r*M............................*......*.........¦•......"i
|   Še It stanovanislismu vprašanju v Ptuju,  j
¦                                                                                                                                                      ¦
Uredništvo je prejelo dva dopisa, iz kte-rih priobčujemo radi pomanjkanja prostora najbistvenejše misli.
I.
V zadnjih dveh številkah „Ptujskega lista" smo čitali zagovore stanovanjske komisije, v katerih se je razmotrivalo nje težko stališče in neuspešnost njenega delovanja. Verjamemo in razumevamo oboje člankov, vendar stavimo v eni zadevi še eno vprašanje   stanovanjski   komisiji,   in sicer:    Kateri
sloji prebivalstva imajo pravzaprav pravico posluževati se podpore in pomoči stan. kom. v slučaju nujne potrebe stanovanja ? Ali je bila res stan. komisija ustanovljena le za uradnike in državne uslužbence?
Znan nam je namreč slučaj, da je prosil za neko stanovanje obrtnik domačin z domovinsko pravico v Ptuju in ga je eden članov stan. kom. kratkomalo zavrnil, češ, da je nje dolžnost preskrbovati s stanovanji v prvi vrsti uradniue.
Vendar smo tudi mi ljudje, tudi mi jugoslovanski državljani, povrh še ptujski meščani in bi le neradi videli, da bi se [nas še vedno tudi v naši demokratični Jugoslaviji preziralo. Dovolj nam je bilo trpeti pod nemškim bičem.
Več obrtnikov.
II.
Ker je baje treba slišati dva zvona, da se pravica prav spozna, bodi dovoljeno, da se obrazloži tudi osebno mnenje prizadetega.
Kolikor se je zamoglo približno presoditi, sedanje število prebivalstva v Ptuju ni soseb-no narastlo v primeri s predvojnim številom. Stanovanjska beda pa je nesorazmerno velika. Vzrok se zdi je, ker se je pomnožilo število malih obrtnikov, ki rabijo primerne prostore, ker so eventualno nekateri hišni posestniki namenoma nepostregljivi napram potrebam novega naraščaja javnih nameščencev, ker stanuje v Ptuju mnogo strank celo tujih državljanov, ki bi mogle bivati v lepi ptujski okolici. Niti polovice hiš nisem pregledal, naštel sem pa 17 strank iz drugih držav z lepimi stanovanji. Nikdo ne more trditi, d& bi vsi morali stanovati v mestu, saj so med njimi tudi oenzijonisti. Do danes pa stanovanjska komisija po  poldrugoletnem
delovanju nima prave razvidnosti stanovanj, kakor sem se osebno prepričal.
Tudi jaz   sem  dobil stanovanje, toda le na papirju. Ko sem šel v odkazano stanovanje, j je bilo isto zasedeno, stranka sploh ni vedela, ¦ ali in kedaj   se  preseli. Za stanovanjsko ko- j misijo pa   nisem   bil več med živimi. Lahko j sem še samo občudoval, kako se drugi naseljujejo v prikladnih stanovanjih, dasi so prosili mnogo pozneje   za  stanovanje. Pri tem sem si pa želel, da pride kdo, ki me reši prokletstva papirnatega stanovanja.
Eden izmed prizadetih.
(Op. uredništva. Naše menje je, kar je temeljno vodilo JDS, da imajo uradi enako skrbeti za vse stranke, zlasti pa še gledati, da po svojih močeh podpirajo šibkejše sloje.)