi na odi. Popotni spomini iz Italije, .Španije, Francije in Švice. Piše Jos. Lavtižar. (Dalje.) 13. Pri Baskih. *Q -aáAacca! Ako bi bil obdarovan s pesniškim vzletom, bi te poveličeval v slavnostni himni; toda ker nimam tiste žilice, naj zadostujejo prozaično navdahnena čutila pri pogledu na lesketajočo vodno množino. V daljavi se zibljejo večje ladij e, poleg obrežja pa plavajo mali čolni, ob katere se zaganja val, ki zašumi po izpranem pesku zopet nazaj. Ves ta del atlantskega morja se zove baskiški zaliv, čegar glavno mesto San Sebastian je stisneno v najožjem kotu z imenom „la concha" t. j. školka. Znano je, da ima tukaj tudi španska kraljeva rodovina svoj grad, stoječ na vzvišenem kraju nad morjem. San Sebastian prištevajo prvim letoviščem v Španiji. Tu se zabava naj odličnejše občinstvo, in vsled tega je treba tudi vsako reč dražje plačati kakor drugod. Prav zato se potika tod okoli mnogo ničvredne plaže, a ne v podobi slabo oblečenih vagabundov,^mveč v fini opravi kavalirjev, "7 ki se pokažejo, ako jih zasači policija, kot prekanjeni goljufi. Zato je treba posebne opreznosti; ako imaš le majheno slutnjo, da ti kak človek ne všečuje zarad svoje prevelike prijaznosti, ničesa ne imej opraviti ž njim! Mesto mi je zelo vgajalo, ker ima nenavadno lepo lego. Na severni strani obdan po morju je San Sebastian venčan na vseh drugih straneh z zelenimi, zaraščenimi griči; proti vzhodu opaziš vrhove Pirenej, proti zapadu pa začetek kantabriških gora. Pri-prostih hiš ne vidiš nikjer, temveč povsod palače in z vsakovrstnim okusom zgrajene vile; na najbližjem griču se vzdiguje mogočna podrtija, ki daje okolici še bolj zanimivo podobo. Navaden popotnik ima precej rešpekta pred kraji, v katerih prebiva elita domačih ter inostranskih bogatašev, ker mora globlje poseči v žep. Tu sčm zahajajo namreč ljudje, ki imajo toliko zemeljskih dobrot, da jih ne morejo porabiti doma in iščejo zabave tam, kjer se dobi večji vžitek med izbrano družbo. Ti magnatje štejejo denar v poljubni množini, razvajajo gostilničarje, trgovce, natakarje, postrežčeke, kratko vse stanove, od katerih česa potrebujejo, da se vsled tega za vsako postrežbo več računi in zahteva večja napitnina. Le vstopi v kak hotel, recimo v Niči, San Sebastianu, Biaricu ali drugod, pa boš videl, kako tc obda cel roj vslužbencev, ki se ti klanjajo kot vsemo-gočniku ter skazujejo vsakršno vslugo. Komaj ti je zdrčal bakšiš v fiakarjevo roko, že drži gibni sluga tvoj kovček, da ga ponese v določeno sobo. Potem se odkrije pred tvojo milostjo deček, kateremu je izročena dvigalnica (lift) v oskrbništvo, da se popelješ z njo ter prihraniš korake v višja nadstropja. Toda vsak ne gre rad vanjo, ker je že marsikdo obtičal v zraku, ko je stroj odpovedal službo. Naposled te sprejme hi-šina in tako bi bilo stanovanje v redu. Sedaj pa stopiš v restavracijo, kjer ti naproti hitijo dvorljivi markerji, ki ti postrežejo tako, da se kar čudiš njihovi pozornosti. Natakar, ki nam je stregel v San Sebastianu, je imel anglešk značaj, gladko obrit obraz in le pod licami šopek črnih brk. Obleka iz finega Črnega sukna, snežno-belo perilo, katero menda menjuje vsak dan, in ravno tak ovratnik, poleg tega najvljud-nejše vedenje z vednim smehljajem na ustih: sploh vsa njegova vnanjost je bila taka, da bi lahko rcprezentoval dvornega svčtnika, ako bi bilo treba. Seveda moraš „ljubav", katero ti kaže pri serviranju, tudi dejansko pripoznati in ne pozabiti, da toliko veljaš kar plačaš. Je že tako na svetu, vsak rad kaj zasluži. Denar moraš trositi na vse strani, in zato se razleti vsak dan toliko drobiža, da ti izpade svota stroškov mnogo večja, kakor si doma preračunih Pa vendar, če tudi nisi dostojanstvenik glede stanu ali imenitne službe, temveč se prištevaš onim „ex numero minorum", nikar ne štedi z denarjem v ptujini. Varčuješ lahko doma, na potovanju ni mogoče. Toda vrnimo se nazaj k naslovu pričujočega spisa ter si oglejmo ljudstvo, ki prebiva v okolici baskiškega zaliva. To so Baski (Vaseongados), najstarejši narod v Evropi, pleme prvotnih Ibercev. Tekom stoletij so si ohranili neko samostalnost, svoje običaje in posebno narečje. Vseh skupaj se jih šteje 440 tisoč. Dasi prebivajo tudi na južno-francoskem ozemlju, jc vendar njihov glavni stan v španskih provincijah: Biscaya, Guipozcoa in Alava z glavnimi mesti: Bilbao, San Sebastian in Vitoria. Vsi so krepke postave. Pristnega Baska, ki je ohranil še narodno nošo, takoj spoznaš po baržunastih hlačah, rudečem pasu okoli ledij in po po-krivalu, ki mu maha ob glavi doli. Govorica obsega osem glavnih dialektov ter sc zelo loči od španščine, akoravno je z njo nekoliko v sorodu. Don Karlosova stranka ima med Baski veliko somišljenikov. c i sedaj v vladarjevih rokah in bo danes ali jutri že odobrena. Število odlikovancev je izredno veliko in bo mej njimi tudi več na čelu raznim dobrodelnim društvom in zavodom stoječih dam. Francoskemu senatu so silno mudi z dovršitvijo razprave o k( n gregacijskem zakonu. V sobotni dopoludanski seji ]o večina v največji naglici rešila 13 d > 17 člen vladne predloge ter pričela razpravo o zloglasnem členu 18, ki določa porabo premoženja razpuščenih kongregacij. Senatu se z delom tako mudi, da je sklenil irntti v soboto večerno sejo, da se dovrši še isti dan razprava o vladni predlogi. Preminje valni predlogi članov manjšine so seveda na vsi či ti marljivo odklanjajo. Vendar pa znaia » večina le dobrih tiO glasov. Napad na be'yijske misijonarje. Iz Pekina dohaja poročilo, da so vojaki iz Tunfuhsiangove armade udrli v belgijsko misijonsko postajo Sian Kaplan in umorili štiri misijonarje. Izpočitka tej vesti niso pripisovali nikake verjetnosti, konečno je pa belgijski poslanik na licu mesta poizvedel resivco. Radi oddaljenosti kraja pa baje ni mogoče poslati pomoči na lice mesta. Vkljub takim nemirom pa kitajska vlada še vedno simpatizuje z bokserji in njih voditelji. Ravno te dni je kitajski cesar imenoval ki tajskim poslanikom v Japanu bivšega podpredsednika Tsungli Vamena Natunga. Ta je bil do najnovejšega časa vodja bckserjev in je le z največjo težavo ušel z liste ob-glavljencev. Sodi se, da ga japonska vlada ne bo hotela vsprejeti za poslanik*. Dopisi Iz Črnega vrha nad Idrijo, 2B. junija. (Naši liberaici. ) V minolem tednu smo imeli občinske volitve. Naša stranka je od zadnjih občinskih volitev'*napredovala in je prodrla s sedmerimi odločnimi in zavednimi katoliškimi možmi. Tudi liberalna stranka je spravila v odbor sedem mož. Liberalna stranka je prignala na volišče vse, kar leze ino gre zanjo. Ne eden njihovih pristašev ni ostal doma. Naj bodo te volitve ljudem v nauk pri dežtlnozborskih volitvah. Niso več nekdanji časi, ko sta. prišla iz ene podobčine samo dva moža in volila drug druzega. Naši niso verovali, da bodo pritisnili liberalci z vso sile; ostali so doma, zdaj pa se kesajo in se opravičujejo. Pri volitvah so se liberalci pokazali v pravi luči. Strašili so ljudi s tem, da jim ne bo mlekarna prodajala mleka. Mi pa ponižno vprašamo liberalne mlekarnarjo: kdo pa bo od vas kupoval mleko, če ga ne bote prodajali onim, ki po njem povprašujejo ? ' Ali vaša mlekarna tako napreduje, da bote posneto mleko spuščali v pttok? Če imate že toliko dobička (?), potem dela vaši mle-karija izjemo med kranjskimi liberalnimi mlekarnami! Da bi zmagali liberalci v prvem razredu, so volili sami sebe. Vendar je prišlo do srečkanja vsled pooblastila, ki gaje neka ženska trikrat dala liberalcu, enkrat pa naši stranki. Pri tem srečkanju se je zgodilo nekaj zanimivega. Neki volivec prvega razreda je obljubil, da bo volil z naše stranko. Liberalna stranka ga je postavila za kandidata irr. je volil ž njo. Vkljub temu pa, da je samega sebe volil, je propadel pri srečkanju. Laji^o bo premišljeval svojo žalostno usodo, katjaij se bodo odborniki prepirali v občinskih \sejah. Da mora imeti človek tako 8t9°!i?nr.n ( JK^Bg? volivca smo vprašali, zakaj je volil, ^ ljb^Pflci? Odgovor je bil: »Zakaj bi hyc}i<$ai^^volil, saj sem pa tudi dobil eno s^ijflgeli .naši volivci zabavo in jim ni j^l^.^algj^a^iia to so skrbeli liberalci. N^jgj^pp p^r^nsMRMii kričačev, da so v go-stltyj volivce. Vsa čast našim liberalcem, da so v odbor volili ,tako zaslužne može. Lahko so nanje nu tft čijc^,. bi bil eden izmed lilJemcev' '¿majlu, [)^eta^aj|^plze, da so njega prez?li! 'ji ¿|i^^i/re.yitl9b'^. ^voljenih odbor- nfe.voi>!y!'.ifc . riinvj-Ia nn- . Liberalna . strank^,, po, stala v odboru v vSwolnoftjJre^P'jažo in s streljanjem. Streljali so celi večer pod okni župnišča. Kdo jih je n^jel, o tem ni treba mnogo pn mišljevati, kaže pa na neznansko oliko in uljudnost, ki jo raznašata »Rodoljub« in 'Slov. Narod« Migljaji k organizaciji slovenskih itenografov. Piše Rudolf B i n t c r. „Združimo torej sc vsi, v zavezo roke si podajmo. Da izobrazimo rod, bodi nam sveta dolžnost. —" J o s. C i m p e r m a n I Splošne razmere slovenske stenografije. Odkar se jc porodila hvalevredna misel prirediti slovenskemu jeziku prikladen prevod Gabelsbergerjevega sestava, postalo je v Slovencih tudi stenografsko vprašanje vcle-važnega, kulturnega pomena. Raznovrstni načrti, osnovani po naših stenografskih veščakih porajali so se od tistih dob z nekakim konkurenčnim vznosom drug za drugim. Nekateri teh mnogoštevilnih poskusov sprejemali so se v stenografskih krogih z večjo pohvalo in zanimanjem, drugi zopet, kojim kritika od merodajnih strani ni hotela biti toli naklonjena, zadovoljiti so sc morali lc z delnim aH celo nikakim priznanjem. Toda kljub temu, da nosijo starejši poskusi slovenskih prevodov Gabelsbergerjevega sistema več ali manj znake prvenstva na sebi, so vendar za slovenskega steno-grafa neprecenljive važnosti, ker tvorijo nekako pripravljalno dobo k najnovejšim, splošno začudenje vzbujajočim pojavom slovenske stenografske literature. Na podlagi starejših prevodov pa nam je stoprav možno ustvariti in si predočiti celotno sliko razvoja slovenske stenografije od nje prvih po-četkov do današnjih dni. Zgodaj se je občutila mej Slovenci potreba dobre, popolne slovenske stenografije. V očigled raznovrstnim zaprekam razvijala se jc še dokaj hitro, izpopolnjujoč se leto za letom. Obžalovati nam je le, da se do danes ni mogla bolje razširiti in prodreti tudi v širše kroge našega razumništva. Kolikor nam je dosedaj možno iz posamičnih do sedaj površno sestavljenih podatkov posneti, gojila jo je skoro izključno srednješolska mladež in še ta ponajveč — zasebno. Iz tega razloga si je baš naša učeča se mladina za širjenje slovenske stenografije pridobila nevenljivih zaslug. Uvi-devši pravočasno njeno korist in važnost, jeli so naši slovenski dijaki v svetem ognju narodnega navdušenja resno upoštevati nje bodoči pomen. Njim se ima torej slovenski narod v prvi vsti zahvaliti, da število slovenskih stenografov sicer počasi, a vendar vidno narašča leto za letom. Seveda, dokler ne bomo poskrbeli, da se slovenska stenografija pod vodstvom veščih učiteljev kot neobligaten predmet ne uvede v vse naše srednje šole ter v naši mladini ne zadobi najkrepkejše zaslombe toliko časa ostane le nekako privilcgovano blag<3 pojedincev našega izobraženstva. Pri takih razmerah pa bi bilo gotovo odveč pričakovati, da prodre slovenski tesnopis tudi v ostale sloje našega naroda. Mej tem ko so drugi Slovani že davno prekoračili ono omejeno dobo stenograf-skega povoja, katera sc kot neljuba a tradicionalna zapreka stavi sleherni umetnosti na pot, gibljemo se Slovenci vedno še v sferah negotovosti in egoističnih predsodkov. Mesto, da bi po vzajemnem in složnem delovanju skušali stvoriti jednoten prevod slov. stenografije, se naši stenografski prvaki bodi si iz samoljubja ali zavidnosti le preradi odvračajo drug od drugega ter niti glede prepornejših stenografskih točk ne marajo upoštevati raznih mnenj svojih so-strokovnjakov, koja bi konečno v celoti temeljito prevdarjena gotovo največ pripomogla k vsestransko dovršenemu prevodu slovenske stenografije. Žalostno je priznati, da se v slepem egoizmu pobijajo češče jedrnato sestavljeni ukrepi pojedincev! Kakor povsod, tako se tudi v tej stroki mej Slovenci mnogo piše in ustvarja, dokazuje in kritikuje, toda ponajveč brez trajne vrednosti. Umevno je, da načrti posameznikov iz omenjenih razlogov ne morejo še zajamčiti obstoja prevodom, kojim še vedno nedostaje pile. Ako se ozremo na velike uspehe Čehov specijelno na polju stenografije, ako motrimo plodonosno delovanje naših obmejnih bratov Hrvatov, ako zasledujemo, kaj so baš v tej stroki dovršili napredni Poljaki, ako opažamo, koliko so napredovali celo Bolgari, ki s6 sc jedva otresli turškega jarma, zavednega Slovenca nekamo neprijetno dirne naše malenkostno stališče. Trdno sem uverjen, da mi utegne marsikdo v tem slučaji podtikavati pretiranost ali celo pesimistiško naziranje, toda čemu bi neki slepili sami sebe, ko vemo, da razkrivanje nedostatkov zamore uprav predramiti naše razumništvo ter vzbuditi v njem več zanimanja do stenografije. Res jc sicer, da stane Slovence najma-lenkostnejša priboritev nad polju obče pro-svete obilo truda in prošenj; radi tudi priznamo, da se nam krčijo pravice v mnogoterem oziru, da zlasti boj za narodne šole močno zadržuje uspešno širjenje slovenske stenografije — saj dokler nismo izvojevali svojemu jeziku ravnopravnosti v javnosti, šoli in uradih, toliko časa tudi slov. stenografija ne more zreti v lepšo bodočnost — vendar poleg tega nikakor ne smemo prezreti, da smo v mnogem oziru vsled lastne malomarnosti in brezbrižnosti precej zakrivili, da se ne popnemo višje tudi v stenografski vedi. Slovenci v svoji prirojeni skromnosti in ponižnosti sami ne dopuščamo, da bi se slov. stenografija dovolj ukoreninila v nas, ker jo žalibog smatramo še danes kot nepotrebno in brezpomembno. (Dalje prib.) Dnevne novice. V L j u bij a n i, 2 i. junija. Deželni zbor kranjski ima jutri do-poludne ob 9. uri peto sejo. Na dnevnem redil so n e, drugimi: Poročila deželnega odbora, s katerim so predlaga proračun deželnega zaklada za leto 1901 ; v zadevi prena-redbo sedaj veljavnega dogovora gledo nastavljanja zemljemerskega osobja za agrarske operacije, oziroma veljavnosti tega dogovora za zemljemerske moči, ki se bodo potrebovale za zlaganje kmetijskih zemljišč; o preložitvi okrajne cepte med Spodnjimi in Zgornjimi G->rjami v cestnem okraju blejskem z dotičnim načrtom zakona; v zadevi prenehanja pobiranja samostojne dnželne naklade na žgane opojne pijače. Ustna poročila finančnega odseka: o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1901 in o do-tičnih peticijah; o računskem sklepu muzejskega zaklada za h to 1>99 in o proračunu za leto 1901; o računskih sklepih ustanovnih zakladov za leto 1899 in o proračunih za leto 1901; o pospeševanju vinarstva na Kranjskem v letu 1900 in o piošnji odbora za vinarski kongres v Znojmu za podporo; o proračunu zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1901 ; o ustanovitvi treh deželnih ustanovnih mest v kranjskem ustanovnem zavodu za gluhonemo v Ljubljan; o računskih sklepih bolničnega, blazničnega, porodniškega in najdenškega zaklada za leto 1899; o peticijah: a) vodstva Lichtentur-nove sirotišnice za podporo za zgradbo šolskega poslopja; b) učitelja Josipa Gorečana, da se plačuj njegov namestnik iz normalno-šolskega zaklada; c) županstva na Studencu, da se ne zgradi nova Sola pri Sv. Primožu ; b) bivšega diurnista Avgusta Jak-a za podporo; e) gospodarskega odbora v Gorenjem Zemonu za podporo za popravo studenca; f) urr.irovljenega odgonskega sprevodnika Matije Eppicha za zvišanje pokojnine; g) vodstva bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novemmestu za podporo. Ustna poročila upravnega odseka o peticijah: aj županstva v Št. Rupertu za podporo za napravo strelskih postaj; b) glavnega odbora društva ži-vinozdravnikov na Dunaju za priznanje vo-livne pravice diplomiranim živinozdravni-kom; c) konjačov na Kranjskem za zvišanje tarifa za konjače; d) o letnem poročilu deželnega odbora: § 6.: Občila. Odlikovanje. Sv. oče Leo XIII. je podelil g. Ivanu Ilogerju, tukajšnjemu trgovcu in predsedniku 1. Vincencijsko družbe viteški red sv. Silvestra. Vitezi tega reda nosijo bele hlače z zlatimi portami in rudeč frak z zlato verižico krog vratu ter redovni križec. Osebne vesti. Cesar je podelil okrajnemu glavarju g. Rudolfu grofu Marghe- riju \itežki red Frai.c Jožtfovega red». — Cesar jo imenoval svetnika dež. vlade g. Feliksa Schaschela v Ljubljani povodom njegovega umirovljenja dvornim svetnikom. — Okrajni glavar v Kranju g. dr. Mihael G s t e 11 e n h o fe r je imenovan svetnikom deželne vlade v Ljubljan'. — Čai-tnim občanom je imenovala občina Bled barona S c h \v e g 1 a. Izlet slovenske krščansko - soci-jalne zveze na Šmarno goro bode v nedeljo dne 7. j u 1 i j a in no kakor se je pomotoma poročalo 6. julija. Odbor „Slov. kršč. soc. zveze" opetovano vabi vsa bratska društva v Ljubljani in okolici, Ju se izleti gotovo udeleže. Ljubljanski občinski svet in.a sredo dne 2 6 junija izredno sejo cb šee>t:h zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu je: Finančnega odseka poročila: 1. o akontaciji mestne blagajnice dne 12. aprila t 1.; 2. o računskem sklepu mestnega zaklada za 1. 1900; o računskih sklepih za 1. 1900: aj ubožnega zaklada; b) zaklada meščanske imovine ; c) ustanovnega zaklada; 4. o ponudbi Josipa Koutnega v zadevi zamenjavo njegov» ga zemljišča ob Dunajski cesti s kakim mestnim zemljiščem; 5. o položenem ekspenzarju mestnega pravnega konzuleiit*; o prošnji odbora ljubljanske meščanske godbe za takojšnje izplačilo druge polovice dovoljene podpore. Stavbnega odseka poročila: 1. o prizivu Antona Ž i-b e r t a, posestnika o Prešernovih ulicah, proti msgistratnemu odloku glede naprave izložbenih omaric; 2. o prošnji stavitelja Frana Faleschmija o zadevi parcela-cijeposestvaočetovJezuitoVob Esizabetini ceBli; 3. o parcelaciji posestva »Slovenskega delavskegastavb-nega društva« ob Čolnarskih ulic-ah. Policijskega odseka poročiia: 1. o izvolitvi načelništva meščanske godbo in o predlogu tega načelništva, da se voli v odbor zastopnik občinskega sveta; 2. o poslednjem ljudskem štetju. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o računskem sklepu mostnega vodovoda za 1. 1900. D.rektorija mestne elektrarne poročila: 1. o računskem sklepu in bilanciji mestne elektrarne za 1. 1900 ; 2. o mugistratovem dopisu, da eo naj napravita dve javni žarnici na Privozu; 3. o magi-stratnem dopisu za dovoljenje dodatnega kredita za javno razsvetljavo Ambrože-vega trga; 4. o magistratovem dopisu o investovani glasnici in o zadevi pridobitve prometne glavnice. Personalnega in pravnega odseka poročilo o imenovanju mestnega i n g e n i e u r j a. Dirka na korist Kroparjem, katero je priredilo kolesarsko društvo „Ljubljana" na tukajšnjem svojem dirkališču, je bila slabo obiskana. Kolesarski šport tudi v Ljubljani peša in skoro se ne bo več splačalo prirejati dirke. Tudi koncerti, kateri so bili včeraj prirejeni na raznih krajih ljubljanske okolice, so krivi slabega obiska. Dirkalo je 13 vozačev. Pri dirki juniorjev je privozil prvi na mesto g. D r a ž i č od hrvatskega bic. kluba „Slovjen" v 1 min. 59 eno pet. sek., kot drugi gosp. Vinko F e r k o v i č („Slovjen") v 1 min. 59 dve pet. sek. in tretji g. Žaga lin („Slovjen") v 1 min. 59 štiri pet. sek. Pri dirki gostov so bili zmagali g. Jožef lieberski („Slovjen") v tni min. štiri in eni pet. s k., drugi g. Fer-kovič („Slovjen") v 1 min. štiri in štiri pet. sek., tretji g. Fran Križman („Ribniška dolina") v 1 min. 5 sek. Odločilna vožnja glavne dirke radi neke nepravilnosti ni imela nobenega vspeha. Pri handi-capu so zmagali g. Gotthard („Ilirija") v 3 min. 40 tri pet. sek., R e b e r s k i (Slovjen") v 3 min. 40 štiri pet. sek. in Fer-k o v i č v 3 min. 41 tri pet. sek. Po dirki je bil izlet h Čonžku pod Rožnik, kjer je pevsko društvo „Ljubljana" imelo gozdno veselico. f Ivan Gogola Danes zjutraj je umrl v Ljubljani predsednik notarske zbornice kranjske, obč. svetnik itd. c. kr. notar g. Iv. Gogola. N. v m. p. 1 Imenovan je g. Ilugon H i n t e r 1 e c h-n e r dež. živinozdravnikom v Ribnici. Umirovljen je c. kr. višji poštni kontrolor g Vincenc Sluga v Gradcu. Jožef Turk in okrajna bolniška blagajna ljubljanska. Jožef Turk je uložil priziv proti volitvi delegatov iz kroga ; » \ ^ delodajalcev v okrajno bolniško h'agajno. Priziv je bil poln Turkove modrosti, katera p i to pot ni niti na magistrata imponirala, kajti magistrat je Turkov priziv o d b i 1. Turk ni bil zadovoljen, da je doživel poraz pri delodajalcih, sel ga je iskat še na magistrat. Upati je, da ima sedaj dovolj! Otvoritev podzemeljske jame v Žalcu. Dobili smo vabilo na slavnost, ki so prireli dne 29. in 30 junija t. I. o priliki otvoritve divne podzemeljske jame »Pekel« pri Žh'cu. Spored : Dno 29. junija. 1. Oh */»3. uri popoldne spre]» m gostov v Žalcu (gostilna Ilausonbichler). 2. Ob 3. uri skupni odhod k eno uro od Žalna oddaljeni jami „Pekel". 3. Pred jamo poz lrav gost >v in otvoritev jame. 4. Ogled jame in vročitev iste v last s 1 o v. p 1 a n. d r u S t v u. 5. Prosto razveseljevanje pred jauio. 6. /večer skupna večerja pri Hausenbichlerju v Žalcu. Dne 30. junija : 1. Ob 7S6. uri zjutraj odhod iz Z ¡lea v Griže, tam je ob 6. uri sv. maša, 2. Ob 7. uri odhod na Mrzlico. 3. Na Mrzlici okrepčanje in prosti zabava. 4. Ob 2. uri popoldne odhod v Hrastnik, kjer je obed pri Košu. Vstopnina v jamo znaša 1 K za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor. — NB. Oni gostje, kateii želijo dne 29. se udeležiti skupne večerje v Žilcu, »li tam prenočiti, blagovolijo naj to poprej javiti odboru za otvoritev podzemeljske jame »Pekel« v Žalcu, da se potrebno preskrb'. Izlet v Žalec in na Mrzlico. Na praznik sv. Petra in Pavla priredi Slovensko planinsko društvo izlet v Žale c, od koder se posuti zanimivo jamo »Pekel«, ki jo pri tej priliki podari lastnik g. Kač blov. plan. društvu. Izletniki se odpeijejo z opcludan-skim brzovlakom v Celje, od tu se pa popeljejo z vozovi v bližnji Žalec. Drugo jutro v nedeljo 30 junija, napravi se skupen izlet iz Žalca na Mrzlico, kjer ima Slov. plan. društvo svojo kočo. Iz Mrzlice se vračajo kranjski izletniki na Hrastnik. Odbor vabi s tem k mnogoštevilni udeležbi s prošnjo, naj bi se udeleženci javili odboru Slov. plan. društva vsaj do četrtka, da se poskrbi za vozove in prenočišča v Žalcu. Z južne železnice. Generalna direkcija južne železnice je strokovnega reierenta za prometno službo g. inšpektorja Karola Nov osz a d a imenovala višjim inšpektorjem. Načelnik postaje južne železnico v Trstu inšpektor g. Friderik M a h o r č i č jc imenovan višjim inšpektorjem. Izkopine v Kranju. Čujemo, da na jesen pride prekopavat deželno cesto ob Lajhu g. bchuk, ker se nekateri nadejajo, da najdejo ondi več starožstnih zanimivosti, kakor na mestnem svetu. V Vevčah vršil se je včeraj popoludne občni zbor strokovnega društva papirnih delavcev pri precejšni udeležbi. Sklenilo se je dati članom, ki so nad 10 tednov bolni in že 6 mcsecev člani društva, lOtedensko podporo. Na poslanca V. kurije se je stavila resolucija, naj stori v zbornici vse potrebne korake v dosego starostnega zavarovanja delavcev. Zbor je odposlal brzojavno uda-nostno izjavo prestolonasledniku nadv. Franu Ferdinandu. Želeti je, naj bi vsi krščanski delavci in delavke v Vevčah jirepotrebnemu strokovnemu društvu pristopili. Pri občnem zboru bila je zastopana tudi krščanska soc. zveza. Graščino Čušperk so kupili gg. H j čevar. Podboj, Klun in Verdir iz Ribnice. Bogoskrunstvo. V noči od 21. do 22. t. m. so do sedaj neznani lopovi pokradli v cerkvi sv. Mihela ob Nadanjemselu vse cerkveno posode (monštranco, ciborij in dva keliha) iz zakristije in tabernakeljna. Cerkev so odprli z vetrihom, v tabernakolj so vlomili. Svete hostije so deloma pobrali, deloma po tleh pometali. Žrtev zadnjega naliva. Iz Strug se nam poroča: Utonil je tu blizo Čateža na cesti, poplavljeni po velikih nalivih, vžitkar Jakob Konte iz Ratij hinjske župnije. Imenovani je bil namenjen na semenj v Vel. Lašiče. V mraku je žel skozi Struge in bil popolno trezen. Gotovo se mu je spodrsnilo in se ni mogel rešiti, bil je 811eten starček. Ta nesreča jasno dokazuje, kako prepotrebna da je preložitev ceste od Čateža do Lipe. Lansko leto sta bila na isti progi v smrtni nevarnosti Martin Tekavčič iz Prevalja dne 12. aprila in Janez Kra-šovec od Pricerkve dne 7. julija. In zdaj resnična nesreča. Obračamo se do slav. deželnega zbora in odbora, da vendar to zadevo pospešita, za katero prosimo že desetletja. Prosilo sj je že dosti, načrt za preložitev je bil dovršen že 1. 1893 po g. inie-nirju Fabru, naj so vendar enkrat prične z dejanji. Ako plačujemo davke, imamo gotovo pravico zahtevati, da je okrajna centa tako izpeljana, da nam ne bo treba svojega življenja v nevarnost postavljati. Davkoplačevalci. Napredek tržaških Slovencev. Tržaški Slovenci imajo sedaj svoj orkester, ob stoječ iz blizu dvajsi t članov. Orkester se je ustanovil v Skednju ter je sestavljen iz vseh pihalnih in godalnih instrumentov, ki spadajo v srednje velik orkester. Ljubljanske novice. Najnovejša odredba mestnega magistrata. Mest. magistrat ljubljanski je zopet neka) silno modrega ukrenil. Poroča se nam, da je pre povedal vožnjo s težkimi vozovi po Selen-burgovi ulici — menda radi imenitnega asfalta. Vprašanje sedaj nastane, kje bi v Ljubljani smeli voziti težki vozovi, ako bi se izvršil Hribarjev predlog o tlakovanju ulic. Prav radovedni smo, kitka dolga pota se bodo odkazala prometu iz Selenburgovih ulic, posabno mlinarjem. Trgovine v Selen-burgovi ulici so s to odredbo mestnega magistrata močno oškodovane. Čujemo, da se bo proti tej odredbi uložila pritožba — Ženo obstrelil. V soboto zvečer je bivši čevljar Boškovič, sedaj uslužbenec pri kranjski stavbinski družbi, izvršil surov napad na svojo ženo, s katero so ni razumel in s katero je opetovano živel v razporu. Tudi zadnje dni sta mož in žeoa živela drug od druzega ločena in je Boškovič vso hi 5no opravo prodal. — V soboto je povabil Boškovič svojo ženo, naj pride v gostilno v Hdšerjeve ulice, ker ja dobil cd magistrata odlok, da sme njegova hčerka v Gradež. Ž-jna je prišla in 6e z možem prav prijazno razgovarjala. V njujini družbi je bil tudi g Smerkol. Navidezno v najboljšem prijateljstvu sta se Boškovič in njegova žena ločila <-d Smerkolovih, a skoro jo g Smerkol na ulici slišal — strel. Vzbudil so mu je suin, da je g. Boškovič morda svoji ženi kaj žalega naredil, poklical je dva vojaka od vojaškega skladišča v Hilšerjcvih ulicJi in ž njima tekel za Boškovičevimi. Dobil je ob Tržaški cesti samo ženo, Boško-viča pa nikjor. Potrdil se je sum, Boškovič je svojo ženo obstrelil, a žena je trdila, da ni nevarno ranjena, češ, da je zadeta samo v nogo, na poti na magistrat pa jo pričela omagovati in pokazalo se je, da je dvakrat ustreljena v trebuh. Mož se je šel sam naznanit orožnikom v Šiški ter je izjavil, da ga jo ženino življenje pripravilo do skrajne ljubosumnosti. Trdi se, da bo ženi Bj-skovičeva, ki se nahaja sedaj v d. želni bol niči, težko okrevala. — Konj in kolo-rabe. Danes dopoludne sije neki fi|akarski konj pred škofijo privoščil dober zajutrek. Prodajalka zelenjave je imela »važin« pogovor z drugimi prodajalkami. Konju se je ob tem pogovoru pričel oglašati želodec in stegnil je glavo po košari »frišnih kolorabc«. Prodajalka je razpravljala svojo važne zadeve neutrudljivo naprej, konj je pa spuščal vse kolorabco za kolorabco. Ko je konj naposled v zahvalo še kosf.ro prevrnil opozoril je tako prodajalko nato, kar se je zgo dilo. Prodajalka zelenjave je spustila na konja množico razžaljivih priimkov, za katere se pa konj ni zmenil v prijetni zavesti, da se je dobro najedel. — Z drevesa je padel na Opekarski cesti Tabornik Alojzij. Poškodoval se je tako močno, da so ga morali odpeljati v dež. bolnico. — Umrl je v Ljubljani g. Jožef Lasetzky. — Nogo z 1 o -mil si jo včeraj na ljubljanskem Gradu Leopold Merčun, vajenec pri g. Ant. Dermastia. Deček jo šel na Grad kresove gledat. — Japonski učenjak v Ljubljani. OJ včeraj se mudi v Ljubljani znamenit preiskovalec potrosov g. F. Omori D. Se, profesor seismologije na ces. univerzi v Tokio na Japonskem. Proučeval bode tukajšnjo potresno opazovalnico. — Potresno tresenje so zaznamovali aparati na tukajšnji opazovalnici potresa danes zjutraj ob 8. uri 15 min. 10.000 kilometrov od Ljubljane bo je dogodil velik potres. Tresenje jo trajalo nekaj ur. — Otvoritev elektriške železnice bode 1. septembra. Loson most za železnico bode gotov do 1. avg. Ostala dela bodo potem šu trajala tri do štiri tedne. — Pri včerajšnji dirki so se poškodovali pri padcu gg. Reberski, (irassi in apeil. — Porod v stražnici. Apo-lonija Fink je povila v stražnici na Radeč-kega cesti dtt->. — Povozil je v Wolfovih ulicah zidarja C«schija Novakov hlapec Pio-ško Miha. Zidar je ranjen na glavi. — Najdena je bila v Zvezdi zlata zapestnica. — Zaprli so soprego uradnika kranjske stavbinske družbe Metzky, katero dolže. da je zastopniku Ileininghausovemu gospodu Zinauerju' ukradla iglo z briljanti v vrednosti f)< 0 kron. M«tzky so izgovarja, da je kameri, katerega je prodala zlatarju Mei-setzu iz zapestnic , njena last. Na sv. Joštu otvori »Slov. planinsko društvo" s 1. julijem ineteorologično postajo. Tepež. Včeraj so se spoprijeli fantje na Trati pri Skolji Loki ter razvili precej živahno »delovanje« s kolmi in kamni. Trije fantje so ranjeni. Strela je ubila v Kovačevem hribu,, župnije presv. Trojice, 19. t m. ob 5. uri popoldne 12!etno deklico Jožef o K ne z. Pasla jo živino; šla je z razpetim dežnikom pod smreko. Strela udari v smreko, s smreke v dežnik in potem v deklico. Bila je nekoliko osmojt-na in hijionna mrtva. — V dežju ne gonite živine na pašo ; še manj, če že vidite, da je hudo vreme. Pod visoka drevesa ne hodito vedrit! Tako učite tudi otroke! Pri stavi našel smrt v Savi. Kmet ski lar.t p. d. Kovačev iz Ribnega je stavil za o gld. s tjvariši, da si upa skočiti za hlodi, katere so plavili po Savi, in hlod potegniti iz Save. Kovačev je res skočil v Savo, a zginil je v valovih in nič več so ni pokazal na površju Ogenj je bil 21. t. m. v Bizoviku. Pričelo je goreti v hiši perice Marije Leber. Ogenj, katerega je provzroeil nedostatek v dimniku, so skoro pogasili. Uradna izvestja o letošnji letini, kakor ista kaže k sredi meseca junija, so taka-le : T r t a je povsodi v najlepšem cvetju, oidium in peronospora ne nastopata tako nevarno, ker se ju odganja s p gostim škropljenjem z modro galico in se pridno žve Ija. Sadje. Velika vročina in suša v zadnjem času je provzročila, da je v mnogih krajih odpadel zarod. Le v Dalmaciji, na Primorskem. v Bukovini in v nekaterih krajih Galicije je pričakovati mnogo sadja. Jabolka bodo na splošno letos lc srednjo obrodila, bJje kažejo hruške. Crešnje so se v Primorju in v južnem Tirolu dobro obnesle , drugod srednje. Č e š p 1 j e in slive kažejo srednje dobro. Breskve in marelice obetajo na Primorskem obilo. Oljka kaže v Dalmaciji in v Primorski prav dobro. K r o m p i r obeta povsodi jako dobro. Seno je lepo le v planinskih deželah, na Primorskem in v Bukovini pa le deloma ugodno. Novo konsumno društvo v Istri. Konsumno društvo v Medolinu pri Pulju jo začelo delovati 17. t. m. Naperjeno je proti Lahonom. Novo aokolsko društvo se snuje v Voloskem in Opatiji. Ponesrečen uradnik. Uradn ¡ka Julija Novaka iz Velikih Lašč so pripeljali ranjenega v Ljubljano. Novak pravi, da se je po nesreči obstrelil z revolverjem v prsi. Ljubljanska mestna ljudska ko-pelj Od 2. do 6. junija letos oddalo so je v ljudski mestni kopel ji vsega skupaj 676 kopelj, in sicer za moške 496 (prsnih 322, kadnih 174), za ženske pa 180 (pršnih 36, kadnih 144). Balo nakradla si je 2Sletna Marija Jurkovič iz Sevnice. Kradla je svoji gospodinji v Gradcu in ukradene reči, kar v zabojih pošiljala proč. Nakradla je raznih stvari za 1820 K 12 v. Graški porotniki so jo na gradili s štirimi leti ječe. a tt « Cesar v Slavoniji. O priliki udeležbe jesenskih vojaških va) na O^erskem in Ur vatskem sa hoče pomuditi Njega Veličanstvo cesar tudi nekaj dni v Slavoniji, in sicer v Doljnem Miholjacu. To se bode zgodilo v času cd 10. do 13. septembra. Za to bi vanjo cesarjevo v Slavoniji se že delajo najobšir-nejše priprave. Magistrat v zadregi. Proti magistratu mesta Loibicz na Ogerskem jo uvedena preiskava. Magistrat nikakor nc more položiti računa o nedostatku 3500 kron. Črnogorski princ Mirko skladatelj. V Rimu jr v gl.-iUlišču „Nizionale" svirala to (in: godba koračnic., katero je zložil črnogorski pr.nc M rko in kateri jo dal naslov „Sp nun lia R:m". Jubilej črnogorskega ministra. Prihodnji mesec: boile vojni minister črnogorski vojvoda Plamenac praznoval 501'tnico svojega službovanja. V Cetinju se jo v ta namen pod predsedstvom prest.donaslednika ustanovil po sumliiv. da je učinil več nemavnostnih činov. 11 tel ju pobegniti v S>iio. Vest j > seveda do pič ca zavita. »Lin/.. Volksb'.aitu poroča namreč 18. t in. i/. Pasave: Tukajšnji starokitoliški »župnik« Kreuzer pr,dj v Kempten k. t naslednik »župnikaa in apostat i \Voh'mt.nt!a, ki s > je sam usmrtil. — Tem dostnka seveda za blagor katol. cerkve »vneti« lil) listi no bodo objavil'. Grozen prizor v vojašnici I r. Bu-djevic se poroča, da je ondi po noči înlan-terist Ziban v vojašnici vstal v spalnici iz postelje, vzel svojo puško in pomeril na po steljo kjer je spal četovorlja Prvi strel je zadel četovodjo v ulj". C t .vod a j-: planil s postelje, skr.l se pod posteljo in klical na pomoč. Ziban je Se štirikrat ustrelil na posteljo ter s^ je končno pustil m rno odp'-Ijati v zapor, no da bi h t 1 povedati, zakaj je hotel umoriti četovodjo. Umorjen minister. I/. Yokoharne na Japonskem se poroča, da ie l.il v seji mest noga zastopa umorjen prometni minister v bivšem I o ministerstvu Hodži Torn. Napadalec ga jo zabodel. Napad s» je izvršil iz političnega nagiba. Razburjeni Berolinci Praski magistrat jo poglal berolinskemti magistratu iz-vestje svojega delovanja v preteklem letu. To izvesije jc povzročilo na berolinskem magistratu veliko razburjenje, ker je bilo sestavljeno — češki. Občinski svet bt-ro-linski se je v seji bavil s to »predrznostjo« praškega ina'ji-trata in je sklenil preko češkega izvestja preiti na dnevni red. Cisto ljudstvo so Japonci. Samo v Tokio je 800 javnih kopališč. Telefonska \t Iriojivna poročila. Trst, 24. junija. Vkljub izstopu večine isterskega deželnega zbora in in inauguralne seje dne 20. t. m., je napovedana seja za prihodnji četrtek. Izvaja se iz tega, da Italijani vendar vstopijo v deželni zbor. Dunaj. 24. junija. Včeraj utrgala se je železna konstrukcija kipa V a 1-vazor. Podoba leži kot razvalina na tleh. — Umetnik srečno rešil svoje življenje. — Nesrečni Gangl. Dunaj, 24. junija. Julij Kimler objavlja danes v „Neue Fr. Presse" izjavo proti ogerskemu posl. Ugronu, v kateri pravi, da je vse res, kar je čezenj govoril, in bo nastopil dokaz resnice z dejstvi. Dunaj, 24. jun. Včerajšnja jubilejna procesija na Dunaju je bila izmed največjih javnih cerkvenih sprevodov, kar jih je še Dunaj videl. Okoli 40.000 oseb se je udeležilo procesije. Poldrugo uro so se vrstile množice. Vsi zvonovi so zvonili. Iz stolnice sv. Štefana sta vodila procesijo kardinalnadškof dr. Gruscha in pomožni škof do treh cerkva. Dunaj, 24. junija. Ko je sultan spal, se je vnel v haremu blizu njega požar. Prišla je požarna bramba, ki je v pol ure pogasila ogenj. Vzrok požara jc neznan. .Sultan je silno prestrašen. Danes je govoril z raznimi poslaniki in jim ves prestrašen pravil, v kaki smrtni nevarnosti je bil to noč. Praga. 24. junija. Kompromis med Staro- in Mladočehi se od obeh strank že smatra kot dovršeno dejstvo. Lvov, 24. junija. Lvovski listi poročajo, da se bo armensko-kato-liška nadškotija v Lvovu opustila in mesto nje ustanovila rimsko-kato-liška škofija v Tarnopolu. Msgr. Te-odorovič se bo še imenoval za ar-mensko-katol. nadškofa, a ko se ustanovi nova rimsko-katol. nadškotija, jo bo on prevzel. Pariz, 23. junija. Francoski senat je sprejel v svoji seji, ki se je za-vršila danes zjutraj ob l.uri 10 min. kongregacijski zakon s 173 proti 99 glasovom ter je s tem končal tozadevna posvetovanja. Senat je sprejel od senatorja Trarieuxa predlagano spremembo, po kateri se vsem članom razpuščenih kongregacij, ki nimajo eksistenčnih sredstev, dovoli dosmrtna renta. Bruselj, 24. junija. Dr. Leyds proglaša kot zlobno laž vest iista „Sun", ki je poročal, da se je Botha s svojimi podčastniki udal Angležem. London, 24. junija. Iz Pretorije se javlja, da so burski poveljniki Beyers in Uys zbrali svoje čete severno od Pretorije. Mali burski oddelki neprestano nadlegujejo angleške straže. London, 23. junija. Reuterjev urad poroča iz Cradocka: Minuli četrtek so imeli Angleži pri Water-kloofu sledeče izgube: 10 ubitih, 4 ranjeni in 66 ujetih. Z ranjenci so dovedli v Cradock tudi ranjenega Bura, ki je povedal, da je na burski strani padel samo jeden mož. Dunaj, 24. junija. Avstr. vojne ladije v Kini „Elizabeta" in „Zenta" so dobile povelje, naj se vrnejo v Pulj. Washington. 23. junija. Zvezne države se ne strinjajo z zahtevo, naj Kina plača stroške za vzdrževanje vojaške straže pri zunanjih poslaništvih v Pekinu. Žitne cene dnž 22. juDija 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za junij..... „ » jesen..... Rž za junij...... * i jesen...... Turžca za junij..... „ „ julii-avgust . . . , , september oktober Oves za julij...... „ * jesen ..... 8-14 8 31 7-90 7-26 5 64 5-K« 5 84 6'76 do Na budimpeštanski borzi: Pšenica za oktober Rž za oktober Oves za oktober Koruza za junij . » j«)'! • • Effektiv.) Dunajski trg. 8.07 6 85 534 5-17 5-41 8 15 835 7-92 7 27 5-65 5-67 5 85 677 808 6-86 5-35 5-18 5-42 Pženiea banaSka . > južne žel. Rž - » Ječmen „ „ n ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol ..... K 7-95 7-70 do 8-50 795 5-70 6-80 800 8-00 5-80 7-20 815 10-C0 Meteorologiöno porodilo. Viäina nad morjem 306'2m. srednji zračni tlak 736'Orik. S » Cal opa- I6T&DÍ» SUnje barometra T TOB). Temperatura po Olzij« Vetrevi Nebo g t « 9 m «s w I» n 9 zveè. 735 8 1 17 7 1 si. zah. sk. jasno 00 23 7. zjutr. 2. popol 735 4 7338 14 3 26 1 si. jug sr. ju». jasno del. oblač. S3| 9. zveč. 734 2 1 20 7 1 brezv. dtl. jasno 00 „.i7. zjutr. H2. popol. 735-3 734-8 18 2 I si. jug 29-2 j jasno pol oblač. Srednja temperatura sobote 18 7°, normale: 18-5°. Srednja temperatura nedelje 20 4°, normale : 18-6°. flJ ilintv hnwp v kositarnih Skatljicah za »ttt/t/tj L/l vi VKš razprodajalce in lastno uporabo se dohč pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 228 5 12—12 Vnanja naročila proti povzetju. 629 1- 1 Ravnateljstvo mestne hranilnloe ljubljanske javi a prežakistuo vest, da je umrl nje upravni odbornik in velezaslužen podpredsednik, gospod Ivan Gogola o. kr. notar, predsednik notarske zbornice Itd. ki si je pridobil nevenljivih zaslug zi vspeli in procvit našega zavoda. Pogreb bode v torek, dne 25. junija, ob 6. uri popoldne iz hiSe žalosti Rimska cesta štev. 13. P. v ni.! V Ljubljani, dne 24. junija 19C. Mlado, krepko dekle, staro 14 let, išče službe pri kaki verni družini. Nasloviti je pismo : M. R., peste restante Si>. Hrušica pri Ljubljan1. 617 3—3 Sprejmeta se takoj eden ali dva mizarska pomočnika, dobra delavca, pod ugodnimi pogoji. — Kje, izve se pri Francu Veber ju, posestniku in mizarskem mojstru v Železnikih hiš. št. 53 (Jesenovec). 630 5-1 WT proda se iz proste roke lepa hiša v Borovnici v kateri se nahaja večletna trgovina z različnim blagom. Zraven hiše je lep vrt. Več pove lastnik Franc Verbič v Borovnici. 614 3-2 mfornJi Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GifissMtlsIe kisle vode. 10 - 23 izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih Prospekti zastonj in /ranico, V I^jubljanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinaini in vinom Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u v Ljubljani. Strešno opeko navadne oblike, tisoč 14 goldinarjev, prodaja 623 3-2 J. J. Kanfz v Ljubljani, Rimska cesta št. 16. 633 1-1 Oor Antonija Gogola roj Kne* javlja v svojem in v imenu hčera Anice in Vide prežalostno vest, da je njih ljubljeni soprog, oziroma oče, svak in strio, gospod Ivan. Gogola. c. kr. nofar, hišni posestnik, predsednik nof. zbornice, podpredsednik mestne hranilnice in občinski svetovalec danes ob 6'. uri zjutraj, po daljši mučni bolezni, previden s evetotajstvi za umira joče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkfga bdde v torek, dne 25. junija, ob 6. uri na pokopališče k sv. Kričtolu. V Ljubljani, dne 24. junija 1901. Žalujoči ostali. 632 1-1 Društvo „Pravdnik" javlja svojim članom tužno vest, da mu je umrl danes v jutro njegov zvesti član in zaslužni, mnogoletni društveni blagajnik in odbornik, preblagorodni gospod notar Ivan Gogola. Delovanji rajnkega ohrani društvo trajen, hvaležen spomin. Pogreb s5 vrši jutri v torek, 25. junija, popoldne ob 6. uri iz h se štev. 13 na Rimski cesti. V Ljubljani, dné 24. junija 1901. St. 1(03. 619 3-2 Razpis. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje mesto koncepfnega adjunkfčt ki je podeli najprej za leto dnij proviz^rično z adjutom 2000 K, potun pa ob zadovoljivem službovanju defimtivno z uvrstitvijo v III. razred konceptnih uradnikov v smislu zbrrnič nega plačnega in naprodovalnega predpisa, potrjenega po c. kr t govinskem ministerstvu (2000 K letne plače in 480 K aktivitttne doklade). Dtfinitivno nastavljeni uradniki imajo pravico do pokojnine na podlagi pokojninskega statuta, potrjenega po c. kr. trgovinskem ministerstvu Prošnje, opremljene z dokazili o dovršenih pravoslovnih in državoslovnih študijah, o znanju jezikov, o drugačni usposobljenosti in o dosedanjem službovanju je najpozneje do dne O. julija t. 1. vložiti pri zbornici. V Ljubljani, dne 18. junija 1901. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. St. 19.673. Razglas. 620 3—2 Vsled sklepa magistratnega eremija z dne 14 junija 1901 premestilo se je sta jališče dela iskajočim poljskim delavcem, koscem, žanjicam itd. odslej z Marijinega trga na Cesarja Jožefa trg. To se daje na znanje. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 18. junija 1901. Zaloga šivalnih strojev JAN. JA?( v Ljubljani, punajska cesfa št. 17. Ä „Diirkopp"- in „Waffenrad"- koles. HQ D u n a j s k a borz a. Dni 24. junija. fiknpai državni dolg v notah ... 98-30 Skupni državni dolg v srebrn......98 15 Avstrijska zlata renta 4°/e.......117 90 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . . 95'75 Ogerska zlata renta 4c/0........117 90 Ogerska kronska renta 4"/„, 200 ..........93 05 ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1668 — Kreditne delnice, 160 gld..............660 — London vista ....................239 60 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drl. vel) 117-32 20 mark..... 20 frankov (rmpoleondorj . . Italijanski bankovci . . ... C. kr. cekini......... Dn6 22. Junija. 3-20/0 državne srečke 1. 1854, ib\j «Id.. 5"/„ državne srečke 1. 1860, 100 gid. . Državne srečke 1. 1864, 100 gid. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 2O0 kron Tišine srečke 4%, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/„ . . . 2346 59 03 90 65 11-31 180 -17150 208 -95--145 75 258-- Ounavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 105-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°;0 . 94 26 P rijoriietne obveznice državne železnice . . 425-25 > . južne železnice 3"/„ 34 V— » > južne železnice 6°/„ . 122. » > dolenjskih železnic 4°/0 . — - - Kreditne srečke, 100 gld.......396 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 405 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 49-50 Ogerskega > „ > 6 » . 25' - BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld.....16-60 Rudolfove srečke, 10 gld. . . 58 — Sn'move srečke, 40 gld................200 — SI Génois srečke, 40 gld. .............234 — Waldste"iove srečke, 20 gld..............395 - Ljubljanske srečke . .................6') — Akcije angln-avstrijske banke, 200 gld. . . 277 — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. . 5950 — Akcije tržaškega Lloyda 500 gld.....88t — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . , . 103 — Splošna avstrijska jtavbiuska družba . . . 161 — Montanska družba avstr. plan............456- — Trboveljska premogarjk» družba, 70 gld. . 440 — Papirnih rubljev 100 ..................252 75 miHIIMHI IIIBHlHIlMIl1!1 ilill lllhlWim7ll.lil6ilUBMIII8 dS