St. 103.
V Gorici,  \ torek dne 11 novembra 1913
Tečaj HLJIi
Izhaja dvakrat na teden, in
sicer v torek  in soboto ob  4.
uri popoldne. Ako pade na ta
dneva praznik, izide dan poprej.
S* a ne na leto    K 10* —
•/, letar-V - .-^';»'i5v*»:^:
Vi    »      .   .    .   M 2'50 PosamiCne številke stanejo   • .         .8 vi«,
Ra aarotila breg doposiaoe naročnine ge ae oziramo.
Telefon »t. 88.
>?se ssa narod, svobodo in napredek!« Dr. K LavrU.
,       [frednlfitvo         ,
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v Gorici v 1. nadstr. na desno.
Ujtravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v!1, nadstr. na leTO v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi. In poslanice se ratunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. Vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Deželna Mlada na užitnim in| deželna davčna na pivo.
Pred nami leži poročilo deželnega odbora poknežene grofije Goriško-Gradiške o svojem delovanju v letih 1911. in 1912. Listamo in listamo in ustavimo se pri poglavju I V.: Deželne finance, razdeljenem v štiri podpoglavja, iz katerih je drugo »D e ž e 1 n a d o k 1 a d a na u ž i t-v. i n o«, tretje »Deželna davščina n a  P i v o«.
Poročilo pravi, da tudi leta 1911. se je pobirala užitnina v državni režiji potom finančnih orga iov, aH čisti dohodek je bil »n e k o I i k o m a n j š i« kot v prejšnjem letu, toda tega p*»java ne sme nik-do pripisovati siste mi pobiranja, ampak s1!) \ o. S n i d r a g i n j i, /. v i sanj u v i n -s k i h i n m e snih e e n, kar je povzroči • lo, da se je použilo mn^go manj mesa iu vina.
l.eta 1910. je dala do-      •....     . klada na užitnim).   .   .   750.180*K 80 v,
Leta 1(>U. pa je dala doklada na užitnim) __ 617.909 „ 27 ,.; torej manj .... 138.271 K 53 v. Nam se zdi, da ta dohodek ni le nekoliko manjši«, ampak prav izdatno manjši. 138.000 K, to ni bagatela, ampak pri naših deželnih financah velikega upoštevanja vredna svota. In za toliko se je zniža! čisti dohodek v letu 191L Leta 1910. je bilo čistega dohodka 756.0(10 K okroglo, prihodnje leto pa kar za 138.0U0 K manj. Poročilo pripisuje krivdo na tem wt-manjku splošni draginji, zvišanju vinskih in mesnih cen: da ni kriv sistem pobiranja, je že umevno.
Vedno višanje in višanje cen pri blagu vseh vrst podi ljudi od blaga vseh teh vrst in po njem segajo le še sloji, ki imajo večje dohodke: drugi se odmikajo, le včasih še si privoščijo, kako tako visoko ob-dačeno reč. ki jim je bila včasih potrebščina, in slednjič se odmaknejo.
Poročilo lakonično kouštatira: draginja je splošna, cene mesa in vina rastejo, odtod vzrok, da se je použilo mnogo manj mesa in vina. in sicer toliko manj, da je odpadlo užitnine v letu 1911. kar za 138.271 K 53 v v primeri s pi ejšnjim letom 1910. V enem letu tako nazadovanja v dohodku užitmnske deželne naklade. Koliko'ljudi je bilo iu pahnjenih od mesa in vina. v koliko družinah so morda le ob velikih praznikih videli na mizi meso in vino. drugače nikoli. Draginja rodi bedo in žene revne sloje k sirku in žganju.
Glede pitja so si pomagali v letu 1911. precej s — p i v o m. Poročilo pravi, da se je od strani dež. odbora v 1. 1910. obdačilo 38485, leta 1911. pa 65599 hI piva. kar da, j     po 4 K davščine, v letu 1910 K l';>3.940. v j     letu 1911. pa K 262.396. Odpisa in povr-I     nitve davščine je v poročilu za leto 1910. |     K 2.640. za leto 191L K 4.898: tako da izkazuje čisti dohodek leta
i     1910     .   .    .   ......K 151.300,
j     leta 1911. pa........257.498,
torej v e c za......K 106.198.
Poročilo navaja potem še druge odbitke, tako da skonča čisti dohodek za leto 1910 s K 142.226.08; za leto 1911 s K 245.187,79. Torej vedno nad 10 0.000 K več v letu 1911.
Na "eni strani vidimo tak upadek pri dohodku deželne doklade na užitnim* leta 1911. in to radi splošne draginje, radi zvišanja vinskih in mesnih cen, na drugi pa tak narast pri deželni davščini na   piv o.
Tam odpadesza 138.000 K, tu pri pivu narast za 103.Bo K; ali ta narast še vedno ni pokrila p(?nanjkljaja iz deželne doklade na užitniuo, manjka nad 30.000 K.
Pivo je tuj produkt. Uvoženega je bilo na GoriŠko-Gradiščansko v letu 1910. hI 37825; v letu 1911. pa hI 64.374.50; piva iz Gorice je bilo v letu 1910 samo 166 hI. v letu 1911. pa 425 hI. Tuj produkt; torej obdačljiv visoko, do kjer gre. V deželnem zboru letos se je tudi to povdar-jalo, v zbornici ni bilo nobenega, ki bi se bil izrekel proti povišanju deželne davščine na pivo, le izrekla se je potreba, da se prej dožene. kak povišek se da doseči; o takih resnih rečeh se ne da sklepati kar tako na slepo in najhujše, najškodljivejše je, če so poleg demagoški nameni!
Toda. opiraje se na poročilo deželnega zbora za leti 1911. in 1912.. navajamo nonovno. da se pripisuje znižanje dohodkov iz deželne doklade na užituino v znesku 138.000 K splošni draginji in zvišanj u vinski h i n m e s n i I*, c e n, (vsled česar imamo pričakovati upadek tudi za leto 1912.) ¦— Kaj bo torej, ako seda! povišamo še ceno piva0 Vino je domač pridelek iu se mora varovati. aH varovali so ta domač pridelek tako, da se je bit noviSnl davek na pivo štirikratno (od 1 K na 4). davek na vino pa šestkratno. AH ne bi mogoče v slučaju poviška cene pivu izkazovalo poročilo deželnega odbora prihodnjih let 100.000 K manj dežel -»e davščine na pivo? Glede vina povdar-ia poročilo že sedai. da radi povišanja cen se ga ie noužilo toliko in toliko manj. Da se nivopivee snreobrne v vinonivea, potemtakem ni verjetno in torej ni verjetna narast iz doklade na užitniio na vino: nodi se ga na tudi od piva in s tem od deželne davščine na pivo. Kam ¦— k žganiu?
To so težka vprašanja, katera treba premofriti in potem priti na dan s pred-josri. Naša maksima pa je: varovati d o m ač pridelek.
(Dalje.)
Troški.
Troškt režijskih novih nasadov so znašali K 1637.47 (napram K 8716.34 lanskega leta), poprave pa (presajevanje) so
zahtevale troškov K 27.70H.67 (napram K 14.028.33 lanskega leta); od te svotc odpade K 27.533.35 na nasade in K 175.32 na semena.
V teh troških pa ni obsežena cena na-sadnega materijala in semen in tudi -ne izdatki za luknje za nova stebelca, ker so te izkopavali ponajveč posestniki sami — kot donesek interesentov. Na troške komisije je bilo napravljenih samo 8000 lukenj v Sežanskem političnem okraju z izdatkom K 28.50.
1000 lukenj za stebelca je stalo torej K 3.56; ali te svote se ne more vzeti za poprečno radi malega števila lukenj za stebelca. Na podlagi poprečnice K 6.89 iz leta 1911. pri številu 166.500 lukenj za stebelca sledi, da so lastniki zemljišč prispevali K 1147.18, ker so izkopali sami 166.500 lukenj za stebelca.
Poleg nravih kultur je bilo izvršenih več podložkov v svrho premembe že obstoječih starejših kultur v boljše lesne vrste; in sicer nova dela so bila izvršena v dveh občinah Sežanskega političnega okraja na površini 1.87 ha z 2000 stebelci iti 10 kg semena s stroški K 178.48, po-
prave prejšnjih podložkov v eni občini Goriškega in eni Sežanskega političnega okraja z 10.000 stebelci in 15 kg semena s stroški K 173.65.
Porabljena stebelca so bile smreke; 10.000 je bilo vzetih iz- lastnih nasadnih šol, 2000 iz erarične tiasadne šole v Komnu in sicer brezplačno; za semena 25 kg jelčnega semena s stroški K 37.25.
Skupnih troškov za nove nasade, poprave itd. je K 31.089.31 v; k tem je prišteti še 420 K za podpore dovoljene nekaterim občinam kot prispevek k troškom za pokončevanje žuželk.
Škode.
Leta 1912. je bilo primeroma malo požarov. Dnč 19. jami vari ja so v Riheui-bergu iskre iz lokomotive vzročile požar in napravile škodo K 350 na 4.07 ha; v Štanjelu ie gorelo iz istega vzroka dne 19. jauuvarija na 1.47 ha, škode je bilo K 167. V Štjttku je bilo Škode vsled požara K JO dnč 8. aprila; v Dutovljan je bil mal požar iz neprevidnosti dne 16. julija, v Zdravščini 23. novembra, vzrok neznan.
Kjer so nastali požari vsled isker iz železniških lokomotiv, se je zahtevala od prizadetih železniških uprav odškodnina. Južna železnica je plačala za škode, vzro-čenc leta 1911. ob njenih progah, odškodnine K 6857; od tega je šlo K 3325 v fond za pogojdovanje. drugo se je izplačalo oškodovanim posestnikom.
Razne žuželke so delale škodo v raznih političnih okrajih: storilo se je kolikor mogoče v pokončevanje vseh vrst žuželk, ki so se pofovile. Škodo so vzroča-!> tudi moli in plesen. V poslovnem letu ni bilo elementarnih nezgod: mnogo dežev-»n in nenavadno mrzlo poletje pa je bilo še ugodno za rast nasadov.
Obrambne naprave.
Pred vsem zidovi. V občini T r -/ i č ie bil v poslovnem letu skoro dograjen obrambni zid. katerega so postavljali že od leta 1911., dolg je 1700 m, nakazalo se ie znova 700 K. Dovoljeno je bilo dalje K 32.40 podpore za gradbo zidu v Čepo-vanski občini, dolgega 162 m; subvencija te znašala 20 vinarjev za meter. Za poprave v občini Opatjeselo se je izplačalo K 30 95.
Poleg zidu v Tržiški občini so bili dograjeni še drugi obrambni zidovi.
V političnem okraiu Goriškem: dnlornvt zidu  J 6.985.5 m.    subvencija    K
4 030.73; v političnem okraju Gradiš-č.inskem: zid 2.617.0 m, subvencija K 086.50: v političnem okraju Tržiškem (nštef že omenlen zid) 18.065 0 m. subven-riin K 9.531.64 v:   v političnem   okraju
5 c/.'insk^m 23.799.3 m zidu, subvencija K 11.584.10 v.
mo »Eisenbahner Gešangsverein«. Radi tega je izstopilo par Nemcev in neki nemški, fant, ki je zaposlen v materijalnem skladišču, se je izrazil, da je on Član samo takega društva, ki je radikalno nemško. Ta človek je ošaben in hodi pokoncu po kolodvoru, kakor bi bil on prvi za Wieserjem. Nemški junak seveda nima strahu pred Slovenci. Nasproti nekemu" gospodu, ki ga je opozoril, da naj se on tak kot je, ošaben in izzivajoč, varuje pred slovenskimi, posebno solkanskimi oestmi, je odgovoril: »Die sollen nur kommen, \veijn sie die Fauste eines deutschen Tur-ners kosten vvollen.« (Naj le pridejo, če hočejo pokusiti pesti nemškega turnerja.) Ako bi prišle te slovenske pesti nad nemškega izzivača, Bog ve, če bi bil res tako korajžeu! — Kdor ga vidi, misli, da je ta nemški človek gotovo kak višli uradnik in nobeden ne verjame, da je še pravzaprav majhen uslužbenec pri- železnici, tako se obnaša. No, neinška ošabnost na državnem kolodvoru v Gorici je na sploh velika in nemška nesramnost tam ne pozna nobene meje. Zato pa se moramo neprestano bojevati proti sedanjim razmeram na državnem kolodvoru toliko časa, da jih odpravimo!
Proč z nemško ošabnostjo in nesramnostjo z državnega kolodvora v Gorici!
XX
(Dalje prin.)
Izseljevanje.
(Iz Temnice.)
Izseljevanje se je razširilo tudi po naših krajih na Krasu. Samo iz tukajšnje občine se je v par letih izselilo v Ameriko okrog 16 oseb; med temi so družinski očetje-posestniki, ki so vse pustili tu ter odšli v nadi, da si tam opomorejo.
Če pojde tako dalje, bo tudi tod po Krasu kot po Dolenjskem, kjer so že cele vasi prazne in zemlja brez delavcev.
Izseljevanje postaja našemu narodnemu gospodarstvu prava kuga: najboljše moči se potope v. tujini ter ji darujejo svoje telesne moči -r- največkrat brez zaže-Ijenega uspeha.
Pred par dnevi sem čital pismo do-^ maeina^Amerikanca, ki piše: »V par (2)* mesecih je clošlo sem — v Cleveland — nad 1000 (!) samih Slovencev, a da bi jaz koga vabil, bi ne došel.«
Vzrok izseljevanja je v prvi vrsti pomanjkanje. — Čitali smo, da se napravi nov izseljeniški zakon, za kar je dalo povod početje družbe »Canadian«. Bolje bi bilo, da bi vlada državljane vabila na domačo zemljo s primernimi zaslužki — saj so oziroma bi jej morali biti državljani vendar najdražja stvar!
Kraševec.
Nemški ..tarnar" na državnem kolodvoru v Gorici.
Solkanske pesti.
Na drugem shodu (prvega smo jim razbili) takozvanega »Deutscher Eisenbahner Gesangsverein« je prišlo do hudega prepira med člani tega društva, in sicer med Nemci in socialisti.
Par Nemcev, ki so v tem društvu, je namreč zahtevalo, da naj se društvo imenuje zanaprej »Deutscher Gesangsverein«, večina je bila pa'proti temu in je zahtevala, da naj se društvo imenuje sa-
Balkan.
Balkanska posojila In francoska vlada. — Po končanih balkanskih, vojnah so začeli pridno obiskovati francoske banke lažni zastopniki balkanskih držw, da dvignejo v Parizu posojila, s katerimi bi mogli urediti svoje razdrapane finance. Grškega kralja so spremljali v Pariš grški finančniki, pa afera s kraljevim govorom v Berlinu ni bila ravno voda na njih'mlin. Istočasno se je pa mudil v Parizu tudi zastopnik rumunske vlade, P&.tudi ta ni dosti opravil, morahje iskati pomoči v Berlinu pri diskontui druzoi, kjer je,tudi nekaj dobil a Še dolgo ne dovolj. Med tem pa
ne prezira francoska vlada povsem denarnih potreb balkanskih držav. Tako je tudi pripravljena priskočiti na pomoč Srbiji in Bolgarski, pa tudi Turčija bi nekaj dobila. Samo francoska vlada zahteva, da se ne bo porabil denar proti njej. Od Grške je zahtevala Čisto določno izjavo, kako stališče zavzema do angleške in francoske sredozemske politike. Stavila je tudi predlog, da se pridruži Grška tej politiki. AH tu so nastala nesoglasja. Osebne vezi vežejo grškega kraija na Nemčijo in tako je za enkrat splavalo posojilo Grške v Parizu po vodi. Drugi pomen ima rumunsko posojilo. Dokler je bila Rumunija pri tro-zvezi ji je bil denarni trg seveda čisto zaprt. Ko je pa potem Rumunija samostojno nastopila in napadla zaveznico Avstrije Bolgarsko je pa dobila upanje na posojilo v ^arizu. Ali francoska vlada ni hotela nobenega kolebanja in jasno je zahtevala odgovor, ali gre Rumunija s tro-zvezo ali s trojnim dogovorom. Rumunski finančni minister Margiloman pa je govoril, mesto da bi podal jasen in točen odgovor o bodočnosti Runtunije in kolike koristi bo imela še Francoska od Rumunije. Francoski finančni minister mu je pa na to kratko odgovoril, da rabi sedaj Francija sama denar. In mu tako lepo prošnjo odbil. Dati mu pa sedaj tudi ne more denarja, ker bi potem rumtinska vlada plačala s francoskim denarjem svoje dolgove v Nemčiji in bi tam dvigal francoski denar nemško blagostanje. Sedaj pa premišljujejo rumunski finančniki, kako bi potolaži!! Francijo, da bi prišli do potrebnega denarja. Tako vodi danes Francija oziroma .trojni sporazum z denarnim pritiskom balkansko politiko.
Obletnica zavzetja Soluna. — Atene, 10. novembra. Obletnico zavzetja Soluna, so slavili tu na posebno slavnosten način. Ljudstvo je prirejalo kralju navdušene ovacije.
Kakor poroča »Neues Wiener Tag-bfatt« princ Viljem Wied, ki se vrača iz Bukarešte na Dunaj, ni sprejel kandidature za albanski prestol.
Avstrijsko-bolgarska zveza. — »Politika« poroča: Dunaiski poset carja Ferdinanda je dovedel do vojne konvencije med Avstro-Ogrsko in Bolgarsko. Kralj se je po avdijenci pri cesarju izrazil: Seda« je moja duša zopet mirna!
„Naš položaj in naše delo".
Pridržali, smo naslov »Naš položaj in nase delo«, kakor ga ima »Edinost« o poročilu o,shodu tržaškega političnega društva.
9. novembra je imelo poHtično društvo »Edinost« shod v Trstu, na katerem je poročal dr. Otokar Rvbar o položaju in o svojem delovanju kot poslanec. Izvajal je:
Sklicali smo shod, da podamo račune o svojem delovanju. Pri tej priliki vas vabimo, da se udeležile še drugega shoda, občnega zbora društva »Edinosti«, da postanete njegovi člani, ker to društvo je /'Vodilo vse delo in čim več članov bo štelo, tem večji bodo uspehi. — Nato je govoril dr. Rybaf o, položaju. Parlament boleha in deželni zbor tudi ne deluje zadostno, čemur so krive naravnost obupne razmere. Sliko teh razmer nam posebno jasno kaže Trst, kjer se danes vrše trite shodi. Italijani demonstrirajo za vseučiiš-če, ne sicer iz potrebe, temveč le, da morejo govoriti o zatiranju. Državni uslužbenci so dalje sklicali shod, da povedo državi, da nimajo dovolj hrane. Njihove zahteve so upravičene in jako žalostno je za državo, v kateri celo njeni uradniki mislijo na gibanje proti državi na pasivno rezistenco. Taka država je na robu propada. — Tretji shod je naš shod. Mi ne^ zahtevamo vseučilišča, temveč le 1 j u d s k e š o 1 e in zahtevamo le, da imej na domaČi zemlji domačin zaslužek ne pa predvsem renjikolo. Kljub zakonito določeni enakopravnosti manifestiramo še le za ljudske šole in za vsakdanji kruh. To je slika položaja na našem jugu. — Pa še drugi vzroki so, da je v naši državi tako žalostno. Oni narodi, ki venomer trde, da so stebri države, Nemci, Poljaki in pri nas Italijani poženejo Avstrijo s svojimi zahtevami po. hegemoniji še v propad. To vidimo pri češko-nemškem sporu. V tem sporu se vidi, kako razumevajo Nemci ravnopravnost,   da   njih   pojmovanje
onemogoči vsak sporazum. Dokler ni poravnan češko-nemškl spor je vsako parlamentarno delo nemogoče. Če že drugih konfliktov ni, pa pride justični minister dr. Hochenburger in povzroči novo razburjenje. Zadnji čas je pa nastal nov spor. poljsko-rusinski, ki ogroža ves parlament, ker Rusini groze, da razbijejo, če ne dobe svojih pravic tudi parlament. Na Češkem je že sistirana ustava, vlada pa grozi, da jo bo tudi v Galiciji in Istri in pripravlja se, da razpusti državni zbor in d a z a v 1 a-da absolutizem v vsej državi. Da ima vlada ta pogram ni čudno, saj je celo upravno sodišče kljub očitnemu za-konolomstvu razsodilo v prilog države. Ali saj ne more biti drugače, ko je na čelu justice mož, ki je sam kršil zakon. Govornik navaja nato dva slučaja, ki jasno kažeta, da ne bo skoro nobene oblasti več, ki bi imela spoštovanje do zakona. — Vso mizerijo v Avstriji pa je zakrivila vlada, ki noče deliti vsem narodom enakih pravic. Vsled te politike so spravili vladujoči Avstrijo na rob propada. Mobilizacija-, Albanija, vse porojeno le iz sovraštva do Jugoslovanov, so žive priče avstrijske polomije. Pa kljub temu smo dobri državljani, čeprav nismo praznovali bitke pri Lipskem. Mi Jugoslovani nimamo vzroka, da bi praznovali padec Napoleona, ko'nam je on več dal v par letih, ko Avstrija v vseh 100 letih. Napoleon nam je oživil »Ilirijo« in zato ne bomo mi proslavliali njegovega padca. Vsled vsecra tega pa ne smemo le Čakati na dogodke, temveč moramo delati, da smo pripravljeni za vse slučaje.                    ,
Nato je govoril dež. posl. dr. Wilfan o domaČih tržaških razmerah, o katerih spregovorimo prihodnjič.
Politični pregled.
Iz poslanske zbornice. — Kakšna bo usoda poslanske zbornice? Ali bo zopet razpuščena, ali zavlada § 14. ter vlada uveljavi finančni načrt po § 14? Položaj je osredotočen na Galicijo; upanja na sporazum med Poljaki in Rusini Da ni pravega. Govori se tudi. da bo razpuščen deželni-zbor gališki in seuvede ud ravna komisija___ Tačas pa se pripravlja delegacijsko zasedanje, ki začne 18. t. m.; 19. sprejme cesar delegate. Občna pozornost pa je obrnjena na Berchtol-da, kak ekspoze nam poda. kajti ta ekspoze bo odmeval po celi Evropi; da bi le ne bil preveč berchtoldovski!
Darovi.
Ciril Metodova podružnica za Brda v BHjani je prejela v-dar 15 K nabranih pri prodaji vina na Zalibregu pri gospej Josi-pini vdovi Kocjančič. Kupec g. Josip Schrev, restavrater na južnem kolodvoru v Ljubljani je sam daroval 10 K. Srčna hvala! Brici, posnemajte! Odbor.
Domače vesti.
Akad. fer. društvo »Adrija« vabi vse tovariše in starejšine na II. prijateljski sestanek, ki se vrši v četrtek 13. t. m. ob osmih zvečer »Pri petelinčku«. Tovariši naj prinesejo s seboj izdelane referate, ki so jih prevzeli na zadnjem sestanku. Pričakujemo številne udeležbe.
Osebna vest — Slovenski pesnik in pisatelj, umetnostni zgodovinar dr. Voje-slav Mole je dodeljen novoustanovljenem c. kr. deželnemu konservatorijatu za Dalmacijo s sedežem v Splitu za umet-nostno-zgodovinske agende.         ?
Iz politične službe. — Okrajni glavar Oton Schneider je imenovan za namestni-štvenega svetnika. —- Namestništveiia tajnika Liabordo grof Mels-Colloredo in Hubert baron Baum pl. Appelshofen sta imenovana za okrajna gjavarja.»
Smrtna kosa * — Danes teden smo poročali, da je umrl za jetiko 21 letni knjigovez Josip Pavlin. Včeraj pop. pa je bil pokopan njegov brat Fran. Čevljar po poklica. Umrl je za jetiko. Eden pa je umrl pred meseci, tudi za jetiko, tako da so bili v Pavlinovi družini tekom 9 mesecev trije pogrebi. Oče in mati sta zdrava in Čila, živijo še očetovi sfariši, 3 otroci tega pa so podlegli jetiki, katere je v Gorici še obilo, nemalo po krivdi slabih stanovanj in delavnice v zdravstvenem oziru navadno niso baš uzorne.
Premestitev. — Inženir Artur Mar-cuzzi je premeščen iz Tolmina v Trst.
100 let stara. — V Puštalah blizu Če-povana je umrla starka Marija PlesniČar, rojena v februvariju 1814., manjkalo jej ju torej le še par mesecev do 100 let. Njena hči ima v Kapucinski ulici v Gorici toba« karno. Starka je zmerom delala in pletla nogavice brez očal. Danes so jo pokopali.
Kar tri umetniške moči z Goriškega | nastopijo na koncertu v korist visoko-šolcem na Dunaju, ki se bo vršil 12. t. in. in sicer nastopijo konservatoristka g.čna Cirila Medvedova in gg. Rijavec in Neffat. Izmed 6 oseb, ki sodelujejo, je dala Goriška kar tri! • Prepričani smo, da bo tudi uspeh časten za našo deželo!
»Goriška Slovenska Mladina« naznanja, da se bodo odslej do preklica vršile plesne vaje v dvorani hotela »Pri zlatem Jelenu«, to pa vsled tegaJcer je dvorana v Trgovskem Domu zje več nedelj oddana drugim društvom, |%vrho dramatičnih in drugih večernibf prireditev. Vse one, ki se zanimajo za plesno šolo in vaje, opozarjamo, da se te vrše po sledečem plesnem redu. Od 2V2—3. za gospodične, začetnice nevešče navadnih plesov. Od 3.—3Va za gospode začetnike. Od 3l/2—4. za gospodične in gospode začetnike za sestavljene plese. Točno od 4.—7Vs se pa vrše običajne plesne vaje z vadbo sestavljenih plesov. Prihodnja plesna vaja se vrši naslednjo nedeljo IG. t. m. pri »Jelenu«. Odbor.
Žaljenja veličanstva sta bila obtožena Just Fogar iz Červinjana, leta 1897. rojen, in italijanski podanik Nikolaj Bonutti, in sicer da sta širila po Červinjanu list »Pro Veuezia Giulia«, številko z dne 31. avgusta t. I., v katerem se žali našega cesarja. Izgovarjala sta se; Fogar, da je slučajno dobil list v trgovini Malacrea, potem ga je vzel Bonutti, ki pa ga ni bral. na to je prišel v roke Miceva, od tam fi-nanci in na to žeudarmcriji. Obtoženca sta oproščena obtožbe, ali državni pravduik je naznanil ničnostno pritožbo.
Sobotni kegljaški klub je imel v soboto otvoritveni večer novega kegljišča »pri jelenu«. Lokale je jako okusno priredila gospa Korenova in preskrbela, da so bili vsi navzoči, prav dobro postrežem. Hvala ji! Člani in gostje so nabrali za prepotrebno slovensko šolo v Tržiču 20 kron.
Kakor čujemo, bo še ta teden več otvoritvenih večerov od raznih drugih klu bov. Pričakujemo, da se tudi pri teh prilikah spomnijo vsi naše prepotrebne obrambne družbe.
Nevaren pes. — Pes, ki je last Jos. Peršolje iz Šmartna, se je zaganjal v kmeta Jos. Figarja s tako silo, da se ga je le z največjo težavo ubrani! potem, ko ga je pes že popadel za desno nogo. Peršolja je povedal, da on ne prebiva v Šmartnu,, marveč da oskrbuje posestvo Jos. Bez-jak. Sodnija je tega obsodila na 24 ur zapora.
Kinematograf »Edison«. — Od pon-deljka, dne 10. t. m. do petka 14. t. m. se predvaja v kinematografu »Edison« vele-zanimiv film »In hoc signo vinces«. Ta film je povzet izza časa vladanja Konstantina in nam predočuje tragične in vesele dogodke takratnega življenja   kristjanov.
Keeliašk, klub »Joškotov« opozarja, da se vrši danes otvoritveni večer pri >ZIatem jelenu«. — Tajnik.
Radi tatvine. — Antonija Koklič iz Gorice je služila v hiši trgovca Capella: Koklič je poročena. Zmanjkovalo je iz niše sedaj denar, sedaj perilo, prstan itd. Iskali so tatu pa zaman. Potem je izgini! iz blagajne bankovec 100 K. Slednjič pa je sin Ruggero prišel na sled tatici. Ujel je Ko-kličevo, ko je držala v roki bankovce za 1100 K in ko je hotela baš oditi od blagajne, iz katere jih je vzela. Razkrita je bila, Pri njej doma so našli razne ukradene reči. Obsojena je na sedem mesecev težke ječe s posti.
Fantje iz Šempetra, 3 po številu, P. B., F. B. in l. K. so se opili in potem pošteno pretepli. Ali to še ni bilo dosti, morali so še pred sodnijo, kjer se je dognalo, da sta bila prva dva opita do dobrega i bila sta oprošečna, tretji pa mora plačati globo 10 K. Naj bi bil rajši zadovoljen »sa batinarna, koje je dobio«.
Neverjetno, koliko orožja, koliko revolverjev se nahaja med ljudstvom. Dan za dnem slišimo o strelih iz revolverja, Sedaj strelja   eden   na   drugega,   sedaj
ustreli kdo v zrak, da bi koga optaSil, stre^ Ijajo pa tudi v gostilnah. Tako je neki Avgust Bremec v Čepovanu v neki gostilni ustrelil v strop; škode sicer ni napravil velike, ali ker ni imel pravice, nositi orožje, mora plačati globo 10 K.
Domača politika.
Shod za laško vseučilišče v Trstu. --
V nedeljo opoldne se je vršil v tukajšnjem gledališču shod za laško vseučilišče v Trstu. Shod je bil dobro obiskan in nastopili so na njem kot govorniki zastopniki vseh laških strank. Predsedoval je Can-dutti, navzoč je bil župan B o m b i č, poslanec U š a j, visokošolec K o c i j a n -č i č, visokošolec B f e z i n a, laško ljudsko stranko je zastopal urednik Štefani, socialne demokrate Tonet. Ti so tudi vsi govorili, umevno, da samo znane reči in končno je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo laško vseučilišče v Trstu. — (lb jednem so bili shodi za laško vseučilišče tudi po drugih krajihPrimorja in na južnem Tirolskem, tako da je bilo shodov 37. —- Tako so zopet enkrat govorili Lahi in se ogrevali za svoj stari postulat; ali govorili so zopet — brez Slovanov. Brez našega privoljenja pa ni in ne bo laškega vseučilišča v Trstu. Mi tudi hočemo svo-ie vseučilišče in smo se tudi izrekli za Trst. Če bi bili Lahi razsodni politiki, bi se približali Slovanom in bi se njihov postulat prej udejstvil kot pa tako, ko sovražijo svoje slovanske sodeželane in se lovijo za"svojimi nevarnimi sovražniki, Nemci. Ti iim ne bodo dali nič, marveč izkoristiti iih hočejo v svoje agresivna svrhe tu ob naši Adriji! Brezina je klicni Lahom, naj se združijo in skupno borit" ¦¦•viribus unitis« naj se bojujejo — ali ni zadosti za Lahe »viribus unitis«, potrebna jim je slovanska roka v boju proti Nemcem in v boju za njihove postulate, Viribus unitis. Slovani in Lahi ob Adriji združeni, to bi bila moč. ki bi kaj veljala - ali prej morajo streti Lahi svojo ka-moro; s to nima in ne more-imeti pošten Slovan nobenega stika; ta jim je pa tudi davna ovira v vsakem napredku!
Der Herr Wieser na državnem kolodvoru čuti nekaj, kar trm kaže, da le ne pojde vedno po njegovem na postaji in okoli postaje. Kaj je ta človek že hudega prizadjal ubogim slovenskim delavcem! To kriči po maščevanju. Kako so izkoriščani ti reveži in kako vrhu vseh muk še žaljeni, ker so Slovenci! Ali tako ne pojde naprej. To čuti sedaj tudi Herr Wieser, ker se vrši nek o p o i z v e d o -vanje, neko preiskovanje, katero naj dožene in dokaže, kak grešnik je Wieser, kaj je že vse aH on ali njegovi prizadjal slovenskim železničarjem; to je tako, da kriči na Wieserja: marš W i e s e r   iz   Gorice!
»Ich sitze fester denn je!« — Wieser se je bil zbal in stopil je do svojih dobrih zaščitnikov v Trstu in na Dunaju, Ko se je povrnil, je rekel: Ich sitze fester denn
ie----zdaj sedim v Gorici Še bolj trdno
kot kedaj prej! Tudi prizadeti nemški uradnik? se hrupijo z ozirom na interpelacijo o razmerah na državni železnici: nam to ne bo nič škodovalo! No, bomo videli, koliko časa bo Wieser še tako trdno sedel v Gorici in ali res interpelacija ne bo nič »škodovala« prizadetim nemškim uradnikom!! Zapričeti boj se bo nadaljeval z vso silo toliko Časa, da b<> dohojevan z našo zmago! Drugega ne rečemo.
Prosveta.
Slovensko gledališče v Gorici. — V
nedeljo, dne 16. t. m. se igra dramo v treh dejanjih »Žetev«. Spisal Subert. Prestavila Zofka Kvedrova. Upamo, da občinstvo pozdravi to naznanilo z veseljem, kajti bila je že večkrat izražena želja, naj bi se pričelo tudi z dramo. Igralci so se nam do-sedaj pokazali le v burki in veseloigri. Začetek točno ob 8Vs. Cene navadne.
DOPISI.
Iz cerkljanskega okraja.
Z Bukovega. —• (N e m š k u t a r e n-je,) Gospod urednik! Že dolgo niste dobili iz naše gorske vasi najmanjšega poročila, ker Vam nisem imel ničesar   poročati, kar »odi v javnost.   Tudi danes bi
raje odložil pero a kot iskren rodo in domoljub se moram obregniti ob našega gospoda učitelja oz. njegovo soprogo, ki prav pridno nemškutari, ne samo doma, marveč tudi po vasi. Soproga g. učitelja je bila učiteljica na slovenskih šolah ter je kot taka jedla slovenski kruh. Odkod sedaj ta sprememba? Morda je nemščina bolj »nobel«, da govori v naši popolnoma slovensict-^vttši n^sTji^^ojt-^ tna otrokoma in možem? Kako boste zahtevali narodnega ponosa od pri-prostega ljudstva, če sami narodni vzgojitelji grešite na tem! Slovenski učitelj(ica) bodi naroden tet-dajaj v narodnem irwlni-gem oziru lep vzgled!
Naroden Bukovčan.
h komenskega okraja
Štanjel. — A. Roje, tajnik C. M. podružnice v Štanjelu je nabral dne 9. 11. t. 1. v znani krčmi g. Fl. Čehovina v Gor. Branici 19 K 40 v v prid tej podružnici. Letnino so plačali: Gorup Terezina, uč. sopr. Oabrijc 2 K, Gorup Alojzij, učitelj Gabrije 2 K, Gorup Marica, uč. hčerka Gabrije 80 v za dve leti, Čehovin Ivanka in Ciril (Rokcevi) G. Branica oba 4 K. Darovali so: 1. i.. Trst 1 K, Železnikar Jožef, Operne 2 K, Setembrini Ivan in Delak Anton, Trst, vsak po 2 K, Seme Anton, Rome Martin in I. I., Trst po 1 K in 1. 1. Trst 60 v. Ob tej priliki se izreka g. »Setembrini ju« presrčna zahvala, ker je storil spotiti nabiratelja s tako imenitno rekla"-mo. Presrčna hvala vsem darovatcljcm!
Iz Gabrovice. — (Razno.) -— V nedeljo 2. t. m. je priredila tukajšnja podružnica Nar, del. organizacije dobro obiskan shod. Predava! je g. dr. Sosič iz Trsta, ki nam je pojasni! v svojem nad eno uro trajajočem govoru slabo stanje našega delavstva. Dokazal je, da se rjabaja delavčeva bodočnost v trdni organizaciji, zato pa tovariši zidarji, ki še niste vpisani v našo organizacijo, pridružite se nam!
4.'novembra se je pričel pouk na naši strokovni nadaljevalni Šoli za zidarje. V šolo pohaja do 40 vajencev skoro iz vseh bližnjih občin, seveda je domača vas najbolj častno zastopana. Prav tako! le žal, da se je ista prepozno otvorila. Naši delavci morajo trdo delati a na delu jim ukazuje tujec, ki je preje spoznal važnost in pomen raznih strokovnih šol    kakor mi.
Govori se. da bodo našo ljudsko šolo razširili v dvorazrednico. Vendar tudi naša vas pobere — drobtinico___
Gorici in Solkanom po sledečem voznem tedu: Daljala v km. odhod ob 9.'uri dop. Trnovo pri Gorici- prihod ob 3'15 pop. km 5'5 odhod ob 9'50 dop. Na Mostu (poštna nabiralnica) = odhod ob 1 '50 pop. km G'5 prihod ob 11 uri dop. " Solkan odhod ob 12 (opoldne). — Ta poštna vožnja bi se imela vzdrževati le z normalnim poštnim vozom, kateri bi moral popolnoma zaitesloMati^jadi^evattif stavljenim v §§ 12 "nYWpouka o prevažanju pošte*po cestah. Dohodki iz prevažanja oseb bi pripadali podjetniku. Glede'oskrbovanja te poštne vožnje bi se imelo skleniti pogodbo ter bi jnoral podjetnik položiti varščino.(kavčijo) v znesku štiristo (400) kron. Kolekovane ponudbe ?a podelitev te prevaževalne službe nai se pošljejo najkasneje do 15. novembra t. I. c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu in naj se v istih označi letni pavšal, ki se zahteva za oskrbovanje omenjene vožnje.
Gospodarske vesti.
Dnevna enkratna enovprežna poštna vožnja med Trnovim in    Solkanom.     »
(Razpis natečaja). — C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo namerava predlagati c. kr. trgovinskemu ministerstvu na Dunaju vpeljavo dnevno enkratne eno-vprežne poštne vožnje med Trnovem pri
Sokolski vestnlk.
Poročilo o Martinovem večeru Sokola v Gorici, ki je vspet jako dobro, priobčimo prihodnjič.
Ženski telovadni odsek »Sokola« v Gorici je sklenil otvoriti nov oddelek za žensko telovadbo iu sicer ob torkih in petkih od 6. ure zvečer, in to za ono Žen-stvo, ki nima časa zahajati k večerni telovadbi. Obračamo se tem potom na vkc narodno in sokolsko čuteče ženstvo, katero ima smisel za geslo: v zdravem telesu prebivaj zdrav duh, da se v kolikor mnogobrojnem številu udeleži sestanka v društveni telovadnici dne IS. t. m. ob 6. uri zvečer, kjer se udeleženke natančno pogovore o vsem potrebnem. Na zdar!
Telovadno društvo »Sokol na Dobro-vem nriredi v nedeljo dne 16. t. m. javni nastop telovadcev, in sicer na Križadi v dvorani g. Kocjančiča. Nastopi se s prostimi vajami in na orodju. Po telovadbi nles. Nadeja se mnogobrojne udeležbe. Začetek ob  3V:. popoldne.
Prvaškl »Sokol« napravi dne 16, (. m. ncS-izIft. Odhod iz Prvačine oh 12'20 z riruštveneva zo.mMiSča skozi Šempeter-Sv. Rok-Rožua dolina. Ajševica (Ajševica V» ure odmora).v § e ni p a s. V Sem-nasu se vdeleži bratske veselice ter pri isti tudi sodeluje. Odhod iz Sempasa ob S. »rl zvečer čez Vogrsko v Prvačino. —-Na zdar!
Štanfel. — Telovadno društvo Sokol« v Komnu priredi v nedeljo dne 16. novembra t. .1. izlet z naraščajem v Lta-niel, kier ponovi ob 3. popold. na grajskem dvorišču tik trga 11. telovadni nastop s sledečim vsporedom: 1. Telovadne igre: 2 Redovne vale moškega naraščaja: 3. Proste vaje deklic z loki: 4. Proste vaje dečkov s palicami: 5. Orodna telovadba: a) n;< drogu, h) n* kozi; (r Skupne proste vaje dečkov in deklic; 7. Skupine. — \stopnina: sedeži 50 vin., stojišča 30 v»n„
otroci do 14. lefti 10 vin. Morebitni prebitek se razdeli med Ciril-Metodovo podružnico v Štanjelu in »Sokolom« v Komnu. Preplačila se sprejema s hvaležnostjo. V slučaju slabega vremena se vrši zlet in nastop naslednjo nedeljo. — Odbor.
Tel. društvo »Sokol« za Šempas-Ozeljan priredi v nedeljo 16. t. m. v prostorih br. J. Humarja v Sempasu prvikrat j * Martinov večer« z jako krasnim in bogatim vsporedom in sicer: 1. HrTVolanč: »Izgubljeni cvet«, poje zbor iz Prvačine;
2.  »Iz dežja pod kap«, šaljiv   samogovor;
3.  Ferd. Juvanec: »Pastir«, poje domači zbor; 4. »Goljufani«, šaljiv samogovor; 5. i Iv. pl. Zajec: »Ružica i slavulj«, domači zbor; 6. »Ženitbena smola«, šaljiv prizor; 7. J. Aljaž: »Na planine«, domači zbor; S. »Črnošolec«, burka v dveh oddelkih; 9. Dražba Martinove gosi; 10. »Janez bi rad umrl«, šaljiv prizor; 11. »Slovo«, šaljiv samogovor; 12. »Pretakanje novega vina«. —Med posameznimi točkami svira Sofcolska godba iz Prvačine. Začetek »večera« je točno ob 7. zvečer. Pred »večerom, od 3. dalje in po «večeru« plesna zabava. Cene: Sedež 1 K. stojišče 40 v, plesni komad 20 v. Odbor.
Razne vesti.
Akademični slikar P. Gustlnčlč — šofer! — Z Reke poročajo: Premalo je zanimanja za umetnost, posebno pa. kar -e tiče upodabljajoče umetnosti. Ni čuda, če se nam je torej eden izmed najbolj talentiranih Jakopičevih učencev, g. Pavle Gu-stinčič, takorekoč izneveril. Sprejeli so ga v avto-garažo v Voloskem. kjer je Čez 5 mesecev, koval, kuril iti pihal kovaški meh. Dali so mu potem spričevalo, s katerim ga priporočajo kot mehanika. Nekaj dni potem je napravil na Reki šoferski izpit.
Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi si je na !. občnem zboru izvolilo za XVI. tečaj sledeči odbor: Preds. Vuga Jože. stud. pliil.;   podpreds.:   Suša   Vladimir,
cand. ing.; tajnik: Mafinič Ivan, stud. , med.; knjižničar: Jenko Avgust,, stud. phil. in Jagodic Simen, stud. med.; Časnikar: Bezlaj Miha, stud. iur,; gospodar: Svigelj Karol, stud. techn.; namestnika: Kogoj France, stud. med. in PraŠelj Ivan, stud. techn.; preglednika: Marinič Fran, cand. med. in Abram Edvard, stud. techn.
Težka telesna poškodba v Trsta. — 8. t. m. popoldne sta se v Skednju sprla 41 letni težak Anton Nadok in 28 letni Matevž Koren. V prepiru je Koren potegnil iz žepa nož in ga zasadil Nadoku v trebuh, da so mu izstopila čreva. Nadoku je podal prvo pomoč zdravnik rešilne postaje, potem ga pa dal prepeljati v bol-, nišnico. Koren je bil aretiran.
Trideset otrok je že povila žena nekega poštnega uslužbenca v Briesnu na Pruskem; tridesetega je povila te dni. Nemški listi pravijo, da je dosegla svetovni rekord. Mati in otrok se počutita dobro.
Pod tramvajski voz se je vrgel v Trstu Fran Samec, star 23 let, doma iz Sv. Križa. Ljudje, ki so to videli, so pričakovali, da potegnejo Samca mrtvega izpod voza. Toda prišel je ven povsem nepoškodovan. Ker je videti slaboumen, so ga dali v opazovalnico.          ¦
Prodiranje metrske mere. — Od vseh velikih idej francoske revolucije ima še največ uspeha ideja zjediniti ves svet za eno dolgostim mero, za metrsko mero. Na zadnji mednarodni konferenci za upeljavo enotnih mer je govoril astronom Charles Normanu o rastočem prodiranju metrske mere. Sedaj so se oprijele metrske mere tudi republike Srednje Amerike. Dalje je na novo vpeljan meter na Danskem, Japonskem, Siamu, Kitajskem, Malti in Južni Afriki. Edino Anglija se Še upira metrski meri. V zadnjem času je pa Avstralija sprožila predlog, da se upelje v vsem bri-, tanskem carstvu meter. S tem bi meter-, ska mera bila skoraj povsod upeljana.
(Dalje na Četrti strani.)
V 8 dneh krog sueta
Za potovanje krog sveta se ravnokar pripravljam,
Da redna poročila Vam pošilja! bom, Vas zagotavljam.
Sledite na papirju mojih čevljev sled,
Sicer pa v 8 dneh Vam pridem spet v poset.
Kinematograf »EDISON" - Gorica
pri ljudskem ortu
Gledaliika predstava. - Umetniško delo slavne tvrdke ..SAVOJA" Iz Torina.
Od pondeljka 10. do petka 14. nov.
s« pradvaja film
IN HOC SIGNO VINCES
(v tem znamenju boš zmagal).
To delo je vzeto izza časa vladanja Konstantina. Vidi se različne epizode vojne, mučenje kristjanov in zmago kristjanstva. Krasna scenerija. Kostumi takratne dobe. - Film obsega 2600 metrov.
Predstav« traja približno s url.
gHV»    Vsak dan 3 predstave: ob 5., 7. In 9. xve&