60. Itnihi. I IMlHl, I »Kl. * M Ml. LfetV ^^^^^^^^m ^^^^^M _^^^__^__^ ^^^^^ ,^___ _^__ " ■ % ..__^ ___«^a^ .Slovenski Narod" ▼•!!• po po*ti: za Avvtro-Ogrsko: ćelo leto skupaj aaprcj . K 28- pol leta „ „ . . 9 14— I četrt leta „ „ . . » 7 — I aa mesec w m • • • 2-50 | za Nemčijo: ćelo leto naprej . . . . K 33*— i za Araeriko in v$e druge deielc : ćelo Icto naprej . . . . K 38.— VpraSanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica alt znamka. DprmTnUtro (spodaj, dvorišče levo). &nallova »lica ŠL 5, Uleioa šL S5. Ista|a vs«k tam %wtwr tvrtmmM wM\m ta jrasolk«. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 nm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 v\n., d.akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., narte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri veČjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnltte se ne ozira, „NaroJaa tUkaraa" Ul*f»a «t. SS. UpravniStvu naj se pobijao naro*iine, rekla nacije, inserati L t (L, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja ▼ L{«bll«nl] dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 25*43 I pol leta „ ..... 13*20 | I četrt leta „ . . I . 9 «-60 | na mesec „ . . # # 9 2*20 PostMttiit sUvilka valja 10 vinari**. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uralalatro: £aailo?a ali ci »L 5 (v pritlićju levo,) telefon «. 34. lm orađso ptils. Dunaj, 13. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJlSĆE. V prostoru južno in vzhodno od Brzežanov več uspešnih podvzeti] v predpoliii. Severno od Lz Zločova v Tarnopol vodeče železnice so dvig-nile naše čete v šunku 3 častnike, 320 raož in 13 strojnih pušk Iz ruskih ; Jarkov. V Volinlji se ie pričelo močnejše bojno delovanje. (TALIJANSKO BOJIŠČE. Topovski boji in boji z metali min na Kraški visoki planoti in v Vipavski dolini so trajali dan in noč. Na Cima di CcstabeJla smo za-vrnlli slaboten Italijanski nanad. JUGOVZHODNO BOJISCE. V ožlni med Ohridskim in Pre-spanskim Jezerom so zavrnili av-stro-ogrskl, nemški in boigarski od-delki franeoski sunek. Namestnik načelnika generalnega štaba pL H o f e r, tmL DOGODKT NA MORJU. Dne 12, t. m. rano zjutraj Je na-padla neka naša hidroplanska flctil'ta ▼ojaške naprave ▼ Valonl ter vrgla % vidnim učinkom bombe v skupni teži 1200 kg. Opazovali smo obsežne požare. Vsa letala so se dobro obranjena vrnila. Brodovno poveljništvo. Berolhv 13. marca. (Kor. urad.) Wolfiov urad poroca: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠČE. Južno Arrasa so Izvršili angle-Škl oddelkl po strelski pripravi na Široki fronti pri Beaurainsu simek, ki se je z Izgubami ponesrečfl. Ob An-cri, med Avro In Oiso, zapadno od Soissonsa, v Champagni in na obeta brezovih Mose ie bilo bojno delovanje živahno. Severno od Avre so prodrle franeoske stotnije proti našim poziciiam. Z osnjem smo iih pri-srJiii pred ovirami, da so se vrnHe. Južno od Riponta so Frarrcozi po bobnajočem cg^u zopet nacadii naše pozicije. V žilavi obrambi smo držali visino 1S5, za katero so se vršili vroči boji, proti nadmoćnim si!am. Nekofiko prostora na južnim pohoć-ju je pridobil sovražnik s krvavimi žrtvamL VZffODNO BOTI^CE. Armadna skupina general ieldmaršala princa Le-opolda Bavarskega. Več odfekov Ie ležalo pri Jas-neni vremenu pod ruskim artiljerijskim učinkom, na kateri smo krepko odgovariali. Severno od železnice Zločov-Tarnopol so izvedfe na^e čete v šunku rezko in preuda^na pođ»e!.ie, nri katerem so viele 3 častnike in 320 mož ter vplen?1e 13 stroH'h nušk. Tuđi pri Erzežanfh in ob N?-a-jovki so prinesli nas! šank! v ruske crte vjete in plen. Na fronti ^en^raloberc^i na^vof-vode Jožefa in nri armarf^i sVuofTii Renera!fe?dmar«3!a v. 'M^c'co^sena jle ostal pri inalo bofih v predpolju položal neizpremepjen. MAK^nCSNSKO BO1TSĆE. Med Ohridskim in Fresnarskim Iczcotn so raosdli fra^co^ki ^ata-Ijeni na§e ro^!ciie. vrjarfi srt*> T*h raža?. Pri fccTnbncm nanrd-i na^fti !e-ta!skih flo^i na kolodvor VerteVop (iifžno od Modene) ??no zaie!* ter še dolgo opazovali požare. Prvi generalni kv?rtirni moister v. Lndendorff Položaj na bc:;šč:h. Tri dni so Rusi v silnih proti-sunkih zaman poskušali zopet zavze-ti med Uzom in Csobanvosom iztr-gano jim pokrajino, zlasti obmejni greben Magyaros. Oali^ki in o^rrski domobranci ter nemški bataljoni so bili zavzeli to 4 km široka visinsko pozicijo ter so tam izdatno popravili svojo fronto. Napad je bi! že delj časa pripravljen, ker je ta pozicija nudila prav ugoden razgled. Artiljerijska in minska prinrava sta bili t"\'o intenzivni, da so mogli napadale: v hitrem šunku brez veČjih izecub vre- či sovražnika iz njegovih jarkov. Najprej so zavzele avstro-ogrske enote visino Magyaros, nato so jih oddelki nekega nemškega polka ojačili ter zasedli z njimi skupai ves cbmeini greben. Se isti dan se je ponesrečil ruski sunek in 9. marca zjutraj juriš več ruskih bataljonov. ludi dne 10 t. m. je skuša! sovražnik popraviti svoj porar, pri katerem je bil izcrubil nad 1000 vjetih, 17 strojnih pusk. 115 zabojev artiljerijske munic^e in 250.000 patron. To pot je prišel v točo infanterijskega ornja ter }e imel izredno velike izgube. ITALIJANSKO URADNO POROCII.O. % 12. marca. V Concottalu (dolina Ledro) je napadel 11. marca zjutraj sovražen oddelek po artiljerij-skem boju in no boju z ročnimi gra-natami proti Bezzecei in hribu Siefu naše pozicije v Vattalu severno-vzhodno Lenzuna. Bil je odbit in je pustil nekaj vjetnikov v naših rokah. Na ostali trentinski fronti je vladalo včerai veliko artiljerijsko delovanje. TzvršPi so se tuđi spepadi med oddelki v dolini Travignolo. Po boju z ročnimi granatami proti južnim obronkom Cime di Bnche je podvzel sovražnik napad na Panevegio, ki je bil gladko zavmien. Na fulijski fronti oMCajno artflieriisko rđelovanje. V ođseku pri Kostanjevici na Krasu smo vjeli savražno stražo 9 mož in 1 oficTria. RUSKO URADNO POROClLO. 11. marca. Zapadna fron-t a. V okolici ?mardna. jugo - vzhodno od Tukuma, vzhodno od ceste v Mitavo, smo izvršili napad s plinom. Na dru^očiu ho-lma. V tem boju smo vjeli ka?h 100 mož. Na obeh bresrovih Mose precej živahen artiljerijski boj v odsekih Avocourt. Douauniont in St. MibieL Danes popodne proti 4. so r.bstre-ljevali Nemci odnrto rnesto Srisscns z vžigalnimi bomb?.mi; vžgali smo več požarov. Belgfjsfco uradno poročilo. 12. marca. Na belgijski fronti je bilo artiljerijsko delovanje živahno, zlasti pri Dixmulđnn in Steen-straetu. Obojestransko obstreljeva-nje so popoldne spremljali živahni boii z ročnimi granatami. ANGLrZSKO URADNO POROCTLO 12. m a r c a. Izboljšali smo svoje pozicije tik severo - vzhodno od Bouchavesnesa. Tam so vdrle naše patnilje v sovražne jarke ter vjele nekaj mož Danes zjntraj smo izvršili pohod proti jarkom južno od Arrasa, vrgli kljub moenemu sovraž-nemu odpom, bombe v kritja ter pri-zadejalt sovražniku mnogo izgub. Italijanski hidrop!£?ii nad istrsko obaljo. Lugsno, 13. marca. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča: V noči na 11. marca so napadle skupine naših hidroplanov ladjedelnice in druge vojaške tvornice v Miljah pri Trstu in so jih bombardirale z vidnim uspe-hom. Zlasti v ladjedelnici pri Sv. Ro-^ ku se je opazil obsežen požar. Na-vzlic živahnemu sovražnemu topov-skemu ognju so se vrnili vsi hidro-^lani na svoje postaje. Neko sovraž-no letalo se je bližalo dne 10. marca podne vi v veliki visini italijanski obali pri Jakinu. Sprejel je je naš odbijalni ogenj, nakar se je odstranilo brez metanja bomb. (Sovražni letalski napad na istrsko obal Je spo-ročen v armadnem poročilu dne 11. marca. Kakor smo izvedeli, je nastala vsled bomb samo čisto neznatna materijalna Škoda. Pri poletu na obal pri Jakinu se je izvršilo posre-čeno poizvedovanje.) Anglešr a tolažba z Ualijanske fronte. Haag, 13. marca. Iz Londona po-ročajo: Po daljšem odmoru priobču-jejo »Times!« zopet poročilo svojega dopisnika z italiianske fronte. Končni rezultat daljšega opisa je poskus, po-tolažiti javnost radi uspehov, katerih ni od r.ikoder. Poročilo pravij da si nikdo ne more predstavljati, kako ogrromne težkoče nudi gorovje pozi-mi. Avstrijci so zgradili za fronto sf-jajna strategična pota in napravili nove iitrdbe na prostorih več sto m.VJ. Končno tolažf poročevalec Jav-nest, da so Italijani z zasneženih vr-hov opazovali ta dela. in da so opremljeni s protiodredbami napram spo-mladni ofenzivi. Gospodarski položaf na Francoskem. Christiania, 13. marca. (Kor. u.) Norveški list »Tidens Degen« izve \z Pariza, da prihaja gospodarski položaj na Francoskem vedno nevar-nejši. ker vlada vsled skrčenega prometa vedno hujše pomanjkanje pre-moga in ker nekaterih živii, zlasti surovega masla in krompirja sploh ni več dobiti. Tuđi druge težkoče se vedno množe. Italijanski mornanR v arraadl na kopnem. Berolin, 12. marca. Kakor se po-ča iz Rima, je odredil italijanski kraljevski namestnik, da mornariški no-vinci letnikov 1897. in 1898. ne na-stopijo svoje službe v mornarici, marveč v armadi na kopnem. LISTEK. Fozablienec in samslii stan. L u i g i C a 1 c o. Ze zopet rekviriram v znanih prostorih, ki so posebno priljubljeni bogatemu stricu mojega tržaškega prijatelja. Za dolgo mizo pa sede zopet v lepl slogi zbrani vsi vaši in moji znanci, cmokajo z ustmi in požirajo ono dolenjsko crnino, ki rase na Gadovi peči. Da bi bili jeziki bolj namazani. Je naročil Blaž Bogataj takoj cei štefan maže z besedami: »Danes ga borno pa pili in luc-kali. Danes Je preteklo ravno dvain-sedemdeset let, odkar so prinesli k Bogataju nekal v povoje zavitega. To so potem nesli h krstu in krstili na ime Blaž. Po krstu so pa Sli moj rajnki oče, ki so bili tuđi Blaž, oba botra In babica, tista Cemažarjeva Polona, v tedaj, žejnim grlom najbolj znano gostilno »Pri babjem piskru«. Tam so pili kuhano vino ter obirali piščance in druge dobre stvari. To so pa delali toliko časa, da se Je začel boter ženiti pri babici, moj oče pa pri boterci. V vse te posle so se tako za-verovali. da so se ga tako nalezil, kot berač mraza* Pozno v noč so potem tovurili vsak svoje breme proti domaćemu ognjišču. Pri nas so srečnecra oteta že zelo nestrpno čakali. Posebno mlada mati, katero je tista Cemažarjeva Polona s tistimi povoji in kar je bilo v njih. tako hudo prestrašila, da se je morala kar v oosteHo vleči. Ni se zato Čuditi, da je m'?.da mamica spreiela srečnepa očeta s ćelo ploho očitanj in dai?ih *aV»h stvari, ker se strah k sreči ravno nje nega jezika ni nič dotaknil. Vendar je bilo doslei he vse za pretrpeti. Ko je ploha rrenehaK ie pa mlada mamica zaželela vJdet: tište povoje in kar je bilo v njih. SedaJ je bil pa oigeri v strehi. Povojev ni bilo nlkjer in tudl tistega ne, kar Je bilo v njih. Ta ogenj je prebudil srečnega očeta, ki je med ploho ravno malo zasmrčal. Ker je menda mislil, da še botruje in se ženi »Pri babjem piskru«, je na ves glas zavpil: »Se en bokal, pa še ne gremo!« Na te besede se Je mlada mamica spustila v bridek jok. Vmes je pa jecaje vzdihovala: »Gotovo so vse zapili. Gotovo so zapili in zažrli Se nedolžnega Blažka. Uh, uh itd.« Ta - Ie materin uh je sliSaia v kuhinjo Starmanova Marijana, ki je namestovala mej krstonr in botrinjo babico Polooo in raym> prala pieni- ! ce. Kakor se takoj oglasi naš pete- I lin. če sliši peti sosedovega, tako je tuđi Starmanova Marijana začela v kuhinji takoj na ves glas tuliti. Nato se je izneverila plenicam in pridrvela k jokajoči materi. Ko je bila pri nji, je ni prav nič vprašala, zakaj joka. Kot ženska mehkega srca je začela še huise in tako vztrajno tuliti, da je odločno pretulila mlado rnamico. To dvojno t^Icnje je trajalo dobre pol ure. Mladi oče ie pa nekaj časa gledal zabti-Heno obe ženski, potem pa obema prikimal s svojo težko glavo in končno zopet zasmrčal. Starmanovi Marijani pa to smr čanje nafbrž ni bilo všeč, zato se je obrepnila ob mlađega očeta pri nuzi in rekla: Hu, hu, midve tuliva, da bi se naju usmilile duše v vicah. Ta klada pa vleče dreto, da se ga sliši daleč naj manj dve uri hoda. Prav nič ni-ma srca. Pa je zakonski mož te re-vice, pa se tako obnaša. Oh, kam je svet priSel! Kakšen odgovor bo da-jal ta mož na sodni dan. Kar groza me je in strah, če na to pomislim. Pa se nič ne zmpni, čeprav venomer naprej tuliva. Saj res, zakaj pa tuliva. Do sedaj sem zvesto služila mladi porodnlcl, sedaj bi pa vendar rada vedela, zakaj sem dala od sebe to liko mokrotc in* najlepšega joka. VeS, Marijana, ti si bila časih pametna | ženska, pa bodi še danes, saj si za to tuđi plačana. Saj ne pereš ..astonj plenic in se tuđi zaston] ne dereŠ. Tisto že veš, da zastonj ne tuis. ne veš pa, zakaj. To moraš izveden. Od tište klade pri mizi pa že ne boš izve-dela. saj zopet smrči kot bi bil na-jet. Moraš že vprašati mater v postelji. Da bi Ie nekoliko prene!;ala tuliti, pa bi jo takoj vprašala. Tako je govorila Starmanova Marijana sama s seboj najrnanj pol ure. Sploh je bila znana kot zgovor-na ženska. Če ni mogla mleri z drugim! babjimi mlini, je pa delala to kar na svojo roko. In res so tuđi prej vsahnile porodnici solze, predno se je ustavil Marijanin jezik. Med smrčanje pri mizi in klepetanje pri postelji je posegla porod-nica s to - Ie besedo: Marijana, skoči hitro k Ćemažarjevi Poloni, da naj nam da nazaj to, kar je k hiši pri-nesla in potem 2opet odnesla. 2a-grozi ji, da jo bom šla tožit na veliki pečat, če tega ne stori. Starmanova Marijana Ie uboga-la porodnico in skočila k CemaŽar-|evi Poloni. Tam pa ni nič opravila. Ceprav je odtrgala zvonec in se drla na žive in mrtve, ni mogla do Polo-ne. Njeno vpitje je pa čez debelo uro privabilo vendar nočnega čuvala. To je bil tišti Matija Klobovs, ki | je bil vedno žejen, podnevi pil, ponp-či pa spal. To je delal tuđi tisto noč. Ko ga je vzbudilo Marijanino vpitje, je misli!, da gori. 2e je hotel nastaviti rog na svoja usta, zatrobiti in zapeti : Ljudje in drugi možje, vi spite, smrčite doma in zunaj vam hiše gore in vas zgorela bo vsa. , Da resite hiše in zid, orodje, žito in ovs, na delo in hitro gasit* vas kliče Matija Klobovs. Pa si je stvar premislil. Prvič je pozabil reg doma, ali pa kje drugod, drugič je bil pa hripav. Ker pa vpitje Ie ni prenehalo, ga je mini! spanec. Zaeno se mu je vzbudila tuđi njegova zelo kosmata vest. Vzdignil je torej svojega rojstva kosti, da pogleda, kaj pomeni vpitje. Pocasi je priromal do hiSe če-mažarjeve Polone. Tam je v meseči-ni spoznal Starmanovo Marijano, ki se je pred hišo drla. Ka] pa hoće ta stari koš od babice, si je mislil čuvaj. Navlas pa tega ni reke!, že zaradi ti-stih odpustkov ne, ki mu jih je dala Marijana pred petdesetimi leti, ko sta bila oba še mlada. (Dalje prihodnji«.) suaii 2. »SLUVCNSKJ NAKUU*, anm 14. marca 1^17. 6g. 5tčV. Grof Bernstorff o nem-ški politiki v AmerikL Kopenhagen, 13. marca. (Kor, urad.) Grof Bernstorff je v razgovoru z glavnim urednikom »Han.bur-ger Fremdenblatta« izjavil: 6 ponosnim veseljem vidim, kako pričakuje nemški narod v svojem, gotovo ne lahkem položaju, povzdignjene glave posledice preloma z Ameriko, ki sem ga skušal kakor dolgo mogoče pre-prečiti in kako je trdno odločen.brez-obzirno braniti svoje najsvetejše. Res sem hudo konsterniran, da je ameriška vlada zaznala za naročila. ki so Š!a preko mene na cesarskega poslanika v Mehiki; izvedel sem to sele v Kristijaniji. Kako se je pola-stila ameriška vlada rečene instrukcije, tega ne vem. Da Je objavljenje te instrukcije izzvalo v Ameriki naj-večjo senzacijo, je naravno, in samo po sebi umevno je, da je bila našim snvražnikom dobrodošlo sredstvo, razvneti razpoloženje proti Nemčiji do vrhunca. Ako pa se govori o nemških intrigah v amcriških drža-vah, bi temu nasproti le poudaril, da smo vedrio odklanjali vmešavanje v politiko ameriškcga kontinenta. Vse ameriške trditve o takih intrigah na Haitiju, na Kubi, v Columbiji itd. so bajke. Najodločnejše izjavljam, da nisem, dokler sem bil cesarski veleposlanik v Washin£tonu, nikdar niti najmanjše stvari izvedel, da bi bila cesarska vlada skušala vplivati v za Zedinjene države neugodnem smislu na politiko rečenih ali drugih srednje- ozlroma južnoameriških tir-žav. V vsej srednji in južni Ameriki, zlasti tud! v Mehiki. smo stremeli vedno izključno za gospodarskimi ci-Iji. Da. hotć smo ćelo zanemarjall časih gospodarske interese, ki jih imamo v teh deželah, da bi ne žalili občutljivost Zedinjenih držav. Ćelo v trenotku, ko se je nemška vlada odločila, pričeti neomejeno vojno podmorskih čo!nov in ko je. sodeč po dor~dan,!em postopaniu Zedinjenih držav. morala računati s tem, da bo Severna Amerika svoje grožnje z vojno uresnfčila, je imela pred očmi kot najvažnejši politični cilj ohrani-tev ameriške nevtralnosti. Tako je instrukcija iasro velevala, da se je nemški poslanik ne srne prej poslužiti, predno ne bo za gotovo vedcl. da so Zcdinjene države napovedale vojno. Iz tes;a je razvidno, da bi me-hikanska vlada iz nemških ust nikdar ne bila ničesar izvedela o naših na-merah, dokler bi Zedinjene države ne napovedale vojne. Menim. da pač ni mogoce korektnejše pcstouati. Da bi bili poslali instrukcijo mehikanske-inu poslaniku sele po vojni napovedi Zedinjenih držav, je bilo vnaprej iz-ključeno. Da je nemška vlada uvaže* vala sredstva, s katerimi naj bi po možnosti parirala ameriške proti nam pripravljene korake, k temu ni bila le upravičena, tcmveč to je bila tuđi njena dolžnost napram nemske-mu narodu. To mora rri mirnem pre-udarku vsak objektiven človek priznati, predvsem tući nev*ra!ci. Ženeva, 13. inarca. »Matin« Navija iz New Vcrka: Predsednik \Vil-son in senatorji menijo. da bo vojna z NemČiJo izbruhnita tekom enc?a meseca. VVashington, 13. inarca. (Kor. u.) Delavske orrran izaći je so po svoiih zastopnikih izjavile, da so pripravljene, povsodi sode!ovati, ako bi se Zedinjene države zapletle v vojno. Columbia pomaga Združenim državam. BeroUn, 13. marca. »Baseler Nachrichten« poročajo iz Newyorka: Republika Columbia ie imenovala posebno vojasko komisijo, ki naj iz-sledi, ali se skrivajo ob columbijski obali nemški podmorski čolni. Oboroženje ameriških ladij. \Yashington, 12. marca. (Kor. u.) Reuterjevo poročilo. Državni departement je sporočil vsem tukajšnjim inezemskim zastopnikom, da bodo ameriške ladje, ki se bodo vozile skozi nemško morsko zaporo, v var-stvo ladje in na krovu se nahajajo-čih oseb, obarožene. Ni jasno, ali bo odredba obligatorična, vendar pa mornarički departement oboroži vse ladje, ki bodo prosile za to. Državni departement je sklenil, vse tuje trgovske ladje odstraniti iz ameriških pristanišč. vseeno, ali so oborožene spredaj ali zadaj. Rekrutacija ▼ Mehikt Ženera. 13. marca. »Echo de Pariš« javlja iz New Yorka: Amcri-ški konzul v Mehiki poroča. da Je pričel Carranza zbirati čete za svojo armada. Ob mehikanskl mefl. Haas, 13. marca. Iz New Yorka poročajo: Nekaj dni sem je vjdeti ob meji med Mehiko in Zedinjenimi d**- Wiamj selite mase konjenice, i Pooštrena podmorski nju. Neotfki driavni tajaik o podaor*! vojni »Az Estc priobčuje razgovor z nemškim državnim tajnikom dr. v. Helfferichom o podmorski vojnu ki je izjavil, da je uspeh prekosil pričako- vanje admiralitete, dasiravno ves obseg uspeha niti znan ni. Bolje po-znajo učinek na Angleškem, kar je spoznati iz govora Lloyda Oeorgeja z dne 23. februvarja. Dasiravno je Reuter podal le izvlečok iz govora, mi je sedaj znana vsa vsebina. Brez^ elepšav je povedal v poslanski zbor-nic:. da je podmorska vojna najstraš-nejsa nevarnost. seveda je izrazil tuđi upanje. da se bodo dala najti sredstva, da se ta nevarnost odstrani, vendar ne kaže ca to brczpagojno zaupati. Tako mi je Lloyd George potrdil točko za točko moje mnenje. Povedal je nadalje, da je zapustilo v preteklem letu le 30 milijonov ton angicška pristanišna, dočim je 2našal promet v zadnjem mirovnem letu 50 irilijonov. OJ teh r»0 milijonov je služila neposredna vojnim na-menom polovica. Priznal je nato, da obstoja ena možnost. da se Anglija izogne tej strasni nevarnosti, in ta je da se oprosti odvisnosti od vsakega uvoza, zlasti kar se tiče lesa in že-lezne rude. Anglija mora uvažati 70 do 80^ žita in Llovd Geor^e je priznal, da so zaloge silno majhne. Prepozno spoznavalo Angleži, da je poljedel-stvo za vsak narod največje važnosti. Vrh tega pa je Llovd Oeorge priznal, da bo letos mnego manj ozimi-nc, kakor druga lefa, česar ni mogoče popraviti niti če bi delali spomladi pri acetilenski razsvetljavi. Tuđi priinanikuie živine, delavcev in gno-iil. L!oyd George hoće izdati uvozne prepovedi za papir, sadje in mineralne vode, hoč> torej še sam blokirati Ar.^Iijo, da z^»i;'e na ta način kak pol-drrg milijon ton prostora. Tz tefra se vidi. kako malo upa. đa se mu bo ro<;reči!a odvmiti »strašno nevarnost«, mi pa lahko zremo z zaupa-njem v prihodnjost. ker ie že sicer t'-ko gostobe^edni anprleŠki rrnnistr-skl predseinik sedaj tako ponižen. NOVE LADJE IZ AMERIKE, Berolfn. 13. marca. -»Vossische Zt?r.« brzoiavlja iz Bazla: Kakor iz-vemo iz Kew-\"orka, so trije ameri-ški parniki na peti v pristanišča en-tentnih držav. in sicar »Algououla« (7922 ton). »City of PTnn?ta^ (2623 trr«) in petrolejski parnik »Illinois« (r?25 ton.), prva dvn v Lnrdon, »THi-nrsis- (5225 ton) v Havre. Kdaj so se odneljali, ni nataneno znano, priča-kujejo se pa te dni. POTOPLJENE LADJE. Haag, 12. marca. (TCoresp. urad.) Korrespondenzbure2u izve, da je iz-krcal ribiški parnik »Vlaardingen Nr. 100« v Hoek van HoJlandu po-padko norveskecra parnika »Thode Vogelend« (4352 ton), ki ga ie včeraj nekako ob 4. popoldne z bombami potopil neki podmorski čoln. Vsa po-sadka je bila rešena. Christlanfa, 12. marca. (Kor. ur.) Norveški »Telegram Byrant poroča: Parnik »Lars Fostenos« iz Hauge-sunda je bil v Severnem morju zunaj zapornega okoliša potopljen. Moštvo je bilo izkrcano v Pembroku. Nadalje je bila potopljena jadernica >Silas« (750 ton) iz Crimstata. Parnik »As-bjoern« (3459 ton) je bil v Severnem rnorju zunaj zapornega okoliša -potopljen. En ladijski častnik je bil ubit, 3 pomorščaki ranjeni. Usoda ostale posadke ni znana. Konćno je bila potopljena jadernica »Spartan« (2?8r> ton) iz Tvedestranda zunaj zapornega okoliša. Moštvo je bilo pripeljano na Irsko. Haag, 12. marca. (Koresp. urad.) Nizozemsko - indijska ladja »^Viaat-šnpij« je dobila iz Lisabone poročilo, da je bil parnik »Ares« 40 mili od Cascaesa ob izlivu Taja od neinske-ga podmorskega čolna potopljen. — Glasom dospelih poročil je bila po-sadka rešena. — Nizozemski parnik »Ystroonv, o katerem kroži vest da je bil torpediran, je dospel včeraj v Ymuiden. Rim, 12. marca. (Kor. urad.) Mornariško ministrstvo poroča: Tekom tedna, ki je skončal z 8. mar-cem, je prispelo v italijanska prista-nišča 493 ladii vseh narodnosti s 391.211 tonami skupne vsebine In odplulo je 464 lađi? s 315.801 tono: nišo vštete ribiške ladje In male obrežne. Tekom istega tedna so bili potopljeni štirje rtalilanski parniki, izmed katerih so Imeli trlje nad 1500 ton, in 3 jadmice pod 200 tonami. Cn parnik in dve jadrnici so vbežali so-vražnlm napadom. MM » rt mm ii Angleži v Bagdadu. AngleSke čete so v nedeljo za-sedle nekdanjo prestolnlco mohame-danskih kalifov, pozoriiče večnole-pih pravljic »llsoč in ene noći«, »vrt pravičnosti« muslimanskega sveta. Slavni nekdanji dne vi Bagdada so minuli, tada tud! danes je me-sto še velikega pomena kot slavno kupcijsko posredovališče med Indijo, Perzijo In Arabijo. Mesto štejc nad 150.000 prebivalcev. Je imelo v mun veliko garnizijo in ima stare utrdbe. Ustanovljeno je bilo leta 762. Velika 2100 km dolga žeieznica Carigrad - Bagdad je obetala mestu veliko bodočnost. Ta žeieznica bo vezala nekoć Hamburg, glavno nem-§ko pristanišče s Perzijo, Arabijo in Indijo. Zeleznica šc ni popoinoma izgrajena. Vlaki vozijo iz Carigrada čez Karaman - Adano v Haleb (1050 kilometrov), ostala proga do preko Mostile pa je le deloma gotova, ae-Ioma pa komaj trasirana, Lc kakih 120 km pred Bagdadom dn mesta samee:a je promet že otvorjen. Zt iz tega dejstva je spoznati, s kakimi težkočami se je morala borit« turska etapna služba za je krtova vjha v visokem go-rovju ... Ogrski državni zbor. V seji dne 12. t. m. je interpeli-ra! grof Apponvj zaradi poročil du-najskega časopisja glede ustanovitve skupnegra urada za prehrano ter je zastopal stali^če, da je tak skupen nrad, kakor ga je dunajsko časopisje označilo, nasproteti ogrskemu dr-* žavnemu pravu. — Ministerski predsednik grof Tisza je pojasnil, da bo skupni urađ fmel samo informativen značaj, da bo Iaglje doseči sporazum-Ijenje med avstrijsko in med ogrsko vlado ter med vojaško upravo. — Poslanec Frev je vpraša!, če hočejo voditelji naše zunanje politike na bo-doči mirovni konferenci skrbeti za to. da bo rimsko vprašanje rešeno izdatno in trajno. Za sejo 19. t. m. je napovedana interpelaciia grofa Apponvija glede gospodarskih pogajanj z Nemčijo. Kazne noliHcnc vc^H. = Nemški državni kaneler nt Dunaju. Nemški državni kaneler priđe koncem tedna za dva dni na Du-naj, da se predstavi cesarju In da VTne obisk zunanjega ministra grofa Czernina, = Politika predpogojcv. »Pe- Ster Llovd je priobčil jako zanfmi* članek o sedanjem, jako napete m notranjepolitičnem položaju ▼ AvstriiL Bistvo tega položaja i« W>. 81CT. »SLOVENSKI NAKUtr, aiic 14 aurCl 1817. Stran 3. vpraianie, ali naj vlada oktroira znane nemške zahteve (nemški državni jezik, razdelitev Češke, izločitev Galicije itd.) ali n e. »Pester Lloyd« opozarja, da se je nemški »Nationalverband« po-stavil na stališče, najse njegove zahteve uveljavijo od zgoraj. s cesarsko naredbo in ne glede na sta-lišče nenemških narodov in sele kadar bodo uveljavljeni ti predpogoji, naj se skliče državni zbor. Nemci so zanesljivo računali, da stori tako mi-nistrstvo Clam - Martinic in da se to zgodi že v bližnjem času. Nemški kršćanski socijalisti so se pred nekaj tedni sporazumeli z »Nationaher-bandonv na skupno smer nemške politike, a dočim neče »Nationalvc-band« nič vedeti o sklicanju držav-nega zbora, dokler nišo izpcMijeni njegovi predpogoji, so se kršćanski socijalisti pred nekaj dnevi izrekli za čira bitrejše skiicanje državne^a zbora ter naročili svojim zastopnlkom naj zahtevajo, da skliče precsednik dr. Svlvester konferenco načelnikov. O tem, da bi bilo uveljavljenje nem-ikiii zahtev predpogoj sklicanja drž. zbora, ni v sklepu kršćanskih socija-iistov nobene besede. Če se skliče konferenca načelnikov, se ho v e • čina — Slovani in socijalni deino-kratje — oštro izrekla proti oktroiranju. Kršćanski socijalisti bi pač glasovali z »National verbanćonu, ampak sklep većine bi le nastal in bi učinkoval proti poiitiki »Nationalver-banda« in tuđi proti ministrstvu. Mada lahko smelo postopa ne glede na to, da bo imela pozneje Drot. sebi opozicijonalno većino, a če hiti ve-čina, vlada pa zamudi čas, bo nozne-je težko vztrajala pri svojin namc-nih. Ministrstvo bi v takem slučaju lahko prišlo v kritičen položaj. Ali je to namen kršćanskih socijalistov? iz raznih znamenj je viđeti. da ministr-stvu nišo naklonjeni, če merijo s svojim sklepom neposredno na provzro-čitev ministrske krize, še ni jasno. Morda ne bodo nič imeli proti temu, če se vzlic njihovemu sklepu še odloži skiicanje načelnikov strank. loda jamstva, da bo vlada izvršila oKtroj in publicirala skiicanje đržavnega zbora predno pridejo načelnik! strank, ne more nihče prevzeti. Iz kršćansko - socijalnega šunka znajo vsekako nastati težave. Sklep kršćanskih socijalistov mora »National-verband,c boleti. Potreba, dd se skliče ljudski zastop, postaja čedalje močnejša že zaradi nez^dostnosti oblastnega aparata v vprašanju cen in živil. Iz tega se je rodila misel, od zgoraj resiti jezikovno vprašanje !n češko vprašanje. Čc se snide parlament, naj ne bo ne jezikovnega, ne češkega vprašanja, ćeš, s tem bodo Izpolnjeni prečpogoji za mirno zbo-rovanje parlamenta. Nasprotniki te politike pa ugovarjajo ne glede na astavne pomisleke, da bi parlament v takem slučaju sele prav ne bil de-lazmožen. Čehom vsiljena rešitev bi te že iz ozirov na radikalce v last-nem taboru prisilila na močno nasto-panje, a Ijutemu narodnemu prepiru, naj se vrši v katerikoli obliki, se je zdaj na vsak način ogniti. Nasprotniki oktroia predlagajo zato, naj se nstvarijo »pređpogoji« v poslanski zbornici samj. Stranke naj pod pritiskom vojne ustavnim potom s kompromisom poravnajo narodni prepir; samo tem potom se dajo ustvariti pogoji za veliko delo, ki ga naloži mir parlament«. Toda skeptiki dvo-mijo o zmožnosti strank, izvršiti to delo in vlada dvomi tuđi. Sklep kršćanskih socijalistov je napetost v avstrijski notranji poiitiki oštro osvetlil. Kršćanski socijalisti nišo v svojem sklepu omenili »p r e d p o -g o j e« in jih torej ne priznavajo. Ta previdna stranka se torej pripravlja, da zataji politiko oktroiranja, če bi ponesrečila in vlada bi potem ražen »Nationalverbanda« imela ćelo zbornico proti sebi. Politika »predpogo-Jev« pomeni torej visoko isrro. Skok s čolna na breg se bo moral storiti miže1. = Obsodba urednika »Bosanske VBe«. V Saraievu se je vršil proces proti Nikoli K a § i k o v i ć u, uredniku leposlovnega lista »Bosanske Vile«. Obtožen ie bil veleizdaje, češ da je v letih 190S—1912. pisal več pišem prof. M. Pavloviću v Belgra-du. enemu glavnih sotrudnikov »Narodne Obrane« in vzgojitelju sinov kralja Petra. V teh pismih mu je po-slaJ, kakor trdi obtožnfca. opis c. in kr. armade v Bosni in Hercegovini in ohljubil poslati opis žandarmerije In njenih kosarn, poročal mu je tuđi o đovažanfu voinetra mateniala na srbsko in crnogorsko meio. Ko je bil 7avzet Beferad, so Mla v stanovanja M. Pavlovića nafdena ona pisma. ObtoTenec je trdfi. da se je vda! PM ker mu je ta pcror'1, da Izdubi sicer v?e naročnike v SrWff, podatke Je nosnima! iz »Bosn. Post« in iz te^a« kar je rffSal. KaSiković ie obsojen radi zločina po § 111. k. z. aa deset let taflc* J»t* i rtrainfli đeželali objavila berlinska »Tagliche Rundschau« zanimive podrobnosti. Molčećnost je dane* prva dolžnost vseh Nemcev, ki pridejo v nevtralne države, pravi pisec, ki pri-poveduje: Kot zastopnik nemške tvrdke sem se mudil dalj časa v Amsterdamu in sem z največjim obžalo-vanjem slišal, kako so se Nemci, pri-hajajoči iz domovine, izražali na-pram Nizozemcem o lakoti, ki vlada doma. Opazoval sem med drugim sledeče prizore: Nemec priđe v hotel in portir ga takoj vprasa: No, kako je na Nemškem? Gost pričenja pri-povedovati na dolgo in široko, portir izraza soćutje. vprašuje, izve, kar hoće. Je plačan od Angiije kot vo~ hun . . . Dostikrat se odlikujejo nem-Ški gosti z ogromnim giadom. Nata-karii v restavracijah nosijo takim gostom prav pridno na mizo, gost pa se opravičuje: Saj sem dovolj dolgo stradal in pripoveduje natakarju vse mogoče. Ko bi vedel, da je natakar v angrieški službi, bi gotovo molčal. — V hotelskih sobah so podloge na pi-salnih mizah posebno preparirane In kadar cđide nemški gost, jih sobarica skrbno spravi. Saj je od Angle-žev plaćana. — V številne pivnice z žensko postrežbo prihajajo tuđi dame »polusveta«. So elegantne, Iju-bezniive, govore izborno nemško, gost se veseli rojakinje, pri pijaci se mu razveže jezik in pripoveduje lju-beznjivi znanki stvari, o katerih bi bil moral veđno molčati. Skoro vse te dame so ang!eš?:c Špijonke, dobro plaćane, zlasti če se jim posreći »do-ber lov*. — V kavarni Central v Haagu je sedel poleg mene gospod, ki me je hotel spraviti v razgovor na ta način, da je čital nemške liste, ter glasno oćobraval njih članke in vesti. Bil sem previđen in mu nisem nasedel. Pozneje sem videi isteka gospoda v živahnem razgovoru z anslefkim konzulom. »TS^lichc Rundschauc opozarja nemške državljane, da za^re^e s takimt in enakimf dejar.ji v nevtralnem inozemstvu zločin prave veleizdaje. = Volitev predsednika v MehU kl. Dne 11. t. m. se je vršila v Mehiki volltev predsedn:k^. Pd'rvl ksnd^at je bil Carranza, pariški listi ,^a pra-vijo, da je morđa v zadnfem trenotku nastopil kot protfkand?dat m^nlster Obregon. = Državni prevrat v CostarikL »Agrence Havas« poroča 13. t. m.: Prcx?sednika v Costariki so odstavi-II, zbežal je na poslaništvo Zedinje-nih držav. = K!tajslfa voffka. Sele od leta 1903. sem so začeli na Kit3iskem organizirat! moderno amad"). Kako daleč je ta organizacija uspela, ni znano, po nacrtu hi morala šteti k\-tzjska vojska se4 tcrov. Vsa vo-isJc.i hi šte1* nekako f>~ft.0r>djetjem crledalf^ča »Fe-nice^. da nriredi na Reki ooerno. se-zr-no, ki bo trajala §e?t tednov. Dnevne vesti. — Slika cesarja Karla. Znameniti slikar John Ouincv Adatr.s je prvi umetnik, ki je imel priliko, napraviti sliko cesarja Karla po naravi. Po tem novern portretu bodo odlični slikarji napravili kopije z oljnatimi barvami, ki bodo zlasti primerrte za slavnostne in sejne dvorane, za korporacije in društva. Čisti dohodek bo ves porabljen v vojnopreskrbne na- mene. — Odlikovanja. Si^num laudls je dob'l poroČT-.ik 4. bos. - herc. peš-poika Anton J a n e ž i č. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nared. 97. oešnoika Teodor K u n c in straž-moistri 7. orožniškega povelistva Juri^" Zabukovšek, Anton R o J-ko in Franc Melcer. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobi! narednik 37. pešpotka Leopold F i li p i č, srebren hrabrostno svetinjo I. razreda pa korporal 17. pešnolka Emil Župan. — Vrta družina. Bivši tajnik Kranjske stavbinske družbe v Ljub-Hani, sedaj pijonir JoŠko Jenko iz f ;"^l|nre. ki ]e b;1 na severnem bo-jisčn odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje, nam piše iz Klostemeuhurga: Debil sem poročilo, da je moj brat Avguštrn Jenko. narednik pešpol-ka v Tirolih odlikovan z železnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje, svak Ivan Habem. radio telefonist na italijanski fronti, pa je bil odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo. Drugi bratje se nahajajo: Ivan Jenko, orožniški stražmojster, ori Vipavi; Ivan Jenko, narednik, v Bcleradu: Alojzij Jenko, računski podčnstnik, na Stajerskem in Makso Jenko. pešpolk, v bolnišnici na Tirolskem. Oče te meščanske rodbine. Fran Jenko je pa sedaj bolan. Vscm znancem pošilia iskrene oo-zdrave bivši pevec »Slavca« Joško Jenko. — Oton pl. Detela t. Kakor smo javili, je umri včeraj na svojem ^radu pri Škofji I.oki v starosti 78 let bivši doleoletni dežeini odbornik in dežeini criavar kranjski, prospod Oton pler^. Detela. Pokojnik je stopil v politično življenje leta 1S77., ko so Ta kmečke občine Kranj - ?kofja Loka - Tržič fzvolile za deželne??a noslanca ter je bil leta 1883. izvolien za deželnetra odbornika. Dežeini glavar je postal leta 1891. in je to mesto ^V7^rn?J do 26. r^arca 1908. Tuđi nri Kiret:"r-W družbi ie mnogo delo-val kot odbornik in kot nredsednik. Pokojnik ie bil vseskoz 1 o j a 1 e n in nesebičen mož in si }c pri-dobfl za ncž°!o Kranjsko jesnične zasluge. Pravično in nepristransko ie defal vsa dolga leta za blasor kranfske dežele in ni ne kot dežeini odbornik, ne kot dežeini rfavar pozna! nobenega strankarstva. To mu je omogočalo, da je tuđi kot dežeini glavar v času, ko ni imela njesrova stranka većine v deželnem odboru, lahko izhaia! in lahko Tzpolnjeval svojo prvo dolžnost, skrbetf za vest-no. dobro, pravično in nepristransko nnr vo. Ppzh^ril se .ie ma'okdai. niti tcdai. ko ie divjala v dezelnem zbnrn o^str'^kcila njejrove lastne stranke. f?»r^nr?en !e na bil v tf^f? zadnf? «ci? de'"*tne^T zbarz. w> koferi se Je nmaknil iz politične©'« živlienja. Te-4mš Je v aroiem poslovflnen gororn s številkami In podatki ovr^el očita-nja svoje lastne stranke. Ta krivična očitanja so ga tako bolela, da je ves drhtel in komaj prečital svoj govor. Pokojnik je bil v vsakem oziru zrne-ren, pravicoljuben in aelaven mož, ki si je pridobil trajnih zaslug za de-želo. V priznanje njegovega dela je bil opetovano odlikovan in imenovan tuđi za elana gosposke zbornice. — Iz oasega upravništva. Dan na dan prejemamo od naših naroč-nikov pntožbe, da jhn »Slovenski Narod« dohaja z veliKimi zamudami. Cenj. naročnikom zagotavljamo, da oGpošilja naša ekspedicija z običajno tocn^stjo in vestnostjo in da torej naše uprave ne zađene nobena krivda. Računati moramo tuđi z deloma bisrveno spremenjenimi poštnimi zvezami, ki n. pr. onemogoćajo, da bi dospel »Slovenski Narod«, kakor Je bilo to v nekaterih relacijah popreje mogoce. še isti večer na dežeio. Vse-kakor pa bi moral biti »Slovenski Narod«, ki iziđe popoldne v Ljubljani, drugi dan zjutraj ali vsaj dopoldne v rokah vseh naročnikov na Dolenjskem, Gorenjskem, Koro-škem in Stajerskem. Zato prosimo naročnike v teh krajih, da nara bla-govolijo sporočiti, ako jim list pri-haja z rednimi zamudami in kdaj da jim prihaja. Storili borno primerne korake, da se nedostatki odprav.jo. V težavnem položaju se nahaja naiu uprava glede poštne zveze z No-tranjsko in Primorjem. Jutranji brzo* vlak srne sicer voziti dunajske, graške in mariborske liste v Ljubljano in na vse brzovozne postaje do Trsta — ljubljanskih Iistov pa ne! »SI. N.«f namenjen naročnikom na No-tranjskem in v Primorju, leži zato iz nam popolnoma neumljivih vzrokcv skoro 24 ur na ljubljanski pošti in priđe naročnikom dostikrat § e 1 c tretji dan v roke! To so ne* znosne razmere, proti katerim nora-mo odločno nastopitL Graški t e cl -n i i k »Montagszeitun&« srne še isti dan zjutraj v Rakek, Postojno, Trst — na slovenske dnevnike mo-rajo čakati naročniki po dva dniJ — Apeliramo na c. kr. poštno ravnateljstvo, da v tem oziru nekaj I ukrene. — Imenovan]a in premeščenia pri južni žeieznicL Imenovan Je za postajenačelnika revid. v Donavicu Bruno I r g o 1 i č pri Sv. Lovrencu. — Premeščena sta višja revidenta Martin M a t i č i ć v Bruneck, Emil C u 1 o t v Sežano, revident Gavdcn-cij P a v 1 i n na Opčine, Kristijan S e-m i č v Feliksdorf. Renat Manza-n i v Postojno (vsi so bili evakuirani), adjunkta Anton Petrović na Opčine, Feliks K o d r i č v Sežano (cba evakuirana), asistentje Andrej Černic na Rakek, Marcel R u t -ter v Št. Peter na Krasu, Ivan pL Zuccatto v Št. Peter na Krasu, Henrik Z h e 1 i z h na Opčine (vsi evakuirani). Karei R e b o 1 j s Pra-garskega v Špilfeld, provizorični asistent Alojzij Maier iz Slov. Bistrice v Grobelno. — Na današnji umetitUk! večer gospe Zoflje Zvonar je ve v đeželnem gledališču slavno ljubljansko občin-stvo še enkrat opozarjamo. Večer bo nudil nekaj izrednega. za Ljubljano pa doslej novega. Predprodaja sede-žev danes od 4. popoldne dalje pri blagajni deželnega gledališča in zve-čer pred predstavo. Začetek točno ob 8/48. zvečer. — Posredova 1-nica za goričke begunce. — Na napačni potL Odkar je stopila v veljavo g!ede odpovedi nova naredba, so nekatere stranke, so-sebno pa Še v hišah, v katerih go-spedarji sami ne stanujejo, narav-nosi malcmamc. N2 brigajo se za nobeno stvar in tuđi škoda se jim ne zdi nfčesar. StraniŠča za otroemi pu-sčajo ponesnažena, hodnike puščajo v nemar in tuđi dvorišča do skrajno-sti zanemanajo. Če imajo kokoši, jih PUŠČ2K) delati škodo po drugim strankam oddeljenih vrtnih delih; spfošno se je pokazalo, katere ženske so res za Dravi red in snago in katere so bile k temu samo prisiljene. Škodo trpi zaradi takih ljudi go-spodsr sam in tuđi druge stranke, ki so za red, kajti. Bog ne daj, da bi se taki malomarnici kaj r^klo od strani so^dniih strank. Nasta! bi takoj požar, katere škega službenega jezika (kar naj do-kažejo šolska spričevala in potrdl neformalni izpit po uradniku uprave državnih železnic). Prosilci, ki izpok nujejo vse te zahteve in ki nišo dolž-ni vojaške službe, se sprejmejo s či-novnim redom z dne 1. julija 1917 kot dobrovoljci s pripomočkom 50 K na mesec (in z dotično draginjsko doklado), ki se jo prične izplačevaft z dnem nastopa službe. Prosilci, kl odgovarjajo sicer pogojem pod 1. do 6., ki so pa vsled zadnjega vojaškega pregledovanja dolžni vojaške ali čr-novojniške službe, sprejemajo se v začetku kot pomožni uslužbencl z dnevno mezdo 2 K ter bodo imenovani pozneje za dobrovoljce, ako bi jih c. in kr. vojno ministrstvo ali c kr. ministrstvo za deželno brambo oprostilo vojaške ali čmovojniške službe. Takim prosilcem je službeni činovni red z dne 1. julija tuđi zago-tovljen, plačo kot dobrovoljci bodo dobivali pa sele od dne imenovanja za dobrovoljca. Sprejeti prosilci bodo službovali najprej kot pomožne moči na kolodvoru v obsegfu ravnateljstva in bodo potem dodeljeni dne 13. avgusta 1917 železniškemu stro-kovnemn tečaju (Dunaj ali Praga), katerega stanovišče bode tuđi službeni kraj v smislu službenega reda. V teh tečajfli bodo morali napraviti upravičenci predpisane izplte, nakaf bodo po Izdelani skuSn]i Iz brzojavne, telefonične in vamostne službe (3 mesece po vstopu) dobivali poviSanl pripomoček 60 kron na mesec. Isto-časno bodo imenovani za uradnlški aspirante. Po uspeSno končanem že-lezniškem strokovnem tečaju morajo uradniški aspiranti dovršiti Se trimo-sečno šolanje v prometni službi U napraviti praktični izpit, nakar se Jiin poviša pripomoček na mesečno 100 kron. Imenovanje za u radnika X. službenega reda s plačo letnih 1600 K te določeno stanarino, bo sledilo pri za-dovoljivem službovanju najpozneje tekom treh let po 1. Juliju 1917. Sluir, beno razmerje se more pa oupove-dati upravi državnih železnic Še t^ kom 5 let od dneva imenovanja 1* Hradnika X. službenega reda. Smrt Radeckijevega veterana, V Log« pri Ljubljani Je umri Matef V e r b i 6, star 87 let, Radeckljev veteran. Služfl Je pri 17. polku In so udeležll vojne proti Italiji, kjer Je bi! težko ranjen, vjet in odpeljan na Francosko. Rad Je pripovedoval, kako je maršira! skozi pet tednov te Ljubljane na nisko mejo. NepoboIJšIflva te neka Marija! Turšič, ki je bila že večkrat kazno-vana radi tatvine, pa so jo sedaj «0^ pet zasačil! pri tatvinl. Izroćena Je sodniji v Radovlilci. NaJvečJI aspeh ie dosege! včeraj v Kino Idealu fffffactlčni film »Velika bitka ob Somml«. Občinstvo Je sledilo temu pretresljivemn igrokazn z napeto pozomostjo. Zanimala je grle-dalce tttdi amerikanska veselolgru »Rožnf tat«. Od sobote naprej mesto zadnje omenjene Jsrre krhninaJen roman: »Profesor Oslander«. Pred^ stave vsak dati od 3. ure naprej. — Prednrodaia vstopnic od 11. do 12. nre donoldne. * Izgubljena je bffa rjava: snknfcL Kdor jo je npše!, naj Jo proti darihf odda v Oradišču št. 14. 2rehanle rarrjHffie loterBe (4. razred. 1. dan). 100.000 K dobi 71.279. 50.000 K dob! 37.161. Po 10.000 K dobi: 15.857, 105.050. Po 5000 kron dobi: 1678. 77.307, 78.956. 82.669, 99.240. Po 2000 K dobi: 22.210, 25.084. S1.1S9, 40.577. 4*427, 99.157# T1014?, 112.721. Po 1000 K doM-1547. 3751, 65^. **Q9. 0^08, 16.1^ 2?m\ 31 .»04. 34.104. 37.8*4* 40.296. 41.60^, 50.4^7. 5?.7?«. 5^«13, 52.035, 56.4^0. 64«%01. 66.058. 67.448. 69.060, 750^8. 77.069, P* 543. 106.702. A^rci^iiaciia. + Krušne komisije bodo urađo-va!e v petek 16. marca od 8. do 1. ure popoldne. Izdaje se bodo krušne in maščobne izkaznice. -h Iskaznice za kavo se sedaj ne bodo izdajale, ker se uveđ?jo nove fzka^^ice. — Na i7kazrsice za k^vo, katere imajo stranke že rok a li in so veliavne ie do 17. marc% py m Stran 4. •aL.OVENSKJ NAKUU-. one U. marca t¥l7. 60. fitev. Ktmorf do prekflca ie nadalje ks-povatl kavo. -f- Saharin kot nadomestilo za sladkor se prične, kakor poročajo z Dunaja, prodajati po 20. marcu. Na|-prej bo uveden v kavarnah. + Zivifa na Nemškem. Berlin 11. marca. (Kor. urad.) \Volffov urad javlja: Ameriška trgovska zbornica v Berlinu prijavlja v listu »Weekly Report« z dne 3. marca obširen čla-nek, v katerem naglaša, da bodo za-loge živii na Nemškem zadostovale do prihodnje žetve. Opozarja, da je Nemčija pridelala leta 1916. žita in pšenice 14,550.000 ton, leta 1915. pa 13,008.00 ton. Književnost. — »tirvatska niiva« je naslov novemu tedniku, ki je začel izhajati v Zagrebu in čigar prvo številko smo precrtali s toliko vecjim zanimanjem, ker ie y njej izrečenih nekaj besed, ki veljajo tuđi za nas Siovence. »Hrvatska njiva«, ki jo izdaja dr. Dragan Novosel, si je pridobila za sotrudnike jako odlične sotrudnike in že naslovi njihovih napovedanih spisov kažejo na sistematično pripravo za uresni-čenje v prvi številki formulirane naloge novega lista. Za glavni problem hrvatskoga narodnega življenja je »Hrvatska njiva« spoznala v demc-kratskem zeuinjenju vseh narodnin sil za delo in za notranjo narodno konsolidacijo. Potreben ie naređen, materijelen in moralen preporod naroda, sicer nastanejo nedogledne po-sledice. Kakor ves svet, se moiajo tuđi Hrvatje organizirati za vas po vojni in nihče ne sme odvališ ckI sebe odgovornosti za daljnji gospodarski, politični in kulturni razvoj naroda. Temu namenu bo služila »Hrvatska njiva«. Hrvatska ima do&ti stro-kovnih in be'.etrističnih časopisov, ni ma pa Časopisa, ki bi se kot pred-stavitelj kulturnih, političnih, gospodarskih in socijalnih prizadevanj bavi! z vsemi vprasanji javnega Življenja, podpiral vse zdrave težnje m kritično osvetljeval vse nedostatke. To nalogo hoće prevzeti »Hrvatska njiva« in bo pospeševala konsolići-rarje narodnih sil s sedanjostjo ter pripravljala narod na življenjska vprašanja prihodnjosti. to se pravi. $ temeljitim oranjem pripraviti setev, ki naj enkrat prinese obilno žetev. Začetek »Hrvatske njive« Je srečen. članki o vojni in po njej pro-vzročenUi gospodarskih razmer, o politiko, o Matičinih knjigah za mladino, o razmerju med hrvatsko tnteligenco in narodom, so jako dobri in jako podučnL Poleg teh prina-ša list Se razpravo iz zdravilstva (Ehrlich in Mečnikov), literarno oce-ao (Oogolj v hrvatskem prevodu) ter več krajših političnih, gospodarskih In literarnih razprav. »Hrvatsko njivo«, kl bo zanimala tuđi vsakega slovenskega Izobraženca, velja na leto 30 kron. tonb priporočamo. Naručila je pošiljati na naslov: »Hrvatska njivac, Zagreb, Mikolićeva ulica 8. fiflZne SftJflTL * 1000 kron za vrećo moke. Ne- kerrii zagrebškemu trgovcu je bila ponuđena pšenična moka, če plača za vrečo — 1000 kron. * Premog iz Srbije, Tekom me-seea marca pripeljejo na Ogrsko in Hrvatsko 1700 vagonov srbskega premoga. Premog je iz raznih pre-mogokopov in postavljen na postaji Vlaško polje za izvoz. * Razočarana zaljubiienka. Iz Budimpešte poročajo, da se je za-Mrupila bogata veleposestnica Poto-cka. Mislila je, da se z njo poroci neki nadporočnik, a ker se je ta zaro-čil z drugo, se je zaljubljenka usmrtila. * Za pol tnflilona kron .olja raplenjenega, V Zagrebu so razni trgovci skrivali olje pri špediterjih in po raznih skladiščih, Sedaj je iztak-nila policija 105 sodov s 25.000 litri franeoskega namiznega olja, vredne-ga nad 420.000 kron in ga zapjenila. * Urad za prehrano obtožen radi navijanja csn. V Segedinu je tamkaj-Šnji mestni urad za prehrano pole*? dri'gega prodajal tuđi milo, katero j~ dal ?am pripravljati. Prodajal je nrllo po S K kg. Ker je bila tako prekoračena maksimalna cena. je obto-žen ta nr?.d radi navimnia cen. * PosofUo TurfciJL Konsorcij av-sirijskili in cgrskih bank se je dogo-voril s tursko vlado, da posodi Turci ji 240 milijonov kron. Obresti bodo plaoevali po 7 odstotkov. Po dogovoru je poscjilo vrniti 7 da 12 mese-cev po sklepa miru, lahko pa se te-daj tuđi premeni v dolgotrajno po-soji-o. * Posredovanje ženiiovani. Du-?*r.*:ko policijsko ravnateljstvo je prepovedalo obrtom a Izvr^evano posredovanje ženitovanj. Več takih I mhrtntimT fc žd bila kMOHi Ml so bfli njih reknrzf odbiti. Policija utemeljuje svojo prepoveđ s tem, da tako posredovanje škoduje nravni veljavi zakona in vzbuja javno po-hujšanje. * Porodi v Gradcu. Uradni izkaz o porodih v Gradcu v januvarju 1917. poroca, da je bilo rojenih v tem času Z76 živih in ZI mrtvih otrok. Torej osem odstotkov mrtvih. Med živimi otroci je 125 zakonskih in 151 nezakonskih: torej 54 odstotkov ne-zakonskih. Med živorojenimi je bilo 137 dečkov in 139 deklic, torej kakor že večkrat, več deklic kakor dečkov. * Visoki državni uradnikl pri odmetavaoju snega. Poziv vojaške^a poveljstva na vse prebivalstvo Berlina, naj se oglase prostovoijci za od-metavanje snega, je na&el odmev tuđi med najvišjimi uradniškirni krogfi. Tako je bilo videti v Berlinu pred naučnim ministrstvom d r ž a v-nega podtajnika dr. Chappui-sa in pravega tajnega višjega vladne-ga svetnika Rentwiga z mnogimi vladnimi in drugimi svetniki, ki so odkopavali sneg. Avstrijci sicer ho dimo pridno po duševna posojila v Berlin, a takih izgledov ne bomo po-snemali. * Iztirani vojvoda. Stari vojvoda Chateau-Thierrv je sicer roien Fran-cozf a ker je Francija republika in ne mara kralja, ki bi ga vojvoda rad fcpravi! na prestoK živi gospod Cha-teau-Thierry na Angleškem. Tam se je gospod vojvoda ravnal po starem načelu franeoskih monarhistov. »Pri zarotah je vse dovoljeno,« a an^Ie-ška vlada ni bila tega mnenja in je vojvodi ukazala, naj zapusti angle-§ko ozcmlje. Vojvoda pa po-zna an-Kleške postave in an^teška sodišča ter se je proti iztiranju pritožil, čeŠ, ker ni konspiriral proti AnjrieŠki. ga ta spJoh ne sme rztirati. Stvar še n» sodnijsko dognana, vzbuja pa na AngleŠkem in na Francoskem veliko pozornost. * Zaoefiana in zapuščena. Na Dunaju je vloŽil oče urnobolncsra de-kleta tožbo proti odvetniŠkemu kandidatu dr. Moricu Bolnerju. ki mu je zapeljal hčer. Dekle je bilo izredno lepo. pošteno in dobro vzsroieno. Bol-ner ji je obljubil. da se z njo poroci, jo zapeljal in ]o potem zanustil. Za-peljanka je rodila otroka. ki ie kma-lu umri, nesreća, ki jo je zadela. ie pa tako vplivala nanjo. da je nostala melanholična in bfla končno spoznana za umobolno. V sanatoriju upajt», da se dekle sčasoma pozdravi. Sodi-šče je obsodilo Bolnerja, da mora zapeljaneirm dekletu plaćati loooo K oćškodnine in mesečno do smrti po 16Q kron. * AprovJzacHa An^Iiie. V Analni imajo demače pšenice okoli 50.000 vasrono porazu Munov in po najvladanju Pečenegov in Bolga-rov zastopniki celokupne^a hrvat-skega naroda ter so izbrali kneza Tomislava za svojega kralja — »prvo venčanega«. V Duvnu se je osno-val poseben odbor, ki hoče v spomin tega historičneira dne sezidati na du-vanjskem polju veliko spominsko cerkev s hospicom. Pokroviteljstvo nad tem odborom je prevzel zagreb-ški nadškof dr. Ante Bauer. * Pšenicd pod varstve-m $v^\n-tona. »Venkov poroča: Neka gor.po-dinja Je zamrla pšenico v visoko škrinjo v sobi in na skrinii napravila oltar, prevlečen z narodno tkanino, na sredi je bila slika sv. Antona, na strani so go^ele svece. Gospodinja je klecala in molila k sv. Antonu, naj jej obvaruje pšenico pred rekvizicijo. Ali premalo je bila oprezna, pa te povedala svoji sosedi, kako je ikrila pšenico in jo izroČila v varstvo jtv. Antonu. Soseda pa tuJi ni mogla molčatt, pa ie povedala komfsi^ za-upano tajnost. Ko jo komisvn prišla v soboto. \z reVe! član komisije proti sv. Antonu: »Sve« Antcn, ali nfttn daš ršenico?: Sveti Anton je mol-čal, kar pomenf. da nima nič proti temu. in komisija je odprla »oltart * Premdml detoBkl ravnatcli. Na zahtevanje dunajskega deželnega sodiSča je policija v Budimpešti aro-tovala ravnatelja delniškc družbe za kupčijo z žitom, RudolTa Poora. Bu-dimpe^tansko državno pravdnIStvo pa je Poora zopet izpustilo. češ da dunajsko so01etnico. Jan Her-ben spada med najodHčnejŠe češke in slovanske publiciste in njegove zasluge za češko politiko in kulturo so izredne. Herben Je tuđi nadarjen pisatelj in pole? njegovih nolitičnih spisov si je stekel slavo in priznanje zlasti s svojim romanom »Do trerje^a in četrtega po-kclenja« in svojimi narodopisnimi štndiiamf »Moravske slike^, »Slovački otroci«, »Hosti??ov«. Važno vlogo je icrral Herben tuđi v češkem kul-tumem bolu devetdesetih let. Jubi-lar praznuje 60lPtnico svojega rojst-va čil in zdrav. Češki narod je pono-sen na tepa izrecinega moža, ki je imel vsckdar mnogo stvarnih na-sprotm'kov, pa ravno toliko osebnih ČPStiTcrv. * Zanmiivo razstavo so minolo soboto otvorili na Dunaju v muzeju za industrijo in umetnost. Tu ie videti vsakovrstne podobe, risbe odična Oraharn zapustila angleSki cerkvi. Sorodnica, ki n\ nič dobila, je rosku- I sila sodnijskim Dotom svojo treća I Erattožlto »U\#* 191*. mtevH* I no oporoko, v kateri Je bila ona do-ločena za edino dedinjo, ter trdila, da zapustnica ni bila pri zdravi pameti, ko je napravHa drugo oporoko. Toda izkazalo se je, da pokojnica od trenotka, ko se je njena sorodnica poročila, ni hotela o njej nič več sli-iati, da je vedno sovražila moške in da je bila popolnoma pri zdravi pameti, ko je napravila svojo drugo oporoko. Milijonska zapuSčina pojde torej v kaso angleSke cerkve. * Specijalist za tatvine na žetez-nicah. 2e dolgo časa je iskala policija nekega Deziderja Schraiberja, ki je izvrsil na železnicah in zlasti na progi Dunaj - Budimpešta nebroj tat-vin. Zasačila ga je budimpeštanska policija. Schreiber je bil oblečen za ritmojstra in se je z brzovlakom pe-Ijal iz Dunaja v Budimpešto. Vedel se je tako siimljivo, da so ga prijeli in preiskali njegov kovčeg. Našli so v njem 14 denarnic. v katerih je bilo nad 2000 kron. Schreiber je imel so-trudnika Aleksandra Strasserja. Na-vadno sta delala tako, da sta sopot-nlku v kupeju dala piti vino, v katerem je bilo uspavalno sredstvo, in ga potem oplenila. SchreUjer je bil že vsega skupaj 15 let zaprt. Ko so ga prijeli, je dejal, da je ritmoister in da mu je ime baron Farkas; imel ie tuđi potni list na to ime in skoro bi se bil zmazal, da ni postajenaćelnik na kolodvoru, kjer so ga prijeli. energično posredoval, da ga moralo izročiti budimpeštanski policiji. Tuđi tam je Se hotel igrati barona in ritmoistra, a neki detektiv mu je kratTco rekel: Nič ne govorite, vi imate na desni roki tetovirano srce in sidro. Ko so pogledali roko, se je Izkazalo, đa *e detektiv po5?odil resnico in Scbreiber je bil razkrinkan. * Papir za časopise. Navzlic temu, da je bilo mnogo časopisov prisiljenih omejiti obseg in naklado svojih izdaj, se je vendar — kakor se uradoma poroča — izkazalo, da ne zadostuje papir, kl se izdeluje, da bi bilo zagotovljeno izhajanje vseh av-strijskih časopisov v sedanjem ob-segu. Tuđi se uradno pojasnjuje. da morajo avstrijske papirnice zalagati o g r s k e časopise in Časopise v raznih nevtralnih državah. Zato se bo množina papirja za avstriiske ča- Isopise zopet omejila in obenem o§d-redila enakomerna razdelitev papirja. Trgovsko ministrstvo ie izdalo naredbo, s katero se ustanovi raz-delilno mesto za papir in bo vsak časopis dobival papir do uradno dognani kvoti. Dalje določa naredba, da morajo v marcu porafciti časopisi, ki dobivajo mesečno 10 va-cronov papirja 20 odstotkov manj kakor doslej, časopisi, ki porabijo 20 vagonov mesečno, 25 odstotkov mani. Časopisi, ki porabijo mesečno več kakor 20 vagonov papirja, pa 30 odstotkov manj kakor doslej. Tuđi se določa, da sme besedilo časopisov, ki izhaiajo enkrat na dan, ob-segati na teelen kve^iemn 70 strani normalne oblike (1161 kvadratnih centimetrov). — Vedno postaja bolje! * Pustolovka. V Cvitavi leta 1891. rojena Klara Manke je prišla pred kazensko sodiŠće v Draždanih: obtožena, da je nekega trgovca v Vratislavi ogoljufala za 10.000 mark, nekega trgovca v Draždanih pa za 1080 mark. Ta mlada Klara ima že jako živahno preteklost. Služila ie nred nek:ij leti kot vzgojiteljica na Ogrskem in tam so se ji odorle oči. Pobegnila je z mladim kavalirjem in potovala ž njim po Evropi. Izdajala se je za aristokratinjo ter se leta 1915. v Vratislavi seznanila % 421 et-tiim bogatim trgovcem. Temu je po-vedala, da je grofica Carnap-Born-heim, da je njenjnp* general in da ima dnevnih dohdliKov 500 mark. Tr-Kovec in vsa njegova družina so bili kar navdušeni za lepo, prij izno in zabavno pustolovko in trgovec se je dal opehariti najprei za 20.000 mark in potem še za 10.000 mark. Pustolovka je zapravila denar v nekem kopališču v družbi z mladim ljubim- j cem in se potem zopet z jako povolj- * nim uspehom lotila novih sleparij. Nekateri osleparjenci taje vsako škodo, a menda Ie iz ozirsv na svoje žene, a zgoraj navedena dva slučaja j sta prišla vendar pred sodiŠče in je I bila Klara Manke obsojena na dve leti. Pri razpravi je vse strmelo nad rafinirano zvijačnostjo, s katero ie znala Klara Manke loviti rn skubiti svoje žrtve. Ko jo je predsednik so-dišča vprašal. kje da se Je naučila teh zvijač in kje se je tako nokvarilai je * pustolovka hladno odgovorila: Tam, kjer sem bila za vzgojiteljico. * Na sramotnem odru. Oderust-vo z živili je dalo na Dunaju povod, da %o vpeljali nekak sramotni oder, da namreč javno nabijejo zapisek vseh tistih, ki so bili obsojeni zaradi neix>štenosti z živili. Razglašenih je že 1249 takih zapiskov. kar gotovo priča, da je oderuštvo z živili prav rasvito. Doslej so priSIi na ta sra^ moćni oder največ Ie brtnjevke, kra- I lw|> Ptlii tataMfln drugi tikl I ljudje. Veliki goljufi so doslej imeli >-sre£o«. Zdaj je začel pihati drug-veter in zdaj Je pričakovati, da pri-dc na sramotni oder ćelo vrsta mo-KoČnih oseb. Začetek ie že .storjen. * O rusRih amaconkan prfpov©-duje Ludvik Naudeau v paTiškem »Joumahi«: jPrecej v začetku vojne se je priglasilo mnogo žen, ki so si želele bojevati se ob strani svojih mož. Nikakor jih ni bilo mogoče progovoriti in prepričati, da žetia ni ro^ jena za puško in bodalo in za težko življenje v zakopih. Kot prva se Je priglasila neka Izoldeva Opolovna, k! ni hotela pustiti svojega očeta, pol-n kovnika, samega na bojnem polja. Stopila je kot prostovoljec v poflć svojega oceta, in ko je bil polkovnik smrtno ranjen, je budila v njem in v vsem polku nove nade. Na podoben način je prišla na bojne poljane tud! Marija Bjelovjeskaja. ki je odnesla težko ranjenega poveljnika svojega oddelka na Iastnih plečih iz ognja. Za to je bila odlikovala i redom sv. Jurja. Deklica z imenom Kokovceva izvršuje od začetka vojne težko službo kot običajni kozak in je izvršila baje že irmoge težke naloge v poiz^-vedovalni službi. Sedaj leži ranjena v petrogradski bolnišnici. Iz stare vojaške družine je Olga Sergejevna Sidlovoskaja. V vojni je izgubila dva brata. Odstrigla si je lase in je pro-stovolino vstopila v 4. huzarski poik, ki se je proslavil s tem, da se je V njem kot trobentač bojevala junaška žena Aleksandra Durova proti Napo-leonu leta 1812. Najzanimivejša ie Zoa Smirnova, ki je vstopila v rusko armado s 14 dmgimi 14—161etniml dekleti. Mcseca avgusta 1914 je ušla skrivaj iz očetove hiše v Moskvi Odšle so na fronto, kjer so jih Čast* niki in vojaki sprejeli z velikim veseljem. Bile so za sposobne spoznane in prideljene v armado. Odkorakale so z armado proti Lvovu. O ženah-vojakih piše Zoa Smirnova tak© - Ie: Nekaj nam je bilo jako težko: da smo liffiH cr> • „SLOVENSKI NAI'OD*, dne t*. n.ica 1917, Stran 5 se mcrale ćcai cstriCi. Zrno snio skoro jadale. Naš pr;!k je pre!i-x2ii cc*o (i'i^cijo in prilvoraitalc smo da satnih Karp^cv. Nastali r.o uporni boji. Me ženske nbmo n;!:Iar zaoštriš za iiicaklmi. Pcrr.ztleliii zo nas n*cd vo-jg!ie, ki so s>e naiiajali v ojnriu. Na-iiciiC smo 2>e strcljaii in nas najlej oi ai;:i .ie bil. ko smo dobile pizško prvič v rokj. Pozabile >mo svojo dekliško pre-ieklost in smo se z vso dušo okle-nile vojaškega življenja. NVJbolj ru-rovi vojaki so ?e vedli mirnsjše proti nam. Ko so pričeli Nemci svojo strasno ofenzivo in !:o so začele padati velike granate, sta Kura in Lidija pričeli klicati mamo, zakaj iako mladi sta še bili, komaj da sta izpolnili 1-4. leto. Mislim, da sem i jaz klicala mater. Vse smo vpile. i moški so bili v strahu. V Karpatih je padla 15Ietr.a Zina Morozovna. Zadela jo je granata, ki jo je raztrgala. Drugi dan smo si navsezgodaj ogledale mesto, kjer je padla, pobrale smo raztresene ude. položile jih v grob, zagreble in postavile križ. Naslednjega dne smo f.drinile nanrej. In nič vec ne venu kie je Zinin grob. Daleč tam nekje med visokimi karpatskimi gorami. Zoa Smirnova je bila sama dvakrat ranjena, enkrat v nogo. r>o7*eie na v pljnča. Odlikovana je bila z redom sv. Jurja in služi kot podčastnik za fronto v neki bolnisrilcl Gospodorstvo. — Spomladanska posetvena de- !a- Z ozirom na dejstvo. da je pri bli-/,aiočcm se pomladanskem posetve-nem deiu pričakovati znatnega in 7elo občutnega pomanjkanja delav-skih moči, je 5. armadno poveljstvo iodd. 0.) pri višjem armadnem po-veljstvu doseglo, da mu je dalo na razpo^ago dva motorna pluga s potrebnim moštvom vred, da se to pomanjkanje vsaj deloma odpravi ter izkoristi vsaka tuđi najmanjša ped zemlje za posetev žita ali krompirja. Ta pluga — sistema Komnick — sta že na potu v Ljubljano. Da se pa kar najbolj izrabita pri oranju in obde-lanju za kulturo pripravnega sveta, katerega bi sicer lastniki vsled pomanjkanja delavskih moči sploh ne mogli preorati in obdelati. so dobila c. kr. okrajna glavarstva in pa ljubljanski mestni magistrat nalog, čim preje dognati, kje leži svet. ki se ima zaorati, čigav je, kdaj se naj preorje in pa, koliko meri njega površina v hektarih. Kdor se v Ljubljani zanima za ta motorna pluga, dobi potrebna pojasnila in navodila v mestnem gospodarskem; u r a d u ob navadnih u radnih urah. ! Očškodnina za oranje se odmeri z upoštevanjem amortizacijske kvote, ctroškov obratnega materijala in delavskih mezd. ki so v dotičnern kraju običajne; najbrže ne bo presegala 28 do 30 kron za preoranje enega orala (= 56 hektarjev) sveta. Darila. Oariio. Gospa Evgenija Raspi je volila spominsko darilo za okrepče-valno službo v znesku 30 kron. : Za mestne uboge je namesto ! venca pokojnemu gospodu Leskovcu ! ^yov::l iiuvarnar g. f'ran Krapež 2b kron. Prosfovoljnl cfcrcvJ za »VtfovsU in sirc^niiJ b'\'z3 c. !*r. Cr. cv;.*. c/v. I povcljsiva li. 21 v Ljisi'irni*. Glasuni roročila upravnega odbora so dcšli temu skladu sletieči denarni pri-5j>evki: IV. izkaz. Karei Po-!al;t to-varr.ar, Ljubljana, 2000 K; dr. Gil-Krt Fuchs, nridporočnik. 50 K; h'ranc Cornbač, nadporcčnik, 50 K; Trfco-velj^ka prei-iokopna družba KO K; župni urad Vič 40 K; clr. Jrsip Tičar. r.aclzdravnik, 20 K; Franc Ko!!mai:R, c. kr. dvorni dobavitclj. 1000 K; dr. I^nac Rutar, nr.dporr čnik, 50 K; župni arad Roče 1S K 40 v; župni urad St. Viška šora to K 50 v; Oton Sevđl. zobozdravn:!:. L'uM'ana. 5 K; j občinski urad Zagorje rb Savi 200 K; Rudolf Strnad. pDročnik. računovod-ja. 10 K; Ivan McrsriK, Sinerle, 2^ K; ! župni urad Pečine 20 K; pisarnisko osobje c. kr. črnovojn. okrnin. rovelj-stva šr. 27 32 K; moštvo cbrežneg-i varstvenega odJe!ka Brovini 142 K SS v: dr. Silvester Morptirgo, pol-krvni zdravnik. 50 K: A!o:*7ii Pr.u-sehin. trgovce, Ljubljana, 11 K 10 v; Pave! Seemann. trgovec. Ljubljana, lr-0 K; mestna občina Kranj 100 K; j FcrJInar.J Polal- 5 K: Franc Crokith | 10 K; I. & A. Majdič 10 K; Rajmund , Marenčič 5 K; Ivan Savnik 10 K; .losip Logar 10 K; F. Do!enc 10 K: Karei Savnik 20 K; Josip Liko-zar 10 kron; Franc Beriak 20 K: Feliks lTr- ! bane 10 K: Ana Merk 10 K; Ivan Po-točnik 5 K: Ivan Rakove 20 K: Vinko Majdič 100 K; Ivan Kummer 2 K; .Tanko Encrelmann 4 K: Ur§u!a Jekove, 1 K: Marija Sumi 2 K: Marija Kanđnč 1 K; Francima Cenčič 2 K; Bnrtl Ku§lan 2 K; K. Windischer 2 K; Kristina Birk 1 K: Mavricij Mavr 2 K: Frančiška fTleb^ 5 K; Marija ! JegliČ 2 K: t'rSnia Anzelc 1 K: Janko ■ Sajovic 10 K: Korrad Pučnik 2 K; ! Viarjeta Cesen 2 K: Marija Oei^er 3 K: Matiia Oolob 1 K: Franc X. Sa-jovic 20 K: Mariia Maver 2 K: tvrd-ka Merkur 20 K; Zdravko Kranjc 2 K: Anton Slamberger 5 TC; Lovrenc Rebolj 4 K: Čila Pogačnik 1 K: Anton ija O^gala 1 K: Alr-izfn Sumi 2 K; Franc Kura!t 2 K: Adolf RortrmatrTi 4 K: Jos'n Oolob 10 K: Antoniia Hrovatin 4 K: kniicrotršrvo Tllvria 10 kron: Ivanka Rabič 2 K; Marija Lf-?:ozar 10 K: Frančtška SchindTer 2 K; Vestna brariflnic? 100 K: C'nl P'rc 3 K: dr. Fduard Sa\-nik 20 K: dr. Fduard Olobočnik 2 K: dr. Valentin Stemnihar 4 K: T. Pavšlar 2 K; vsi Iz Kranja. • . • Upravni^tvu naših Ilstov so po-slali: Za Cirll - ^rtoJovo dnr^o; Po-roCr.?!: V^do S.-šci: z l-oj!<ća 10 K; Ivan Slnliovc: iz Vrhr.ilcc 20 k, nabrano v veseli družbi v gostilni Ivana Oblaka na Vrhniki; rodbina rav-nr.telja Fr. Gerbića v Ljubljani IO K, rr.cnto vrenja ra krsto pok jnoga trgovca £. Zdravkota Les!:ovca, fi Fr. Krapež, k^varnar v LjuMjani, 20 kron, mceto venca na krsto g. Zdrav-ka Leskovca. Simpaj ^0 kron. Za »RsTi^ne vojake damače^a po!?ia«: Povodom /itne komisije oh-č:i^e Tra-a se je nabralo na prcdlog: e. Palečcka ob prisotnosti pr. župnika Raičeviča od zaposlenih ^ospodov j 30 kron. j Zn »Do-nc-iT»o«: Avtrnst Petrlč, | hrnr. oiicijal v Ljubljani, 10 K. v po-I ča^Jen?* srK>mina pok. nrii'itelja tr-govc-> 7«-!ravk? T.eskovica. Sr^na hva'r! Izća]flt?*!i *n od«r^vorn! nred '*&: V??ent!n Kopitar. La«*fifna I« Hsfc »Narodne rts.bme« Pozornost vzbuja v tej številki na^ejra Vsta od Mat. Dežman inseri-rani nadomestek zn jedilno olie. Ta sicer ne vsebuje oljne ma?5čobe, po okusu se pa prav nič ne ra7likuje od naifinei?5eRa namiznega olja !n služi kot zabela za vsakovrstne solate. (606—1) Srbečico, porečlco in nesna^o kože odpravi Fellerjev antiseptičnif razkuztlni, bnlečine tolažeči rastlin-ski esenčni Muid z znamko »Flsa-fluid«. Predvojne cene. 12 steklenic franko veljaio samo 6 K r>d lekar-nana F. V. Feller. Stubica. Elsatrg St. 238 (Hrvatsko). Čez 100.000 zahvalnih pišem. Sredstvo je izvrstno. (ec) yr%la\m svetinja ^Cerclia, Pariz. Rim itd,tS 17afbtlj5s kozm. j* _fi± I ^ S$**MT}tii tltca7. ■ Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnfkom, znancem in prijateljem, I da je naš ljubljeni sin, ozir. brat in svak, gospod I Rudolff Špan ^•••tnik 2O. lovsk«sa bataljona I dne 8. marca ob 3. ari pop., rreviden s sv. zakramenti In udan v voljo božjo, | v rez. bolnici Hallerschloss-Gradec mirno v Gosr>odu zaspal v starosti 27 let. | Nepozabnega pokojniVa priporočamo v blag snomin in molitev. 1 PUmlna m italemken, 10. marca 1917. I m talnloća rodbima ipaaova. I Aai plem Dettla roj la^lbdrger daie ▼ SToiem in irrmu svo'ib sinov OtOM p!em. DctelC, c. kr *i*-*^>o vladnera svetmka. Leona plem D^tela, e^dne^a inženi> ja, svoje bčerke Mari]e OilKSl! in svojih sinah Magđal*D« nlem. Detela roj plem Vest« Marije plem. Detela roj. Prosiaagg ter svoje^^ /eta Jankota Oozel|, c. kr. d' žHno-sodntga svetnika, svo]ih vnukov in vnukinj ter praunuka, pretažno ve-t, en ?o—30 cm v prereza kupnje VINKO VABIti, vele- triec, Aaleo, Jizz^o^ta;,ersko. Le ponudbe z navedbo s^rajne cene, množine in roka dobave naj se vpošilja1 Točno plačilo. — Kulantno poslovanje. Siipajem tuđi mehak les, bukove in hrastove bloće ali desVe. 524 ajp- V najem sa odda ij&& gostilna v c. kr. kob i lami Liplea pri Trstu, s poleg priradajočim stanovanjem, hlevi, vrtovi in poljem, proti letni najemSčini K 4000.—, katera se plaču ie v četrt - leđnih obrokih. V najem se odda za dve leti in sicer od 15 maja t. 1. naprej. C. kr. kobilama da najemniku na leto 34-krat brez-plačno voz za njegove potrebe, ter 6 m drv. Kavcije je položiti K 500. — Invalidi imajo prednos. - Honudb je poslati n?»: Vodstvo e. kr. dvoma kobilarn© v Prestranekv. Tam se dobe tuđi vsi nadaljni podrobnejSi podatki. • 823 BSF Proda ie skora] ao¥a i Uubljesna, Pod Trančo št 2 HL ___________________837_______________ _ Staoovanie i vrtom za majev termin SG IŠ€O* 866 Ponudbe po po?»ti na naslov : vv*tktor(f Lisblfana, Psš&l predal it- 26. !!čem priiis. službe pri električnih napravah, vodni ali Dieselmotorju Zmožen tuđi vpeljave in popra7i! Vstop takoj. Ponudbe na unravn. »Sr^v Naroda« pod nQlo1i" trlhar 122 814M. _________814 ===== Proda se j Kladcina ul. 3. Kr^kov^ko predmestje. Več se izve ori g. ssf&rlu SALLE Mirna atrsnfea brez etrok, lifta v mestu z 1 eventualno 2 sobama in kuhinjo, za takoj ali majev termin. — Kdor ml preskrbi primerno stanovanje dobi 30 kron nagrade. Prijazne ponudbe na upravništvo „Slovcnsketja Naroda' pod „K SO.— S7511. ===== Ecpfsa = I • !*• i Q *%„ i letmke 1881. 1886, 188S, 1889 in vse 1 trnke »Duna;skega Zvods«, dobro ohranjtne. Ponudbe z navedbo cene na uprsništro »S'ov. Narodi«. 876 Nagysalio, 5cm, Bors, O^rs'io« Ustan. 1910. Postavno protokol-rana. Dobavlja po povzetjj spodai označene čevije v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ne morem postreči. P?.x 2ens'/ih Cevijev K 35.- , I< 40 — K 45.—f K 50.— in K 55.—, par Čevljev za strapace (bakanče) K .50.—, K 60 — in K 70.— par možkeh čevljev K 45.-—, K 50.-, K .'-5 — in K 60.—. Otroški čevlii vsake velikosti h zelo poceni. Doza kreme za čevije 1 krona. Prodaja še dokkr zalega: zlkoriio, kiselo kfslirse) 30 f mU® sa §3?2^e, sHvovko in trop§R3¥Bs. Naročila za cikorijo in milo izvršuj« tuđi od 5 krj c-ai;e po nešt povzetju tvrdka Ac 1C»išI&?9 Ljubljana, Kariovska cesta št. 15. Samo jutri v čerrtek 15. marca ob 4., p\ 6., 7. is pel 9. uri zv'čcr: MM detektivske MA! W Costouanie tfuniijsliesa unietnlihssa filma. M iie ne ie' i M M. Velika detektivska burka v štirih dejanjih. V glavnih vlo^ah : Ernest Tautenhayn, član gledališča ob Dunajčici, Miči SchUt2» članica ^1edalJ^ča ob Dunajčici, Liana Haid, članica dunajskega umetniškega ftlma, Walter Huber, član nemškega ljudskega gledališča na Dunaju, Maks Neu, feld, član dunaskega umetniš'cega filma, Ne11y Hochwald, član nem>kega Ijud. gled. na Dunaju, Karol Baumgartner, c. kr. dvorni i^ralec, Kristl Giampetro- član nemškega ljudske^a gledališča ob Dunajčici. A^^^^|^^M ^^^% *Jk jm^ ^^0^2^ Prekrasna drama iz sedanjosti. Kadar pno@ mir« m za miađi^. V petek 16. mare« ob 4.9 pol 63f 7. In pol 0. — V sobofo 17. marea ob 4-, pol &, 7. Ib pol 9. nr! svećer in w nedelfo 18. maroa ob pol 1L dop. In ob 3.9 pol 5», 6., pol 8. In 9. uri zvečer: Stezosledec kot detektiv. Drama nustelovca v £tirih dejanj h- velika burka pimpelaHicr na ženitovanjskem potovanjn. Predstave ▼ petek in v soboto ob 4. uri popoldne in ob V26. uri zvtčer ter v nedelio ob pol 11. uri dop., ob 3. in pol 5 pop. so pristopne tuđi mladini. ▼ ponodeljek 19. maroa ob pol li« dop« in ob 3. uri po?>v v torek 20. irarca ob 4, mri po?-, v sredo 21. marca pb 4. uri popoldne 3 Il»ca3tf«.»lj*fc v%*j*#J#»4<*tffi e velikim detektivskim filmom : uris2insK3 predstave eiIB?a: g#i eoar JNapcto zanimivo dejanje. vlU%9J l\ Ip C v% I\o 5tran o. .DiAJVDTOtv iNAKUU-, auc 14. marca i»i7. 60. štev. lem ono koliorlco ki mi je hotela na Reki biti zt gospodinjo in je kontrakt podpisala ter dala 300 kron Icavcije, da bi vodila gostilno. Dvigne raj svoj denar v svoji občini Ptuj na Štajerskem ali pa nai se pismeno obrne na portirja v fao'elu Boiim, Slatina, glavonja. 863 Učenca za kleparsfeo obrt, b hrano Ib stanovanjem sprejme taka] AlofztJ Lentek, LlablJaBa, St. Petra cesta što*. 29. si9 MT se sprelme lakoj ~W£ proti dobrenm plačilu, stanovanju in hrani v h:$i Z^lasiti «e ie pri AntC9H Steiaer, Jeranova ulica fttav* 13 v Ljnbifanl. 907 a^^^an^K^^^ai^ na Bitdu pod kolodvcrom, da z blagom i rred v Dajem Jerica Žlrovnlb ¥ Sorjah pri B'eđiL 864 Proda se ozir. da v najem zaradi selitve Naslov pove Jakob Aetna, Novi ) Uđiaaf, p. Moste pri Ljubljani. : laT" l&če se starejša ~M vzgojiteljica otrok. Sprcjmc se le z dobrim spri- '< čevalom in referencami Ponudbr naj se po^Ijcjo upravn. »SIot. Naroda« pod \ ,it 3 801". su ' Natakarica teli stopiti v ataito, ▼ patila* Marifa Teresi|a a. it. 13, sata St. 865 meiečno sobo ss lite sa prvi ar r L — Poizve se v upravništvu »Slovenske?* Naroda«. 868 DEKLICA iz deiele želi VSt#pltl kot trgo^ka Ta;enka v trgovino mehane robe Stara je 15 let, iz dobre in poštene hiše. Ponudbe pod „Pft&tanast S09M na na upravn »Slov Naroda« 809 B*~ Mlad trgovski ~W* pomoćnik 86 Sprejme tako] in pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprav »Slov. Nar«. 675 Kdor trp! pomaniksnje patrelala naf si narooi KlSBID-liO po K 12.—, K 16.— In 25.- pri Ant Lešnik, Boravlje 9V KoroSko. 861 ^^L^L^B^fr ^L^LV^LaaH ^^atM 1^W^^^& lail ^L^L^B ^L^Lm ^l^a^a^a^ b^L^I Baterije, svetilke ter žarnice vedno v zalogi pri f>10 Vido Bratovi Ljubljana, Stari trg. Izborna, naravno pristna I bela in rudeča VINA i po na}niž]lh dnevnih cenah dobavlja potestfMk vinskih ktctij HUBERT SPITZ, Klosterneuburg HMgaiM 44, teUI. Intcrurb. 29. I MODNI SALON = = IVANKA STEGNAR danuH svileni klo&nkl, slamn!kl aafno¥efilk oblik la rani nakit, redao t zalog!. M VsakOTTstaa popratna točao la ceao. :-: X S 3 Podplati se ohranijo, €e se na nove ali malo po« noiene tevlle pritrdlfo nabitfcl Iz usnja. Za ea par z teblfi&ki cena 232 za otroke sa dame ln iećbe sa vosnođe 26—35_________36 -42__________40-46__ K 1-20 E 150 E l*S0 Dobe se v zalogi cevUev f,PEKO" PETER KOZINA & Ko^ Ljubljana, Breg, naiproti Sv. Jakoba mostu« $ar%an Višeh letošnje mode. Bogata izbira v različnih kakovostih in barvah. JI. 4 S. Skaberne veletrgovina j manufakturnim blagom. BA IZamo poiilja tuđi na de2elo: - asne 2652 ILI2E bvkateateaalka. pla*6«f ieplca>, krila« kost«a««f ■•*•■• hali«, p«>. rila. amada« »r*4-amafti»att«aklav /elo solidna tvrđka: M. Krištofič - Bučar Llabllaam, Stert «m S. Laste« kita. Fine otroške oblekce » in krstne oprave, u Adrija fotonianufalitupa drogerijo, Ljubljana, SolOBbnrgova ulica it S. priporoča veliko zalogo desinfekciiskih preparatov fca^fln Lyso!f Lysoformf Kreolin, For-malin, f ormaiinove pastilje, karbolovo kislino. karbolovo apno itd. itd. Velika zaloga fotografskih potrebičlo In aparatov. BK\9B^V*fi S^S BH ^aal S5B dobivate v !pECi]a!ni iriouin! za milo Milas Mm Ljubljana aiVt Cviliti h\*]lU aaillt Istotam sToče, krema za devlfe, toaletna mila, pralai praSki 1. Li na debelo in cSrobno. Gonoktein. * NajnovcjSc, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperiu) belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katari u itd. i GONOKTtIN ie i-DCljan na češki kilniki ćv r. svetnika vseuč rtof. dr. \ V. Janovsk^ea. Na praski nernSki le 1;- i niki vseuč rrof dr. K. Kreib'cha. Torto ga pnpornčajo vseuč prof dr J. Bu- kovsky, vseuč prof. F. Samberger, vseuč docent dr. J. OdstrČil Itd. M. U Dr. Heinrich. ordinarij E!i- zabetne bolnice v Pra^i p:5e: G nok- : ein sem i2kusii v mnogih slučajih, posebno v 4 slu'ajih akutn:h — 2. ćj 3 dm po infekciu in v 2 slu?afih kroničnih 1 leto starih. V akutnih stu- Čauri je nensdiano httro nonehalo j neči pri vodi t-akor tucii huda voda (UHndrang). kar se često ni dalo z . drueim lekom ublažiti. Gnoino odte- kanje je bilo redko in h tro nebalo. Vsc Stin slućaje sem v kratkem Času ropolnoma izlečil. Posebno v enTn | stućaiu — kožo sem m^oskooično ooa»oval - po treh tednih isem mocel najti niti enega gonokoka. V nobenem slučaju ni hilo komplikacij. niti v 2lezah. niti ni bilo vnetia mošnie Kronične slučaje sem opetovano pozival m pregleda! 4 mesece po lzle- ' čemu, a v vsem tem času ni bilo i exacerbace zjutraj, (kaptje gnojenja) i kn'-or tuđi ne neugodnosti pri vod , viakenca v vodi so po dvomesečni v pora bi Gonokteina popolnoma iz^i- nila. Skratka, Gonoktein ?e pred vsemi ! preparati, nosebno izvrsten v akutnih ! in kroničnih slutaiih. 2130 Dobi te po vseh večiih lekarnah. Skatljica K6-. Zahtevajte literaturo in prospekt. LjiMjast: Lekania Tnk6cry. — Ztfrei Lekaraa .Stlvator-. S. MittelbacU. Jela-aee? trf. ~ Split: Lckarim „k 0«tai Sltifskoj". J- Bsćaa. PraizTaja: Ptraakalaikt-keaMeai latora-Itrij .HEIA- Praft-Vrtevke 5», HeNov. stanovanje z 2 ali več sobami ter vporabo kuhinje, IM« za tako) ali pozneje boljša manjša diužina Reflektira se tuđi na taka stanovanja, kjer te sedaj notrt vojasčina. Ponudbe pod „amabtov. ataMvanfa ftff* na uoravn. »Slov. Naroda«. 831 "•M kuharica z dobrimi spriče alt za n-stavracijo. Istotam se sprejme tuđi Sob&r'CS, zmožna v šiv^nm in imeti mora tuđi veselie do trgovine. g38 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. •aF* Kupi se "•» srebrno ročno torbico alt 825 : zlato zapestnico.: Naslov pove upravn »Slov. Naroda« Nekaj tisoC 4 letnih vzgojenih smrekovih sadk ima oddati 849 gražčina na Igu pri Ljubljani. Slamnate šolne za dom in slamnrife podmite R v (evlie sem začel Izdetavati na debelo injthprlooroča^i, kot nadomestilo za drago usni eno obntev, posebno za delo ▼ sobah. 235 Poskusfte, no bode Vani žal. F^r*« Cerarf tovarna slamnikov ▼ Stoba, poSta Soniale pri LJabljaoi. Sii'olfio'Sinl Mlfo flrobotek, trgovec, Bob., BiatrSea, Ooraafako. 820 Vajenka se iprejme v trgovino. Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. 835 H obtinskega refluia ali kai podobnega iičo neomadeževan, večje kavciie zmožen 35Ietcn mož, vešč slovenščine in nemščine v govora in pUavi — Ponudbe na J. SorneC9 Jesenice, GorenIsMo. 842 V Ljubljani ali na Bledu se kupi hiš a ali manjša vila po možnosti z vtTom. Fonudbe pod flL]ubl]ana ali Bled/ 836" oa uprava. »Slov. Naroda«. Civilen, stalen, soliđen gospe d, ki je cei dan v službi, 1ŠGO EianjSo če mogoče s prehrano, za L alt 10> anrSl U 1. — P< nudbe se pro*i na vlPofttel predal 35, Ljubljana.11 V posekanje se kupi blizu dobre ceste ozir. postaje. Les bi S se rabil za izdelovanje švelarjev in za drva — Istotam se spreime Izurienega Kontorlsta ali Uontorlstln jo. Pism ponudbe na uoravn. »Slov. Naroda« pod „gozd 828". ™8 TURUL-CEVLJJ 8O nafcenejsi« dobro ln lepo izđelanl, po ftovarniiki cenl prodaja v £juW!ani KENR. SELJflK presernova ni 53. Hrv. slav. banka za parcelacijo in kolonizacijo d. d. v Zagrebu, kupi na Kranjskem, Stajerskem in KoroSkem, mala, kakor tuđi velika posestva In prevzame tudl pose* stva v komisijo, za parcelsrne in naseljeniSke svrhe. — Za varovanfa prodajalea ob stroikov, sprejema banka direktne ponudbe brez posrednika. 726 I 872 P. -9/9 Kazglas. Podpisano sodišče naznanja, da se oddajo v zakup za dobo 10 let od 1. svečana 1918, do 1. svečana 1928, hiše štev. 144, 145 in 75 v Kranju z dvorišči in magacinom. V teli hišah se izvršuje veletrgovina z železnino MMerkur*. Interesentje se pozivljajo, da stavijo svoje ponudbe oskrbniku premo-« ženja nedl. Kilierjevih dedičev, gosp. Tomo Pavšlerju v Kranju do 1. maja 1917 Po preteku tega roka se bodo hiše oddale v zakup najvisjemu ponudniku* C. kr. okrajna sodnlja v Kranju, oddelek II., dne 13. sušca 1917. Gospodinja mnogo prihrani aHo si sama pripravi nadomestek Jediinega gl]a Iz morskesa Carrashe mslia ki na raznih sofatah po okusu popolnoma oadomešča na finejše namizno olje in je »dravju relo prikladcn, četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavttek mahu naifinejše vrste za 1 liter nadomestnega olja K 130, po pošti poslan K 1 50, rekomandirana pošiljatev velja 25 v več. Navodilo im pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškov, je pri-dejana vsakemu zavitku. 21a posku^njo pošiljam tudt posamezoe zavitke proti predplačilu ali pov-zetju, sicer se pa priporoča več za vi tko v zajedno naročati, da se prihrani nekaj poŠtnme 605 Prodaja 1 M. Spenko v Ljubljani, Kopitarjeva ulica« PoMaa uročUa bi donarae poilllatve na| se poilljajo na Mat Dežman v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6.