! lev. 94.	V LMODl, V n, dne 28. aprfla 1925. Posamezna Številka stane 1 "50 Din LMO LE
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 30
za pol leta..... .120
sa celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu. ... . 80
Cene inseralom:
Enostolpna petitnu vrsta mali oglasi po Din t-50 in Din 2'—, vetji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3'— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6*—.
Pri vačjem naročilu popust,
izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSSBino Mm v naisvini.
S tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec"
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.		P	olitfčen list za slovenski	i	lai	ro	i.	Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: j Ljubljana tO.650 in 10.34« (za inserate) Sara- i jevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunai 24,797. I
Hindenburgova zmaga.
Večina nemškega naroda je izvolila v nedeljo, 26. t. m., za predsednika republike generalfeldmaršala Hindenburga, ki so ga bile postavile za kandidata vse desničarske stranke, bodisi one, ki so izrecno za monarhijo, stari red in socialno reakcijo, bodisi one, ki se večalimenj k njej nagibajo, dasi se doslej še niso definitivno izjavile za povratek starih razmer, oziroma proti obstoječi demokratični vveimarski ustavi. Hindenburgova večina je sicer le majhna, državni zbor je zaenkrat še vedno po večini za republiko in za demokratično politiko, toda izvolitev starega generala po ljudstvu, ki v njegovem od bivših zmag aa bojnem polju ovenčanem imenu vidi nekak simbol pretekle nemške slave, bo brez dvoma imela za posledico preokre-nitev nemške politike v staro predvojno smer.
Prav to je listi moment, zaradi katerega pomeni izid nemških volitev nov, in to mogoče najresnejši element vznemirjenja, nesigurnosti in ogrožanja po verzajski mirovni pogodbi ustvarjenega stanja v Evropi, ki je itak zelo labilno in se z uprav polževsko počasnostjo konsoliduje. Nemške stranke, ki so ustvarile weimar-sko ustavo — katoliški centrum, socialni demokratje in demokratsko meščanstvo — so dosledno zasledovale politiko politične rehabilitacije in gospodarske vzpostavitve Nemčije po dveh potih: utrditvi demokracije naznotraj in politiki sporazumevanja, lojalnega izpolnjevanja težkih verzajskih mirovnih pogojev in sodelovanja v svrho »plošne pomiritve celega sveta nazunaj. Nositelj te politike pa je bil katoliški Centrum, njegova največja podpora social-aodemokratično delavstvo in meščanska demokratična inteligenca, največja sovražnika pa nemški nacionalisti, oziroma politični in spcialni rcakcionarji ter — komunisti. Kljub mnogim kolebanjem, notranjim nemirom in pučom, ki so jih uprizorili zdaj fašisti zdaj komunisti, se je ia politika počasi utrjevala. Zasedba poruhr-skega ozemlja po Francozih je to razpoloženje znatno zmotila, kar pa se je po zmagi levičarske in pomirljive Herriotove vlade zopet nekoliko popravilo. V zadnjem času se je celo že čisto resno razpravljalo vprašanje o garancijskem paktu ni^d Nemčijo, Francijo in Anglijo kakor 4udi o velikih kreditih za Nemčijo, ki bi Sh dala na razpolago Amerika. Toda nastopili so razni neopredeljivi momenti, desničarske stranke so po Ebertovi smrti spretno izrabile popularnost Hindenbur-govega imena, močno je delovalo tudi protisocialistično in reakcionarno razpoloženje po ostali Evropi, tako da je zdaj katolik Marx, skupni kandidat centra, socialne demokracije in demokratov, ostal napram Hindenburgu v manjšini. Da so komunisti postavili š cevnega kandidata namesto da pomorejo do zmage meščanski republikanski demokraciji proti nacionalistični in socialni reakciji, se razlaga iz tega, ker je reakcija in notranje ter zunanje zmede, ki ji bodo sledile, voda na komunistični mlin. Tako si vsaj predstavljajo »tovariši«; če bo res, je pa drugo vprašanje.
Izvolitev Hindenburga bo imela jako dalekosežne posledice in 26. april je bil pravi v,dies ater« za Evropo. Naenkrat se to seveda ne bo pokazalo, pač pa bo že danes zamenjala relativno sigurnost, pomirljivi duh in iskanje splošnega sporazuma splošna nesigurnost. Hindenburg .itegne tudi pomenili povratek Poincare-ievega ali Millerandovega režima na Fran-:oskem. Globoka razpoka, ki deli evropski kontinent v dva nasprotna tabora, bo idslej zijala še boli in zamisel Mac-Do-lalda, Herriota in Marxa se bo počasi imikal bojnemu in nepomirljivcmu razpoloženju reakcije. Če pa bo reakcija dolgo vladala, je zelo dvomljivo. Evropa bo morala kmalu izprevideti, da jo ta politika mora končno upropastiti in da imajo od njene sovražne razkosanosti, ocl politike maščevalnosti na eni in revanše na drugi , strani dobiček samo Anglija, Amt>rika in I \zija, kamor spada danes cela sovjetska Unija. Hindcnburgove zmage ne bo vesel |
volitev v Nemčiji.
Zmagal maršal Hindenburg.
Berlin, 27. aprila. (Izv.) Po poročilu, izdanem danes zjutraj ob 2.30 zjutraj, je izid volitev po začasno znanih številkah naslednji:
Oddanih veljavnih glasov 30,345.540
Dobili so:
Hindenburg	14,639.309
Mara	■ 3,752.640
Thaelman (komunist)	1,931.591
razbitih glasov je	21.910
Izvoljen je torej general vojni maršal Hindenburg.
Potek volitev,
Berlin, 27. aprila. (Izv.) Volitve so na splošno v celi državi potekle mirno. Le v nekaterih mestih je prišso do resnejših spopadov. Udeležba pri volitvah je bila povprečno za 12 odstotkov števil ejša nego pri predsedniških volitvah 29. marca. Zlasti je to pot glasovalo več žensk kakor zadnjič, Najvišji glasoval ki odstotek znaša 90 odstotk ov, zlasti v Iianovru in Magdeburgu, v Berlinu znaša udeležba 85 odstotkov volivnih upravičencev.
Volivna borba je bila jako ljuta. Velikih izgredov pa ni bilo. Dozdaj je znano, da je prišlo v Berlinu med pristaši ljudskega in državnega bloka do več pretepov, v vzhodnem delu Berlina so se nc'<ie stepli do krvi.
Kako sodijo berlinski časopisi?
Berlin, 27. aprila. (Izv.) »Z e i t«, glasilo Nemške ljudske stranke (dr. Sirese-man) pravi: »Zmago Hindenburgovo je treba pripisati volivni agitaciji levičarskega (ljudskega) bloka, (centrum, socialni demokratje, nemška demokratska stranka), ki je prevzel med volivna gesla zahteve, ki so marsikoga ustrašile. Nemška ljudska stranka je storila svojo dolžnost (jc volila Hindenburga).
»Deutsche Allgemeine Zeitung« (konservativna): Ljudski blok (kandidat dr. Marx) ni upošteval nekaterih impodera-bilij, ki so govorile v prilog Hindenburgov. (Očividno ima tu v mislih Hindenburgovo priljubljenost. Op. ur.)
»Deutsche Zeitung« (reakcionarno glasilo); Za Nemčijo je nastopila nova doba. Čast in dostojansivenost bosta stopili zopet na mesto hlapčevstva.
»Vorwarts« (glasilo socialnih demokratov): Zmaga Hindenburgova ne pomeni, da se spremeni republikanska ustava, ker je večina državnega zbora republikanska. Hindenburgu so pomagali do zmage komunisti, ki so postavili svojega kandidata. S komunisti, pravi »Vorwarts«, je treba temeljito obračunati! To je odslej prva dolžnost nemške socialne demokracije.
Demokratični vEcrliner Tageblatt« smatra zmago Hindenburgovo zn dokaz po-
litično nezrelosti večine nemškega naroda. Uspeh takozvanega državnega bloka (kandidat Hindenburg) je dvomljive vrednosti, ker je pripisovati v prvi vrsti samo osebi llindenburgovi, odnosno njegovi popularnosti izza svetovne vojne.
Glasilo berlinskega centruma »Germa-. ia« pravi: Državni blok je zmagal. S tem dejstvom je treba računati. Republika je bitko izgubila. Vendar pa njeni pristaši nimajo razloga, da bi izgubili pogum, ker :e Hindenburgova večina malenkostna.
Angleški ghis.
London, 27. aprila. (Izv.) »Daily Cro-nicle« je o izidu volitev priobčil že uvodni članek, v katerem izvaja: Nemogoče je, da se ne bi vsak zavedal resnosti poročil, da je zmagal Hindenburg. Mi ne pravimo, da je liindenburg sam nevarnih nazorov, katere zaetopajo njegovi privrženci, toda izid volitev pomeni, da je večina nemškega naroda bila nezadovoljna z vladami, ki so se glede vpada Francije v Porurje s francosko vlado, odnosno z zavezniki pogajali. To nezadovoljnost je treba nujno smatrati kot znamenje, da Nemčija ni voljna, nadaljevati politiko sprave z zavezniki in dobre volje za sporazum. Naravno je, da bodo Francozi izid volitev gledali v veliko bolj usodni luči, teda zavezniki ne bodo izgubili miru. Izvolitev Hindenburgova se lah-'.<» smatra kot žalitev, ne pomeni pa še sama na sebi preloma z verzajsko mirovno pc.gcdbo in je mogoče samo izraz razpoloženja nemškega ljudstva. Rezultat je sicer vzbudil naše nezaupanje do Nemčije, toda naša politika narproti Nemčiji se ne bo dala voditi v pogledu na razpoloženje nemškega naroda, ampak ga bo slejkoprej presojala po njegovih dejanjih. Dokler bo Nemčija točno izpolnjevala napram nam svoje obveznosti, se bomo vzdrževali vsakih prenagljenih korakov.
Francoski glas.
Pariz, 27. aprila. (Izv.) Izmed pariških listov obravnava izid volitev doslej samo nacionalistični Echo de Pariš,, ki pravi: Zmaga Hindenburgova je dokazala, da v nasprotju z mnenjem Anglije, Amerike in malo bistroumnega Herriota ne obstoja nobena nova Nemčija. Volitve so zato doprinesle dokaz na prav brutalen način. V tem pogledu se lahko smatra izid za ugoden. Odslej ni več mogoče govoriti o medsebojni varnostni pogodbi med Angleško, Francijo in Nemčijo, kakor je storil to še v soboto gospod Baldwin.
i
Ameriški glas.
Newyork, 27. aprila. (Izv.) »Newyork Times« pišejo, da jc izzvala izvolitev Hin-| denburga v Ameriki zelo različne dojme. j Splošno da prevladuje mnenje, da zmaga Hindenburga ne pomeni še zmage reakcije i v Nemčiji.
vlade se odlaša.
RADIČEVCI VSTOPIJO V VLADO?
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Glede rekonstrukcije oziroma izpopolnitve vlade so nastale nove težave in za danes pričakovana rekonstrukcija se ni izvršila, tako da bo na jutrišnjo sejo prišla vlada v svoji sedanji okrnjeni obliki, t. j. brez zasedbe skoro polovice resorov. Zelo mnogo se razpravlja o tem, kakšne težave so se postavile Pa-šiču na pot, da ni izvršil izpopolnitve vlade, ker so bili zadevo preti ministrskim svetom že popolnoma pretresli in so se mestoma žo tudi izvršile kandidature. Opaža se, da je lo odlašanje z rekonstrukcijo v zvezi z no-
nihče, ne tisti, ki so ga izvolili, ne oni, ki bodo njegovo zmago vzeli za naravno čisto upravičen povod, da še bolj pritisnejo na Nemčijo. Evropa se mora združiti v demokratično zvezo prijateljskih držav .s skupno politično in gospodarsko linijo, ali pa postane popolna sužnja.
vi m položajem, ki je nastopil po preokretu in kapitulaciji Radičeve stranke s tem, da bi radičevci stopili v vlado. Posebno se misli, da je glavni povod včerajšnja seja vodstva Radičeve stranke, ki je v celoti potrdila izjave Pavle Radiča in s tem tudi novo politiko Radičeve stranke.
Ta včerajšnja seja in resolucije, ki jih je sklenilo vodstvo Radičeve stranke, so bile splošno predmet živahnega razpravljanja v vseh tukajšnjih političnih krogih. Mišljenja o sami resoluciji in o poteku seje so popolnoma soglašala glede tega, da je Radičeva stranka s tem definitivno nastopila novo pot, kakor jo je v svojem kapitulač-nem govoru naznačii Pavle Radič. Misli se, da po tej kapitulaciji in preokretu v Radičevi stranki ne more biti nobenih zaprek, da ne bi priSio tio sporazuma med radikali in radičevci. Pričakujejo tozadevnih prvih Dodajani tekom prihodnjih dni. Tekom da-
našnjega dne je prišel v Belgrad Pavle Radič in več Radičevih poslancev. Popoldne so imeli sejo. Na njej so razpravljali o načinu, kako bi se mogli približati radikalom in so dali Pavle Radiču tozadevna navodila in proste roke za pogajanja z radikali, če bodo ti sedaj na ta pogajanja pristali. Radi tega ne stavijo nobenih zahtev in jim je glavno do tega, da pridejo čimpreje v stik z radikali.
POSLANCI PRIHAJAJO.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Tekom današnjega dne je prispelo v Belgrad že veliko število poslancev, da prisostvujejo jutrišnji seji narodne skupščine. V posameznih klubih so se vršili razgovori o sedanjem položaju. Radikalni klub in Radičev klub sta imela popoldne sejo. V Belgrad je danes prispei dr. Korošec. Obiskal je Ljubo Davidoviča in nni izrazil sožalje ob priliki smrti njegove edine hčerke.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Radikalni klub je imel sejo, na kateri bi se bil imel vršili razgovor o izpopolnitvi praznih mest v vladi. Do tega razgovora pa ni prišlo, ker je Pašič zapustil radikalni klub z ozirom na to, ker ni bilo prisotnih skoro 50 poslancev. V svojem govoru je Pašič ostro nastopil proti poslancem, ki ne prihajajo na seje kluba in s tem zanemarjajo svojo dolžnost in ne izvršujejo poverjene jim naloge. V svojem goyoru je ožigosal tako postopanje in je izavil, tla naj poslanci, ki na prihajajo na seje, odlože mandate. V, današnjih časih, ki so tako težki in resni, mora biti vsaka stranka bolj kakor kdaj prej kompaktna iu enotna v vsakem oziru ter pripravljena, da poseže v vse eventu-alnosti.
Pri tej priliki je Pašič opozoril, da je Hindenburg izvoljen za predsednika nemške republike in dejal, tla ta izvolitev kažfl temne perspektive za bodočnost. Po govoru je odšel na ministrsko sejo. Radikalni klub je še dalje ostal skupaj in poslanci so stavili več vprašanj glede nači-ta stanovanjskega zakona, proti kateremu je večina poslancev. Popolnoma odobravajo nastop opozicije in se približujejo popolnoma njenemu mišljenju, aa se mora zakon bistveno popraviti. Vendar glede tega niso mogli priti do nober.th definitivnih sklepov, ker minister z't socialno politiko Marko Gjuričič ni mogel prisostvovati seji. Radi njegove bolezni se za danes sklicana seja zakonodajnega odbora ni mogla vršiti. Ravno takt) se ni vršila seja odseka za tiskovni zakon, ker so radikalni poslanci prisostvovali seji svojega kluba.
AVDIENCE PRI KRALJU.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Proti večeru je '■bil sprejet v avdienci pri kralju predsednik narodne skupščine Marko Trifko-vič in je poročal kralju o delovanju skupščine. Obenem se je z njim razgovarjal o reševanju krize. Ali je pri tej priliki predsednik narodne skupščine stavil kralju kake predloge ali ne, o tem niso hoteli dati merodajni faktorji nobenih izjav.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Zvečer je bil na dvoru v avdienci Svetozar Pribiče vič. Po svoji avdienci je izjavil, da tekore današnjega dne ni pričakovati rekonstrukcije niti izpopolnitve vlade.
Odobrena nova Radičeva politika.
Zagreb, 27. aprila. (Izv.) Včeraj se jc vršila glavna skupščina »Hrvatskega sc-ljačkcga doma . Skupščine se jc udeležile okoli 500 članov: sedanji poslanci HSS, bivši poslanci HRSS, člani glavnega odbora in zastopniki mestnih in okrajnih organizacij. Skupščino jc otvoril podpredsednik Kovačevič, ki jc pozdravil navzoče, Nato se je oglasil k besedi g. Pavle Radič, ki je obširno poročal o položaju. Po njegovem govoru sc je razvila živahna razprava in jc bila sprejeta sledeča resolucija:
1. Ves govor predsednika Hrv. selj, kluba v narodni skupščini g. Pavla Radiča popolnoma odobravamo in sprejemamo, zlasti pa ono izjavo, katero jc prečita I nredsednik kluba P. Radič na koncu svo-
S
jega govora, naglašajoč, da dela to v imenu predsednika HRSS Stjepana Radiča.
To okolnost naglašajo zbrani voditelji IIRSS s posebnim zadovoljstvom, ker imajo v tem popolno jamstvo, da se bo politika IIRSS razvijala v tej smeri popolnoma brez vsakega kolebanja, premišljeno, sigurno in uspešno.
2. Ker radi znanih političnih razmer na Hrvatskem ni mogoče sklicati formalne seje glavnega odbora in poznavajoč iz dosedanjih poročil mišljenje vsega hrvatskega seljačkega naroda, kakor tudi mišljenje vseh pristašev HRSS v teh vprašanjih, smatrajo sebe za popolno pooblaščene, da brez vsake najmanjše bojazni, da bi kdo mogel ugovarjati, pred hrvatskim in pred srbskim narodom ter pred vso našo in inozemsko javnostjo najodločneje izjavljajo, da niti Hrv. narodno zastopstvo niti HRSS niso imeli, da nimajo in da ne nameravajo imeti nobenih zvez in nobenih odnošajev s seljačko interancijonalo v Moskvi.
Obnavljamo poseben izraz osebnega zaupanja predsedniku Stjepanu Radiču, ki je z moralnimi simpatijami hrv. selj. naroda napram ruskemu narodu skušal ustvariti šele konkretno obliko v neki mednarodni seljački zajednici, kakršno ima delavstvo celega sveta že preko 60 let,
Naglašamo še posebno, da je v interesu svobodnega, pravičnega in trajnega narodnega sporazuma med Hrvati in Srbi absolutno potrebno, da kljub političnemu zaupanju do predsednika St. Radiča opozorimo še na njegovo načelno izjavo do seljačke internacionale, ker smatramo za svojo pravo narodno dolžnost, da prav z ničemer ne otežkočimo velikega dela za narodni sporazum, ki pomeni konsolidacijo vseh naših političnih razmer in ki bo v naši državi v resnici oni faktor miru, napredka in svobode, kakor ga žele vse zapadne prosvetljene in pa svobodne demokracije. Zlasti bi moralo stanje v naši državi odgovarjati intencijam naših velikih zaveznikov, katerim smo za njih nesmrtno delo našega zunanjega ujedinjenja in osvobo-jenja dolžni, da jim končno vendarle enkrat damo primerno protidarilo in to s tem, da uredimo naše notranje politično življenje na načelu svobode in socialnega napredka, to je na preizkušenih načelih demokracije in narodne suverenitete.«
Po informacijah vašega dopisnika so bili ti sklepi sprejeti po predhodnem sporazumu s Stjepanom Radičem, katerega sta dopoldne obiskala v zaporu Pavle Radič in dr. Nikič.
POGAJANJA Z ITALIJO.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Predsednik
naše delegacije za pogajanja z Italijo dr. liybar je imel danes daljši sestanek z zunanjim ministrom dr. Ninčičem in z ministrski mpredsednikom Nikolo Pašičem. Na tem sestanku je bilo določeno, da se pogajanja čimpreje nadaljujejo. Dr. Rybaf bo radi tega v sredo ali v četrtek odpotoval v Firenco. Za nadaljevanje pogajanj med obema vladoma je danes pri Pašiču interveniral general Bordrero, italijanski poslanik v Belgradu.
POGAJANJA Z GRŠKO.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Danes popoldne se je vršila prva skupna seja grške in naše delegacije za pogajanja za novo zavezniško pogodbo. V imenu naše vla-
de je predsednik naše delegacije Mate Bo-škovič pozdravil grške delegate ter izrazil upanje, da bo delegacija kmalu in dobro rešila poverjeno ji nalogo. V prisrčnih besedah je nato odgovoril Kaklamanos in v imenu grške vlade izrazil isto upanje. Nato so bile določene tehnične formalnosti glede delovanja te delegacije. Prva seja je bila popolnoma formalnega značaja in ni prišlo do nobenih važnih sklepov.
OBČNI ZBOR ZVEZE HRVATSKIH SODNIKOV.
Zagreb, 27. aprila. (Izv.) Včeraj se je vršil občni zbor Zveze hrvatskih sodnikov. Na dnevnem redu je bila volitev novega odbora, ker je stari odbor na indirektno zahtevo pravosodnega ministra odstopil. Občni zbor je bil zelo buren. Samostojni demokrati so na vsak način skušali dobiti večino in so že z gotovostjo računali na uspeh. Ko so pa videli, da bodo pogoreli, so zapustili zborovanje. Za predsednika je bil nato izvoljen svetnik banskega stola dr. Čačič, za 1. podpredsednika predsednik sodnega stola dr. Bačač, za 2. podpredsednika pa svetnik banskega stola čepulič.
Dogodki v Bolgariji.
BOLGARSKI POSLANIK PRI DR.
NINČIČU.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Bolgarski poslanik Vakarevski je danes obiskal zunanjega ministra dr. Momčila Ninčiča in mu sporočil, da je dobil od bolgarske vlade nalog, naj sporoči naši vladi, da želi bolgarska vlada, da dosedanji prijateljski odnošaji med obema sosednjima državama ostanejo še nadalje neizpremenjeni ter da bo bolgarska vlada v tem smislu še nadalje vedno delovala v smislu dogovorov, sklenjenih ob priliki bivanja Cankova v Belgradu.
PREMESTITEV BOLGARSKIH EMIGRANTOV.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Voditelja bolgarski emigrantov Stojanov in Atanasi-jev sta obiskala pomočnika zunanjega ministra Markoviča in inteivenirala, da naj naša vlada pusti bolgarske emigrante v Nišu. Dobila sta odgovor, da je to nemogoče in da bo vlada odločila, da se pre-meste.
AMERIKA ZA JUGOSLAVIJO.
Sofija, 27. aprila. (Izv.) Ameriški poslanik v Sofiji Wilson je obiskal bolgarskega ministra vnanjih zadev Kalfova in mu dal razumeti, da vnanji svet ni nič kaj zadovoljen s tem, da bolgarski ministri indirektno dolžijo jugoslovansko vlado, da je vedoma ali nevedoma podpirala bolgarske atentatorje. Wilson je Kalfova opozoril, da Zedinjene države takih izjav ne odobravajo in mu je svetoval, naj te vrste izjave prekliče. Takoj po obisku Wilsona je bolgarska vlada svoje obdolžitve proti Jugoslaviji preklicala.
BOLGARSKI ZEM L JO R A DNI KI OBSOJAJO ATENTATE.
Sofija, 27. aprila. (Izv.) Voditelji zem-ljoradnikov Manolov, Tomov in Markov so bili izpuščeni iz zapora. Obiskali so vojnega ministra Volkova in izjavili, da obsojajo atentate in relo zaroto, ker so prepričani, da je naperjena proti Bolgarski kot taki, ne
da pa proti režimu. Obenem so izjavil, da bodo s svoje strani delali nato, da se zem-ljoradniška stranka očisti vseh komunistič-nil in prekucuskih elementov.
ZALOGE MUNICIJE V VARNI.
Sofija, 27. aprila. (Izv.) Pred nekaj dnevi so našli v Varni nad 100 kg eksplozivnih snovi. Ker leži Varna ob Črnem morju, sumijo, da je ta materijal prišel iz Rusije. Poleg omenjene množine eksplozivnih snovi so našli še veliko zalogo muni-cije ruskega izvora, ki je bila pripravljena za revolucionarno akcijo.
PODROBNOSTI O POŽARU V GLEDALIŠČU V PLEVNI.
Sofija, 27. aprila. (Izv.) V gledališču v Plevni je začelo goreti okoli 1 ure ponoči na dveh mestih. Gledališče je popolnoma pogorelo. Ogenj je vžgal tudi v bližini se nahajajočo mestno hišo in knjižniško poslopje. Ogenj so gasili vojaki in meščanstvo. Okoli 3 ure je bil ogenj pogašen. Uničena je tudi knjižnica. Mestna hiša je pa utrpela le malo škode, ker je pihal veter od nasprotne strani. Z gledališčem vred je zgorela tudi vsa gledališka garderoba in vsa oderska oprava. Škoda znaša več milijonov. —
ANGLEŠKI IN FRANCOSKI GLASOVI O POVEČANJU BOLGARSKE ARMADE.
London, 27. aprila. (Izv.) Z ozirom na sklep veleposlaniške konference, s katerim se dovoljuje Bolgariji zvišati armado za 10.000 mož, piše »Times«: »Vlada, ki se nahaja v tako mučnem položaju kakor bolgarska, mora razpolagati z zadostno močjo, da vzdrži red, ako noče, da postane država torišče samih pobojev. Zato je absolutno potrebno, da se držita Grška in Jugoslavija napram Bolgariji zaenkrat zmerno, če že ne simpatizirate ž njo. Začasno povečanje bolgarske armade ne bo za ti dve državi nikakor nevarno.«
Pariz, 27. aprila. (Izv.) »Tempe« naglasa, da imajo vse države, katerim je ležeče kaj na ohranitvi reda, velik interes na tem, da Bolgarija uduši komunistično zaroto, List zahteva zaupanje do Cankova, da Bolgarijo ozdravi in pomiri.
RUSKI IN BOLGARSKI AGITATORJI V ITALIJI.
Turin, 27. aprila. Tukajšnja policija je izvršila hišne preiskave pri več sumljivih Rusih in Bolgarih, ki so v službi boljše-viške internacionale. Več izmed njih so aretirali
NOV SISTEM ZGRADB NA OGRSKEM.
Budimpešta, 27. aprila. (Izv.) Vlada je sklenila, da postavi v ozemlju okoli Erlave, kjer je potres porušil mnogo hiš, kovinske zgradbe nekega novega sistema, ki dajejo proti potresu absolutno varnost., Zgradba je postavljena v par urah.
AMERIKA DELA.
London, 27. aprila. (Izv.) Reuter poroča, da so sklenile ameriške jeklarne število svojih delavcev znatno pomnožiti, ker so dobile mnogo naročil iz Nemčije.
Svilene mapco srajce.
Apartni vzorci tinih angl. srajc. Od 160 Din naprej. Pofitjam po pošti; neugajajoče se sprejme nazaj
in v-pe .i denčir.
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA.
Politične vesti.
+ Shodi SLS. V nedeljo se je vršil shod zaupnikov SLS za ribniški okraj v Ribnici. Udeležba je bila navzlic slabemu vremenu in potom dobra. Po poročilu poslanca Škulja o delu Jug. kluba v parlamentu in njegovi taktiki v dosego ciljev naše politike se je soglasno sprejela resolucija, ki izraža delegaciji SLS popolno zaupanje in jo poživlja, da vztraja v težkem boju, ki nas mora privesti do cilja. Obravnavale so se tudi mizerne razmere naših cest, in se je ugotovilo, da nosi vso krivdo vlada, ki ne da prispevkov, ki bi jih zakonito morala dati. Okraj plačuje 355 odstotkov cestnih doklad, skoraj naj-, višje v Sloveniji. Poslancu se je naročilo, da ponovno posreduje pri ministrstvu za pomoč. — Isti dan se je tu vršil shod zaupnikov SLS za ves velikolaški okraj v Velikih Laščah. Udeležene so bile vse občine. Poročal je posl. Škulj, ki je v dve-urnem govoru orisal politični razvoj po volitvah in sedanji položaj. Shod je izzvenel v navdušeno zaupnico Jugoslovanskemu klubu in domačemu poslancu Škulju.
+ Še poskušajo s terorizmom. Tisti, ki neprestano v svojih glasilih denuncirajo srbski javnosti SLS, češ, da pritiska na ljudstvo z verskim terorizmom, še dva meseca po volitvah ne morejo opustiti misli na politični terorizem. V hribovski občini Rovte nad Logatcem je krajni šolski svet samoumevno sestavljen iz samih pristašev SLS, kajti pristašev, ki bi bili v srcu žerjavovci, itak ni toliko, da bi mogli izpolniti vsa mesta članov ondotnega krajnega šolskega sveta. Sestava krajnega šolskega sveta seveda ni bila všeč gospodom, ki bi radi Slovenijo pokazali za demokratsko, in krajni šolski svet je moral biti razpu-ščen ter nastavljen gerent, ki naj Rovtar-jem slovesno oznanja, da smo v svobodni državi, kjer ni nikakega terorizma. Za povod razpusta jim je služilo dejstvo, da se je v ondotni šoli vršil političen shod SLSi Da pri tem ni trpela šola, ne pouk in nel prostori, ni potreba še posebej omenjati! toda nekaj se je moralo pač najti, da tudi Rovtarji ne pozabijo, da gospodari v SloJ veniji še vedno dr. Žerjav. Da bi bil mož] raje ob dvanajstinah in njih izglasovanju! mislil na naše hribe, koliko bolj bi mu bili' hvaležni tudi redko sejani njegovi pristaši med Rovtarji,	,
+ Slovenija pod Hrvatsko? Demokratsko popoldansko glasilo poroča, da se v političnih krogih govori, da je Pavle Radič kralju Aleksandru predložil spomenico s predlogom, naj bi se država razdelila na dva dela po vzoru bivše Avstro-Ogrske. Po tej delitvi bi Hrvatski pripadala vsa Hrvatska s Slavonijo razen Srema vzhodno od Bosuta, Bosna zapadno od Vrbasa, Hercegovina zapadno od Neretve in vsa Slovenija. Vse druge pokrajine bi pripadale Srbiji. Isto glasilo zatrjuje, da je po vesteh iz radičevskih krogov kralj spomenico z največjim zadovoljstvom vzel na znanje in da so tudi radikali zadovoljni s tako razdelitvijo interesnih sfer. Nato pa vprašuje list: »Kaj pa Slovenci? Ali bi bili ti zadovoljni, da se njih ozemlje kar meni nič tebi nič priklopi Hrvatski? Prepričani smo, da je do takšnega srbohrvat-skega sporazuma še daleč in ako bi prišlo do takega sporazuma, da bi pri tem spo-
Slovenski bijografski leksikon.
Uredil Izidor Cankar s sodelovanjem Joža Glo-narja, Franca Kidriča, Janka šlebingerja. 1. zvezek: Abraham— Erberg. V Ljubljani 1925. Založila Zadružna gospodarska banka. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Str. 160.
Kadar kakšnemu živemu organizmu preti nevarnost ali celo pogin, tedaj napne vse sile, da se brani, in četudi pri tem sam pogine. Slovenski narod je danes tak ogrožen organizem: tuja diplomacija nas je razkosala, da je groza; iz sto ran krvavimo. K tej nesreči se druži pa še druga: en (dasi zelo majhen) del izobražencev naravnost dela zoper našo slovensko kulturno samobitnost. Kaj čuda, če se v takih okolnostih tudi ta naš najlepši organizem — slovenski narod kot tak — zvija v bolečinah in dela z naporom vseh sil, da, ko svoje politične celote sam iz sebe zaenkrat ne more ustvariti, se vsaj v kulturni celoti ohrani in udejstvuje. Med tozadevnimi sredstvi je pač zgoraj napovedani leksikon najprimernejše, najuspešnejše. V abecednem redu — na približno 1000 straneh drobnega tiska, na vsaki strani v dveh stolpcih, vsak po 64 vrstic — bomo imeli pred sabo dolgo, dolgo vrsto mož (žen), ki so v teku stoletij pa do danes pomagali graditi slovensko kulturo. Že iz tega zvezka vidimo, katere osebnosti so v leksikon sprejete: A. vsi, kar jih je naša Slovenska zemlja (bivša Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška, Prekmurje) rodila in so delovali ter še delujejo za njo v slovenskem jeziku, s peresom ali z živo besedo, v znanstvu ali umetnosti; sem spada tudi Amerika; B. vsi, ki jih je sicer la naša zemlja rodila, pa so v drugih jezikih delovali bodisi doma, bodisi na tujem; in C. vsi, ki iih ie rodila tuia zemlja, a so prišli
k nam in delovali med nami. (Seveda je teh kulturnih delavcev v 1. ovekovečenih le majhen odstotek; koliko mož (žen) v vseh poklicih je bilo in je, ki so delali in delajo na tihem, neopaženo, in so njih imena samo v »knjigi življenja«!) V tem 1. zvezku čitamo nad 400 imen. Dasi smo se morda mnogo bavili s slov. slovstvom, zgodovino itd., pa vendar, koliko mož, za Slovence zaslužnih, ki prvič izvemo zanje! In kakšno pisano družbo nam predstavlja že ta 1. zvezek! Najbolje so zastopani ti-le poklici: pisatelji (pesniki): nad 40, nabožni pisatelji (duhovniki): nad 40, zdravniki: nad 35, šolniki (pedag. pisci): nad 30, glasbeniki: okrog 25, slikarji: nad 20, kiparji: 15, zgodovinarji: kakih 10, jezikoslovci (slovničarji): pribl, 10, naravoslovci (prirodosl., kemiki, fiziki itd.): kakih 10, pravniki: 10, kmetijski pisatelji ali organizatorji: kakih 10, nar. gospodarji: 7, stavbeniki: morda 7, leksikografi: 6, časnikarji — teh ječudnomalo zabeleženih — 6 ali 7; organizatorji narodnega dela: okrog 10; tiskarji: okrog 10; v manjšem številu so: turisti: 4, telov. pisatelji: 4, tehn, pisatelji: 2, umetn. zgod.: 3, gled. igravci: 5, pevca 2, filozofa: 2, stenografa: 2, velein-dustrijca: 2, geografa: 2, knjigoveza 2, čebelarji: 3, geografi: 3, izumitelj: 1, čestnik: 1, zvonar: 1, diplomat: 1 (Dobravec Al.! itd. Seveda je to moje naštevanje nepopolno in pravzaprav brez vrednosti, ker se je marsiktera osebnost udejstvovala na raznih poljih. — Velezanimiva je tudi družba sotrudnikov, ki so se zbrali okrog Leksikona. V tem zvezku je pač največ dela izvršil dr. vseuč. prof. Fr. Kidrič; obravnava protest, dobo (Bohorič v 7 stolpcih, Dalmatin v 17 st., Bonomo, pastor Elze v 6 st.), protireformacij (Čandik), krog ope-rosorum (Dev. Edlintf v 6 st.L stareiše ro-
mantike (n. pr. Dajnko v 9 st.), Čebeličarje (M. Čop v 26 stolpcih!, največji sestavek, samih virov je 3 str.) ter njih krog: Daga-rin, Crobath, Cigler i. dr.; krog »Novic« obdeluje zlasti dr. Lončar (Jan. Bleivveis v 11 stolpcih); novejše slovstvo zlasti Gra-fenauer (Aškerc v 6 st., Iv. Cankar v 10 st., i. dr.) ter Šlebinger, ki je sprejel tudi Prekmurce; politike, kmet. pisatelje, nar. gospodarje ima Avg. Pirjevec, deloma dr. Lončar, duhovnike dr. Lesar in dr. Luk-man, zgodovinarje Apiha f Fr. Kos, Ben-koviča Jos., Bradaško Fr., oba Costa, Di-mitza dr, Mal, pravoslovne pisce dr. J. Polec, glasbenike dr. Mantuani in St. Premrl, slikarje, kiparje, stavbenike itd. iz-večine V. Steska, deloma Mesesnel (n. pr. Ažbeta, Dobnikarja); šolnike deloma vse-učiliški prof. K. Ozvald (n. pr. V. Bežka) deloma J. Šlebinger, tudi Kidrič; zdravnike je prevzel dr. Pintar, čebelarje J. Okoren, gled. igravce (Ign. Borštnik, Z. Borštnikova, Cerar) Ad. Robida, pevce (Be-tetto) dr. Kimovec, ameriške kult. delavce J. Mulaček, skoro vse može, ki so, dasi rojeni na naših tleh, pisali v lat. ali nemškem jeziku, opisuje dr. J. Glonar. S tem pa nisem še naštel vseh sotrudnikov.
Stari Rimljani so imeli v svojih hišah sobo s slikami (imagines) slavnih dedov; istotako vitezi v svojih gradovih. Tiste slike so mladino vzpodbujale k enakim činom. Tako se tudi meni, čitajočemu bijogr. L, zdi, kakor da hodim skozi dve veliki dvorani: v prvi me gledajo portreti umrlih zaslužnih mož, v drugi še živečih. V leks. sicer ni slik (skoro povsod pa je naznanjeno, kje je najdeno!), pač pa so ne-kteri sestavki popolne biografije, kakor jih doslej še nismo imeli; nektere so pisane tako temperamentno, da človeka obide otožnoat ob .(nominu na Loiia in onega, ki
sem ga poznal. Nehote bi človek vzkliknil: »Kaj znancev že zasula je lopata!« Pa tudi: Kakšne može smo imeli! Celotni vtiš leksikona je pa ta, da se s spoštovanjem gibljemo med temi neštetimi portreti in av. toportreti. Koliko zanimivega nam povedo vprav te kratke avtobiografije! N. pr. da je Brez. kot 16 leten deček v Nemčiji dirigiral velik koncert. Še en vtis moram pov-dariti: v vseh člankih se opaža natančnost (viri. navedeni do najnovejših časov), jedr-natost, zgoščenost dejstev in označb. Tiskovnih napak ni. Nekaj nedoslednosti je v neenakomerni obsežnosti spisov; tudi v pisavi -lec in -vec. Časih kak stavek malo trdo zazveni, n. pr. Cigler je bil tercijal-stvu (!) nasproten; ali: B. »se je dal ob smrti obhajati tudi z vinom« (n. s podobo vina!).
V Beogradu izhaja ob istem času Narodna enciklopedija (v cirilici). Ali je zbog te naš B. 1. nepotreben? N. encikl. ima pod črko Ali Slovencev v 400 vrsticah. B. 1. ji11 ima 60 v 1280 vrsticah! Razen tega je biograf. 1. šele prvi, osebni del splošnega slov. kulturnega leksika; stvarni del se izda pozneje.
Koliko imajo sotrudniki z iskanjem virov itd. dela, si moremo komaj predstavljati. In uredništvo, ki mora — brez dvoma — povsod dodajati, črtati, spreminjati! Od srca želimo, da bi ta tako srečno zbrana družba operosorum srečno nadaljevala in dovršila to za naš narod tako častno, tako orjaško delo.
G. bančni ravnatelj, dr. Slokar pa si je s tem, da je idejo (že 1. 1919) sprožil in jo zdaj s sredstvi Zadružne gospodarske banke ostvaril, zaslužil najčastnejše mesto v leksika	Dbv.
azumu imeli prav tehtno besedo tudi Slovenci, ki bi se pač ne daii strpati brez naj-ocUočnejšega odpora pod radičevsko-ži-dovski lonec.« — 0 eksistenci take spomenice ne moremo razpravljati. Če res eksistira, bo še vedno priložnosti dovolj govoriti o njej. Vredno pa je opozoriti javnost na lamento, ki ga dviga zaradi vsebine te spomenice list, ki drugače nikdar noče ničesar slišati o Slovencih, še manj pa o kaki njihovi »klerikalni avtonomiji«! Odkod ta nagli in nepričakovani preokret? Kaj tiči za tem, da so »integralni Jugosla-veni«, ki so doslej z vso zagrizenostjo trdili, da Slovenije ni, arripak da obstojala samo ljubljanska' in mariborska oblast edinstvenega jugoslovanskega državnega naroda« — naenkrat odkrili samosvojo Slovenijo, slovenski narod in njegovo narodno pravico do ramoodločcvanja in ena--BAJfi ui iqjtg s ultreAaoojpoos ujauAnjdoj} ti? Zdi se, da bodo žerjavovci, kadar od-frčijo v korist PP-vlade, postali najvnetejši »separatisti«! Zakaj pa nc, če so se iz pristašev »republike, svemu sveti: dike- čez noč izvalili monarhisti?
-f- Po istem kopitu. »B—liner Tagbl.', ki nikakor ni kako katoliško glasilo, poroča o zlorabah, ki so jih uganjali agitatorji ta »državni blok« in Hindenburgovo kandidaturo. Prav kakor naši samostojni demokratje pred volitvami v narodno skupščino, so tudi ti trosili v ljudske mase laži, da Vatikan obsoja sodelovanje cen-truma in socialističnih S "L 1* u 7" 1C. Šli r-o tako daleč, da so izrabljali cclo imena visokih ccrkvenih dostojanstvenikov in jih vlačili v politično borbo, da bi preslepili volivce-katoličane. Vatikan je nedvoumno izrazil v »Osservatore Romano« svojo ncvcljo, da ga hočejo zaplesti v notranje razmere
Nemčije, vratislavski kardinal Bertram pa je naročil, da se izogne vsem podtikanjem in da katoličane obvaruje pred zmotami, naj duhovščina v cerkvah in z lepaki na cerkvah ljudstvo opozori, da so vse take govorice navadna izmišljotina. — Ali ni , čisto kakor pri nas? Naši »Jutrovci. lahko ; podajo roke nemškim nacionalistom th si j častitajo na obojestranski poštenosti. Oboji pa bodo seveda vpili o verskem terorizmu!
Mirna, Mirenskl »Jugoslavenu vedo, da pošteni ljudje ne marajo zanje. Kaj sedaj? Zvita buča jo pogrunta. Naznani ti, da sc zbirajo v društvu Orel »komunisti«. Pridejo orožniki. Naravnost iz Novega mesta, šest mož in častnik. Hišna preiskava pri osumljencih. Seveda nič. Šc korespondenco jim pokažejo - komunisti« prostovoljno. Kaj pa si mislite. Sam Lenin dopisuje z Mirno! Gotovo mora l iti kje brezžični brzojav ali radijo. Neki človek pozna narodno delo: pridno piše lažnjive ovadbe. Oblasti razburja, ljudem povzroča jezo in krivico, sebi sramoto. Nemci pravijo, da največji »šuft- v vsi deželi je in ostane ovaduh. Čudno, zakaj nc naznani svojih? Tistih, ki imajo karabinkc in rabijo državni dinamit. Orel in katoliška misel bosta šla mimo in preko vas, nazadnjaki. Tudi • komunistične« ovadbe vas ne rerijo. Prosimo, da še lažetc, ker nam to zelo koristi. Tudi najbolj omejen človek na Mirni lahko spoznava, kje je resnica, narod, čast in izobrazba.
Vrhnika. Umrla je v nedeljo dne 28. t. m. najstarejša Vrhničanka Marija Jure a . stara 95 let. Edina stara lesena hišica je izgubila svojo stanovalko, kateri bo Rosi dal gotovo zaslužen mir v prostrani nebeški hiši.
. hsL-» w Ja. tx '
—	Zborovanje Gorenj: longe pasemskega okrožja sc ne bo vršilo v ponedeljek, dne 4. maja, kakor smo pomotoma poročali v sobotnem »Slovencu«, ampak prihodnjo nedeljo, dne 3. maja 1925, v Lescah pri Bledu v prostorih pri Krištofu. Zborovanje se jc določilo na 3. maja radi živinskega sejma v Kranju, ki bo 4. maja. -— Franc Bore, t č. predsednik.
—	Nepotrebne ovire v dnevnem liska. — Eden glavnih pogojev za neovirani ra..voj dnevnega tiska je brzina, s katero se mora vršiti časnikarsko delo. Treba je, da so spravijo s poti kolikor mogoče vse zapreko, ki kakorkoli ovirajo brzo sestavljanje dnevnih poročil in vesli. Tu bi opozorili srbske in hrvatske liste ha dve taki zapreki, ha katere zadeva časnikar, ko jih pregleduje. Listi prinašajo vsa tuja krajevna in osebna imena po izgovorjavi v srbskem pravopisu. Morda je to dopustno za cirilico, za latinico gotovo ni, ker te s tem lastna imena tako izpačijo, cla ljudje, ki ne poznajo vseh mogočih jezikov, mnogokrat ne vedo, za katero mesto ali osebo gre. : Časnikar, ki ne piše v cirilici, mora vsa ia i Imena prepisati v izvirni angleški, francoski, ! nemški, italijanski, švedski in bogve kateri j drugi izvirni pravopis. Ne more pa vsak čas- 1 nikar vseh teh jezikov tako popolnoma ob- j vladati, da bi mogel iz izgovorjave sestaviti i pravi pravopis. Razen tega jc izgovorjava različna in mnogokrat -napačna, a lastna imena so večinoma starega izvora in imajo posebne, čisto svoje oblike. Srbski listi bi storili tudi lastnim čitateljem uslugo, ako bi prinašali tuja imena in citate v pravilnem izvirnem pravopisu, če ne drugače vsaj v oklepaju, kakor dela to ves ostali kulturni svet. -- Drugo podobno oviro nahajamo v hrvatskih listih, ki navajajo mesece s starimi hrvatskimi označbami: siječanj, veljaea, ožujak itd. Od čilale-Ija in časnikarja, ki mu dnini po možganih vsak dan toliko najrazličnejše tvarine, se pač ne more zahtevati, da bi nosil v spominu š" take posebne označbe mesečnih imen. Če so vsi ostali kulturni narodi sprejeli staro Jotin sko označbo mesecev, tri smoli lo storiti pač tudi Hrvatje, ki morajo računati s tem, da bero njihove liste dan za dnevom tudi ne-brvati. Uredništva srbskih in hrvatskih listov bi vsem nesrbskim odnosno nehrvatskim či-lateljeni in zlasti Časnikarjem nedvomno zelo ustregla, ako bi upoštevala gornje naše opazke.
—	Nov zakon o policiji in občinah. Kakor poroča »Politika, so priprave za nov zakon o policiji in občinah v tiru in sta baje oba zakona v glavnem že izdelana. Pri ministrstvu za notranje, zadeve — samoupravni oddelek — obstoji komisija, kateri je poverjeno to delo. Načrt policijskega zakona je žo i/delan iti ima mnogo novih predpisov, zlasti ic velikega pomena uredba policije v vseli mestih in policijskih referentov pri velikem Županu in pri okrajnih glavarjih. Načrt zakona o občinah je še v delu ter bo-izgotovljen do polovice meseca maja. Sedaj se izvršujejo predpisi za občinske svete. V komisiji so v 'cm oziru mišljenja deljena. Eni zastopajo slallšče, da naj bodo občinski s voli lo neknk-;cn glasovalen zbor (da zborovi vrše samo 11 ogu jednog običnog glasačka dela«), medom ko zastopajo drugi stališče, da naj vrše ibčinski sveti tudi nadalje iste naloge kakor losi o j po starem srbskem zakonu. Istotako 'o deljena mišljenja glede posebnih zakonov ) samoupravi \ elikih mest. Večina sloji na
stališču, da mora biti za velike občine poseben zakon. Ker segajo ta vprašanja žo v politiko, bo merodajno v tej zadevi mn, nje političnih krogov. Toliko poročilo Politike . — Čudimo se, da se tako važna vprašanja razpravljajo brez vednosti naših upravnih organov. Zelo zanimivo bi bilo zvedeti, kdo sedi \ tej komisiji, ki pozna naše razmere. Bojimo se, da bodo ti izdelani načrti podobni onim, ki so bili že enkrat izdelani in so vzbudili toliko ogorčenja pri naših občinah. Naše občine, zlasti pa vsa samoupravna mesta morajo odločno zahtevati, da so imenujejo v ko-niisijo tudi njihovi zastopniki. Naši poslanci pa bodo žo izvedeli, kaj te. vrši za kulisami,.
—	Za zaščito dorrfeče tiskarrks obrti--Zveza društev' grafičnih podjetij v Jugoslaviji« in Zveza grafičnih delavcev in delavk v'Jugoslaviji« sta sestavili poseben odfcor, ki i:na nalogo, da vedi boj preti oddajanju tiskarskih- del v inozemstvo. Dejstvo je namreč, da mnoga zasebna podjetja in celo državne oblasti oddajajo tiskarska dela inozemskim tvrdkam, dasi je tiskarska obrt v Jugoslaviji izredno iepo razvita in more zadovoljiti vse zahteve po nižji ali vsaj enaki ceni kakor inozemska podjetja. V Jugoslaviji imamo celo posebne tvrdke, ki se pečajo z zbiranjem naroči! za inozemske tiskarne; to jc predvsem zagrebška tvrdka Kartro«, čijc ravnatelj in agenti so inozemci. Oddajanje tiskarskih del v inozemstvo znatno poostruje veliko krizo v domači tiskarski obrti, kjer jc mnogo podjetij v nevarnosti, da propadejo, a število brc; pose lnih vsak dan Večje. Gori navedeni odbor ima nalogo, da se posluži vseh dovoljenih sredstev, da prepreči nadaijro naročanje tiskarskih del v inozemstvu, E::o i. med teh sredstev je javno ožigosahjc tvrdk in drugih tir.iteljev, ki na ta način g-v"c preti interesom domače tiskarske obrti in odjedajo kruh domačim ljudem. Razen tega je sklenjeno, da za take tvrdke nobena domača tiskarna nc bo sprejemala nobenih del, dokler sc nt: poboljšajo. Odbor je že začel z objavo prizadetih tvrdk, med katerimi jc na prvem mestu založništvo Badiura. Za odbor podpisujeta 1. Ma-linar in B. K. Ješ!.
—	V Zagrebu zaprli komunisti. V soboto je zagrebška policija zaprla urednika komunističnega lista i.Radnička borba« dr. Antona CilijJo in upravitelja istega lista Mustafo Bc-giča. Aretacije spravljajo v zvezo s prepovedjo proslave 1. mi^ja. Zanrtega bivšega komunističnega poslanca Kosto Novnkoviča doslej šc niso zaslišali. Aretirani komunisti ne bedo iz-" puščeni pred 1. majem, ker se policija boji, cla ne bi ldjub prepovedi organizirali kakšnih dc-monlracij. Že prej zaprte komuniste Politzer-ja, Krndelja, Mavsaka in Hečimoviča bodo izročili v najkrajšem času sodišču.
—	Nov pravilnik zn razdeljevanje zemlje. Minister za agrarno reformo je podpisal nov pravilnik za razdeljevanje zemlje raznim opravičencem in kolonistom. V severnih krajih je zemlja že vsa razdeljena.
—	Ustanovni občni zbor »Jadranske izložbe«, Minoli petek sc je v Splitu vršil ustanovni občni zbor društva »Jadranska izložba«. Za častnega predsednika jc bil izvoljen dr. Prvislav Grisogono, za predsednika dr. Ivo Tartaglia,
—	Zakaj zapuščajo jugoslovanski študentje Prago. Francoska vlada kaže veliko zanimanje za visokošolcc. Z vsakeršnimi podporami hoče doseči, da bi jih kar največ študiralo v Parizu. V ta namen ic tudi zidala ve-
lik moderni zavod, kjer ima skoraj 1000 jugoslovanskih akademikov streh < in dru£o domače ognjišče, in tako se že danes opazuje, da število jugoslovanskih visokošolcev v Parizu raste. V Pragi študira letošnje leto približno 750 vlsokoSolcev iz Jugoslavije, medtem ko jih je bilo prejšnja le'■> na praških visokih šolah več kakor 1000. Odločilni krogi —■ piše praška »Tribuna« — bi morali temu vprašanju posvetiti večjo pozornost.
—	Na kolesu okoln sveta. To dni so dospeli v Zagreb trijo bratje Kormonn iz Leipziga, ki tekmujejo za. nagrado 100.i;<}() dolarjev za pot uri kolesu okoln sveta. Potovanje se mora dovršiti 1. 1030., a not jo dolga 80.000 kilometrov. Bratje so 1. M arca i. 1. o.Vli iz Leipziga in prop''->-, ;; doslej Nemčijo, Avstrijo iii Ogrsko; pot jih vodi podaj v' Italijo, frčijo, Turčijo, Arabijo, Perzijo in daljo v Indijo itd.
—	Težka ohs.->s5Ht T.vakov-nnsnrciiccv. To dni v-o -stali prod beigrajskim'vojaškim sodiščem štirje vojaki, ki pripadajo sekti nr.r.-v -,i-rev. ker so so branili sprejeli orožje, ko so jih poslali na stražo. Vojno sodišče jih jo obsodilo na 9 let in 8 mesm-ev težke ječe vsnkegn. Vojake so odpravili v kaznilnico v Mitrovico, da odnede svojo, kazen.
- Pomanjkanje vode v Vukovr.rn. V Vu- j 1 ovaru čutijo veliko pomanjkanje vod?, ker (o j Donava vri' zimo in pomlad ir.-rdno ni z k'?.: ! Zadnji čas je začelo sicer —^-rt'. a je nična gladina Me vMco poldrug motor1 pod normalnim Reka Vuka so jo skoiv.j popolnomit pbsušiia. Vela po vodnjakih io r.ili«-:-,' npr.dlc. Zadnjo dni so začele vodo, kakor rečeno, polagoma naraščati.
—	Zagonetna rniri 13 letnoi dečka, Vdova Gjurgjija Vasic v Belgradu jc privedla te dni v tamkajšnjo splošno bolnico svojega 12-letnega sina Živodnra. Povedala je. da ie začel deček, ki je bil preje vedno vesel in zdrav, zadnje dni naenkrat slabeti m bledeti; no njeno vprašanje, kaj mu je, ni -'el ničesar povedati. Seie tedaj, ko bolečin ni mogel več prenašati. je začel tožiti, r1« ga beli.v želodcu in križu. Zdravniška preiskava je nato dognala, da je dečka nekdo s topim predmetom težko' pretepel. Deček pa na vsa izpraševanja ni hotel dati nikakega pojasnila, Selc ko .je začel umirati, jo povedni, da ga je pred dnevi s polenom pretepel pek Fera Popovič s čukarice; zakaj ga je topel, pa tudi sedaj ni hotel povedati in je odnesel tajno s seboj v grob. Pora Popoviča so takoj poklicali na policijo, kjer je pa izjavil, da dečka sploh r-o znal ni.
—	Zopet poizkus samomora- v helgrajskih mcsttilh zaporih. Mil i voj. Rafajlovič, ki so ga
••bili pred mescem dni privedli.v zapore mestno ubrdve. v Belgradu, ker je bil os mnljen nevarne tatvine, si. je skušal v soboto končati življenje. Ko po kaznicnre popoldne izpustili na dvorišče rn običajni r-V-o -ehod . je Rafaj-iovie pohitel proti izhodu, nato pa se "začel zabadati z nožem v vrat in prsi, dokler se ni enesveščen zgrudil v lastni krvi. Roko, v kateri je drža! nož, je imel tako krčevito strnjeno, da so mu jo komaj razklenili. Prizadel ■ i je šest težkih ran. Prenesli so ga v bolnico, kjer ie izpovedal,, da ni mogel več prestati v zaporii med navadnimi zločinci in da ni kriv. Svoje življenje kočo na vsak način končati.
—	Oproščena morilka. V Osjeku so sodili te dni Katarino Grubič, ki je začetkom meseca marca letos s sekiro ubila svojega moža. Gru-bičeva jc zločin priznala, a se opravičevalo, da jo je mož neprestano knito zlostavljal in ji grozil, da jo ubije. Sodišče je Grubieevo oprostilo, ker se je prepričalo, da je ravn- Ia pod neodoolivo silo.
narjev. \'w<!: naj si zato preskrbi nekaj sreek to loterijo, z njimi lahko dobi kak lep dobitek a obenem pomaga dobri stvari. Povej to veselo novico tudi tvojim sosedom in znankami ter naročite nemudoma srečke. Srečka ■'»ne se m o 5 dinnriov. Naročite na naslov: Župni urad sv. Peter in Pavel, Ptuj.
." Pree^vano- plemenskih bikov v okraju Laško. Pri licencovanju plemenskih bikov dno 1„ 2. in 3. aprila 1025 so dobili nagrade slede i bikorej' i: I. Državna nagrada po 500 Din: ■ nn Seitl, PamcV; Josip .Tenčič, Sp. Rečica; H-uimve Silvester, R.i-iea; Igričnik Alojz, Hrvi-ca. It. Nagrada okrajnega zastopa p« 400 Din: ■i-ouc školscrire, Blana; Ter.šek Anton, Harje; Martin Knez, Sever; Valenlin Gorišek, Breg; Potrata Franc, Trbovlje. Po 300 Din: Anton ■Pa j k. Dol (Jiuk!oš!er); Gaberšek Ivan, Glo-1' -o; C ;ter \nton, Doblatina; Knez Filip, Solo; Jožef Kandolf, Brče. P« 1(10 Din: Franc 1'ozgovšok Velike Grahovče; Rajh Jakob, ••.-odnico; I ■o trnik Jože, Zigon: Jager Boštjan, Trbovlje; Urbajs Miha. Praprotne.
s Pretekla dva tedna so umHi v CVljn: Franc ^migovec, mehaniški vajenec, 21. let. Moric Ran. h, trgovec, 5i) let. Anton Daner, ji stražnik, 52 let. — Simon Potočnik, dninar, «2 let. - Antonija Jakop, delavka 75 let.
Primež Mali, čevljarski mojster, 50 let, — Ao f J.o Iot, tapotarjrt sin, 2 meseca. — Jožef Vrečko, ključavničar, 35 let. — Juro Detiček, notar, 7,'i let. Fcrdo Wolf, nadučitelj v pok., Ana Bork-o, hči tesarja, 8 mesecev. •Milan Čeli na, sin fnkiorja, 3 dui. Ana >-rhmier. za ebriica, 71 let. — Josipina Pitamic, hišna pose-iniča. 75 let. — Rudolf Cerar, kon-torist, 2(1 let. -- Terezija Lipovšek, hči posestni:.;., 8 m-jsecev. —■ Terezija Novak, posestni-' Jot. — Ana Četina, žena faktorja, 30 let ' š Elektrifikacija Celja, Mestna občina cd.' .i o se y.c dalje časa pogaja s falsko elek-l--amo radi priključitve na daljnovod Fala-I rbovljc. Kakor sedaj pogajanja potekajo, je pričakovati v kratkem ugodnega zaključka.
Skodelica ..©V.OIlliJSltin«" za zajntrek, krepi shbn iu nervozno deco.
Dobiva se povsod v škatljicah od
ff^ , 100 gr za Din ISTjO 1!; -J o 230 gr za Din 36*25 " 500 gr za Din 63*25
- Bvtjcn Kv.šcr v BoSs?<a5.:h. V
ljakih
se našli sosedje 70 letnega Aco NikoliČa m **l--."ovo 60 letno žet:o umorjeno in oropano. Nikolič je slovel kot spreten svbjcrcjcc in kot premožen ir.e-ž. Morilcev peli:"'a šc ni izsledila.
—	Listnica urfd< ^'va. Pismo Vdove o .:ian0v(uij:,kem vprašanni smo prepustili poslancu rJr. Gosarju, članu odbora za prouča-vanjp stanovanjskega zalšona.'
—	Legitimacije za a-aftrrbšk? ve"..-sejem se dobivajo v Publieitas Ljubi'ano. !^olon-hurg-ova uiica 7-11. Cena Din ! ,— tudi. po I>ovzotju.
—	Krasne kamgarnc za moške in volnene blsgove za damske obleke v v eh mo: nih barvah kakor tudi perilni kreo, frotir, surovo svilo, batiste,' elamire in raznovrstno perilno blago priporoča tvroi.a: F. in ! Goričnr, Ljub-liaiia. Sv. Petro cesta 29. Prepričali so budele cla kupite tn znatno ceneje kot poVsrd *.- :
• lili letni obrni zbor Pol. in gospodar. ■ Iva v. '	j»a Koroškem se vrši v
Celovcu dne 30. t. m.
k , mri na kosa. V Pliberku je umrl 48-lehii posestnik Franc Skuti, pd. Gradišnik. Bil je vedno zvest Slovenec in veren mož. -- V -ah je umrla gospodinja veleugledne narodne Janežičeve hišo. Bila je 29 let. vdova, pa ie. sama izvrstna vodila gospodarstvo in vrlo vzgojila 6 otrok, izmed katerih je eden zdravnik, ena hčerka pa učiteljica. N. v m. p.! lc Trpinčenje otrok na utrakvistični šoli.
Koroškemu Slovencu poročajo iz Podljube-;>a o razmerah na tamkajšnji utrakvistični šoli. Sol a je dvorazredna; vodja je trd Nemec, drugi učitelj je domačin, oba pa zabraujujeta otrokom vsako slovensko besedo. Otrok, ki s soiuencem spregovori slovensko besedo, mora za kazen najmanj dve uri klečali iu držati roko kvišku. Tako se je te dni zgodilo učenki ban, ki jc prišla iz šole vsa izmučena. Take so dobrote, ki. jih vživajo koroški Slovenci. .Voiriia je bila pač vsikdar mačeha Slovencem.
k Kulturni svet. Letni račun koroškega
kulturnega sv In izkazuje sledeče stroške: Uprava ,'310 milijonov, strokovni list 158 milijonov. kmetijske šole 422 milijonov, podkovsku ; ola 10 milijonov, potovalni pouk 23 milijonov, metiorai ije 364 milijonov. Osoiške Ture 15 mi-Kj nov, deželna kultura 1517 milijonov, skupaj " ' milijonov Ka.

Primorske.
si
kg.

s .-'-ikar no zamudite lepo prii< ' i- ii. — Loterija v Ptuju. Meseca junija bo v 1 iujti velika efektna loterija v korist novih orgel v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju. Dobitkov jo 250 in so ros kr«.-ni, a obenem tudi koristni. 1. in glavni dobitek jo lep plemenski konj, 2. moderni Siugor« šivalni stroj, 8. kolo marke »Pticik, 4. cela kravja koža ustrojena za podplate, 5. tri hektolitre starega vina, 0. namizni servis za 0 oseb, 7. bala belega platna, 8. prašič, 9. kuhinjska garnitura, 10. blago za moško obleko, 11. blago za žensko obleko, 12. žepna ura, 13. vreča make, 14. klaftra drv, 15. vsi zvezki Jurčičevih spisov (vezani), 1(>. servis za vino, 17. servis za pivo, 18. čevlji iz boi-i-usnja. 10. zaboj mila »Zlatorog«, 20. krasne- namizne va o itd. \sc do 250. Skupna vredno-t je nad 50.000 dl-
p kprenicmba v barkovljanski fari. Kakor smo žc poročali, so Barkovljani dobili n o v .-ga župnika v osebi g. Alojzija Balvado-rija. Novi župnik je rojen Italijan, vendar popolnoma dobro govori tudi slovenski jezik. Ljudstvo upa, da ne bo teptal njegovih starodavnih pravic in šeg,
p Znižan c vozne cene za obisk Postojnske jar,ic. Italijansko prometno ministrstvo jc dovolilo za obisk Postonjske jame 40odstotno znižanje voznih cen nn vseli državnih železnicah; znižanje velja za čas od 15. maja do 15. junija in za ves september.
p Finančni stražnik, ki strelja konje. V Dolch nad Idrijo je finančni stražnik brez vsa k v Ca povoda ustrelil konja posestnika Lov-ra Bogataja, ko jih jc le-ta napajal pri stu-loncu. Posestnik ima 6000 lir škode.
p Rimski romarji. Te dni jc prispelo v Trst r«ac! 1000 ogrskih romarjev, ki potujejo \ Rim. Pripeljali so sc v dveh posebnih vlakih. Z njimi potuje kardinal Czcrnoch in šest škofov. Iz Trsta so se odpeljali proti Rimu,
p Smrtna kosa. V Trstu je umri v visoki - . -osli 80 Irf Iv.nn Macarol, ki je mnogo sodeloval v narodnih društvih, posebno dclav-skili in bil tudi odbornik v Bratovščini sv. Ci-vila i n Metoda za cerkveno petje. — Trstu n. iVmrl triSovcc Filip Adamič.
Iz Ljubljane.
lj Razstava vnjenškib del v Ljubljani. V
nedeljo je bila na velesejma slovesno otvor-jena razstava vajenških del. Razstava bo odprta do 4. maja. Na razstavo se je pripeljalo v Ljubljano nekaj tisoč vajencev. Razstava se je otvorila šele opoldne. Govore so imeti ob otvoritvi gg.: Engelbert Franchetti, Fr. Bonač in dr. V, Baltie. Zastopane so bile vse oblasti in mnogoštevilne korporacije. (Trgovska zbornica, Zveza industrijalcev itd.) Pred otvoritvijo so šli vajenci, katerih zlasti veliko število je prišlo iz mariborske oblasti, v sprevodu skozi mesto ob zvokih 2 mladinskih godb. Razstavo te obiskalo v nedeljo tudi okoli 300 vajencev in vajenk iz Zagreba. — O otvoritvi razstave smo prejeli od ugledne strani še naslednje poročilo: Ideja vajenske večje razstave je v ■obče zelo dobra stvar in je prav želeti, da se prirejajo take razstave. Razstave v manjšem obsegu so se že tudi sedaj vršile po posameznih krajih. Sedanja razstava pa je prva, prirejena v širšem delokrogu. Kar se razstave knt take tiče, je precej dobro urejena. Zastopane so razne stroke in razni kraji. Kar se risb in modelov tiče. je teh največ iz ljubljanskih obrtno-nadaljevalnih šol. Mnogo predmetov pa ne spada na to razstavo, če naj bo vajenska razstava. Kajti precej je razstavljenih predmetov, pri katerih so vajenci imeli malo opraviti. Posebno ni primerna velika izložba raznovrstnega kuhinjskega orodja in posode neke ljubljanske trgovine z železnino. Ureditev razstave same za otvoritveni dan, katero je prevzela Zveza obrtnih zadrug, pa je bila precej pomanjkljiva. I\ otvoritvi povabljeni gostje so čakali skoro dve uri na otvoritev, da so med tem vajenci napravili sprevod po mestu do vladne palače, da se poklonijo dr. Bal-tieu kot pokrovitelju razstave. Vajenci, ld eo prišli iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske, zlasti iz Zagreba — mnogi so bili v Ljubljani prvič — so bili po otvoritvi prepuščeni popolnoma sami sebi ter so v malih skupinah pohajali po mestu brez vodnikov. Tudi so bili brez kakega kosilca, ki bi se jim lahko za malo ceno na sejmišču preskrbelo. Popoldan jih je pral še dež. Tudi na razstavi popoldan ni bilo nikakih rediteljev ter se je vse križem pehalo in suvalo brez reda. Med tem pa se je vršil v Narodnem domu neizogibni ples sredi popoldneva za razne reditelje in voditelje razstave. Dasi so šle prirediteljem razstave vse oblasti in korporacije na roko, se ti niso ska-iali kot najboljše aranžerje.
lj Surovost, V včerajšnjem popoldanskem demokratskem glasilu smo našli med dnevnimi vestmi v tako surovem tonu pisano notico. da nc bi nanjo odgovarjali, če nc bi šlo •za stvarni o oprave k nekaterih trditev, ki jih je pisec nagromadil bržkone v fakem razpoloženju, kakršnega podtika svojim političnim nasprotnikom. Gre za takozvane »Kocmur-teve* karte ali za nočnino. Mi ne trdimo, da se. ne bi dala naredba o nočnini popraviti in izboljšati, dvomimo pa, da bi bilo bolj pravično in socialno obdavčiti vse obiskovalce gostiln, kakor pa le one, ki posedajo po gostilnah in kavarnah pozno v noč. Odločno pa moramo protestirati proti trditvi, da bi se bila »očnina potrošila pod Peričevim županova-rtjem za kaj drugega kot za to, za kar je bila namenjena. Če bi bilo to res, bi se bil sedanji sosvet že zdavnaj oglasil! Za kakšne namene pa se rabi cočnina sedaj, nam ni znano; o tem naj se zmenijo sedanji gospodje gerentje 7. uredništvom svojega lista po svoji volji. Surovost očitka, da »Koroščevo dobro ljudstvo« ne plačuje nočnine, »ker sedi v beznicah od 4. ure do 9. ure zvečer«, da se ga že davno pred nočnino >naleze<-, dalje, cia ga znani Koroščevi častilci žehtajo kar iz flaš« itd., sc pa obsoja sama. Od 4. ure do 9. ure in tudi po 9. uri zvečer sede v ljubljanskih javnih lokalih različni ljudje, ki pripadajo različnim strankam in se privatno različno obnašajo, nekateri včasih tudi zelo surovo, pa pametnim ljudem še nikdar ni prišlo na misel te vrste perilo obešati javno na pregled po principu, »nič človeškega mi ni tuje«. Če se pa hočejo gospodje demokratje pečati s takimi umazanijami, to opravilo drage volje prepu' 5 amo njim s pridržkom do samoobrambe.
ij Umrl je v nedeljo dne 26. t. m. zvečer Albin Schweizer, zasebnik, stanujoč Kapiteljska ulica 5. Blag mu pokoj!
tj Badioklub. Obveščamo cenjene citate-I je, da se bo v najkrajšem času po odobritvi klubovih pravil po poštni in policijski direkciji ustanovil radioklub v svrho pouka in zabave ter priobčevanja radiovesti. Iz tehničnih i a materi jelnili vzrokov sploh ni bilo do sedaj mogoče misliti na ustanovitev, vsled česar prosimo slavno občinstvo še nekoliko po-lipljenja. — Pripravljalni odbor: Radioklub kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, oblast Ljubljana. Feliks Šlecbta.
I i Umrli so v Ljubljani: Boris Trslenjak, postajni odpravnik, 25. let. — Ivana Stare, posesbiikova žena. Ha let. — Marija Stenta, žena umirovljenega sod. pis. ravnatelja, 62 let. — Mihael de Bernardi, hlapec, 29 let. — Fran Zanoškar. izkuhar, 61 let — Zvonko Mohar, delavčev sin. 2 leti. -- Martina Kotnik, hči izdelovalca umetnih cevj, 15 mesecev. ~ Andrej Ogrinc, delavčev sin, 3 leta. — Marija jV-pič, kočarjeva hči, hiralka, 3.3 let.
Poravnajte naročnino!
Konferenca učiteljstva obrtno-nadaljevalnih šol.
V nedeljo je bilo pripeljalo učiteljstvo obrtno-nudaljevalnih šoj nekaj tisoč vajencev ua vajensko razstavo. Popoldne pa je imelo učiteljstvo posebno konferenco, ki jo je otvoril g. Franchetti, načelnik Zveze obrtnih zadrug, vodil pa jo je g. dr. Marn, šef oddelka ministrstva trgovine in industrije; referenti so bili gg.: vladni svetnik dr. Lubec, tajnik trg. in obrtne zbornice dr. Pretnar ter M, Presl, nadzornik za obrtno-nadaljevalnc šole in profesor na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Iz dr. Lubečevega poročila posnemamo, da trpi obrtno-nadaljevalno šolstvo pred -vsem vsled tega, ker je radi nesigurnega finančnega osiguranja njegov obstoj leto za letom ogrožen. Po prevratu smo imeli svojo vlado, ki je bila izdala narod bo, po kateri je vlada prispevala za obrtno šolstvo z dvema tretjinama, drugi lokalni faktorji pa samo z eno tret-jinskim proračunjenim stroškom za vsako posamezno šolo. Posledica je bila, da se je število obrtno-nadaljevalnih šol več kot potro-jilo.
Prej smo jih imeti 20, sedaj pa jih imamo že 66. Potrebovali bi sedaj od države za honorarje in vodstvene prispevke najmanj 1,500.000 Din, v proračunu pa je določenih le 200.000 Din in še teh ni od nikoder! Tudi za nadzorstvo teh šol ne da država nič in je moralo nadzorovanje teh šol odpasti, kar je velika napaka! Tudi so prenehali prepotrebni tečaji za izobrazbo učiteljstva za obrtno-nada-ljevalne šole. kar je velik minus za napredek teh šol. Ne vicll se mu tudi umestno, da sc j učiteljstvo teh šol tako različno honorira. Njegovo mnenje je, da bi se v tem pogledu uve-gla enotnost in je predlagal poseben fond, v katerega naj bi prispevali država, zadruge, občine, denarni zavodi, mojstri, vajenci. Iz takega skupnega fonda pa naj bi se potem na enak način vzdrževale posamezne obrtno-nadaljevalne šole.
Dr. Pretnar je v svoj eni referatu posebno naglašal, da je potrebno za velevažna stanova obrtnikov in trgovcev, ki ju je smatrati za stebra države, vsestransko več umevanja. Samo v Sloveniji imamo 25.000 obrtnikov iu 11 do 12.000 trgovcev, ki bije jo eksistenčni boj. Obrtno-nadaljevalno šolstvo je treba dvigniti. To šolstvo trpi na različnih pomanjkljivostih, med katerimi je navajal:
1.	pomanjkljivo finančno stran:
2.	pomanjkljivo in slabo izobrazbo naraščaja-,
3.	pomanjkljivo učit. strokovno izobrazbo in napačno metodo;
4.	veliko pomanjkanje učil in strokovnih knjig:
5.	premalo mojstrsko vzgojno izobrazbo;
6.	slab učni povojni materijal; kajti dogaja se. da vstopajo v obrtnonadaljevalne šole učenci, ki so skoraj še analfabeti in ima učiteljstvo s takim materijalom Sisifovo delo. Temu v dokaz služijo mnogoštevilni pripravljalni razredi. Poudarjal je dalje, da je med mojstri iu učiteljstvom premalo stika in želi, da bi se od strani učiteljstva v tem oziru več storilo. Priporočal jim je, da bi prevzeli razna tajniška mesta v različnih zadrugah in po teh gojilo skupni vez. Bolj narahlo je apeliral tudi na to, da mora biti učiteljstvo na obrtno-nadaljevalnih šolah prožeto jugoslo-vanstva, kar pa se nam je videlo odveč, ker se v tem pogledu pač ne more nihče spodti-kati nad jugoslovanstvom učiteljstva.
Z začudenjem je vzelo učiteljstvo na znanje, kako vlada skrbi v neki drugi pokrajini za obrtno-nadaljevalno šolstvo, kjer prispeva država za 120 obrtno-nadaljevalnih šol z vsoto 3,368.000 Din, a pri nas, kjer bi potrebovali 2.000.000 Din — so uain v proračunu vlade šele samo obeta 200.000 Din.
Končno predlaga, da naj bi država prevzela plačevanje učiteljstva, lokalni faktorji pa naj bi skrbeli za ostale potrebščine. Ta predlog je učitelj s tvu zelo ugajal.
Gospod nadzornik Presl je opisal v splošnem ustroj obrtnega šolstva v Sloveniji, kjer imamo eno srednjo tehnično šolo, delovodske strokovne šole na srednji tehnični šoli v Ljubljani ni pa obrtno-nadaljevalne šole po deželi. Vseh učencev na teh šolah je 6900. Obrtnih vajencev pa je nad 10.000. Tu se vidi, koliko jih še ne uživa nadaljnje izobrazbe. Vsem takim grozi obrtna kriza. Všeč mu ni I sedanji učni . načrt, češ da je premalo praktičen. Najidealnejšo vzgojo vidi on v strokovnem šolstvu. Potrebno se mu vidi zvišati v ta namen število ur, v Ljubljani in Mariboru ustanoviti posebni učni delavnici, ves ustroj obrtnega šolstva pa nasloniti na poseben tozadevni šolski zakon. Najnujnejše pa je zvišanje postavk v državnem budžetu, uvedba tečajev za strokovno izobrazbo učiteljev in obrtnikov, uvedba poučnih potovanj, plačevanje nadzorniških stroškov, nabavljanje stro-kovno-izobraženega učiteljstva.
Tudi ta izvajanja so učiteljstvu zelo ugajala.
Specietno u gospode DUHOVNIKE nudi najceneje
dežne in Hubertus-plašče
ter PELERINE samo Iz prvovrstnega ln nepremoč-1 ji veja blaga konfekcijska in modna TRGOVINA
Fran Lukič. Pred škofllo 19.
Slovanski svet.
si Spor med dr. Proliasko in jugoslovanskimi vseufillščniki v Pragi. Jugoslovanski akademiki in ^kulturni inšpektor- pri našem poslaništvu v Pragi se že precej časa kaj slabo razumejo radi čudnega razdeljevanja podpor. Nedavno tega je izšel v zagrebškem »Obzorju« hud napad na dr. Prohasko, ki je seveda obdolžil dijake, da so ga oni povzročili. Ko je nekoč prišel k dr. Prohaski medicinec Fabi-janac, da mu izroči pravila »Jugoslovanske mladinske zveze , je dr. Prohaska vprašal Fa-bijanca, ali je akademično društvo ^Jugoslavija pripravljeno preklicati napad v : Obzorju . Fabijauac je odklonil preklic, nakar je dr. Prohasko po izpovedi Fabijanaca rekel: »Ako ne prekličete, ste vi vsi brezčastui ljudje.«: Nato je akademično društvo " Jugoslavija : tožilo dr. Prohasko radi žalenja časti. Pri obrav navi 24. aprila je izjavil Grevčanin, ki služi z dr. Prohasko v isti sobi in je bil priča razgovora dr. Prohaske s Fabijanacem, da je dr. Prohasko na Fabijanacev odklonilni odgovor rekel: 'Tudi vi ste prejemali podporo, ja/. iuiain spravljene vaše pobotnice. To ni lojalno od vas.c Sodišče je dr. Prohasko oprostilo povdarjajoč, da gre več vere neprizadetemu Grevčaninu kakor pa Fabijanacu. Po Grevča-ninovemu pričevanju pa dr. Prohaska ui izrekel žaljivih besed. — Pri obravnavi je bilo navzočih zelo veliko dijakov, ki so živahno sledili toku obravnave, tako živahno, da je bil predsednik dvakrat primoran zagroziti, da bo dal dvorano izprazniti. Dijaki so hoteli po končani obravnavi počakati dr. Prohasko, kateri pa je zapustil sodiščno poslopje pri stranskih vratih.
si Senator Prašek in poslanec Rychtera izgubila mandat, lz Prage poročajo: Volilni sod jc 25. apriia pod predsedstvom Hachovim razsodil v sporu radi mandatov senatorja M. Praška in poslanca J. Rychterja, da oba izgubita svoja mandata. Kot razlog navaja, da sta kandidirala na volilni listi češkoslovaške agrarne republikanske stranke, a se pozneje odcepila od nje, dasi sta poznala vsebino re-verza, pa katerem so mandati vezani na stranko, Praškov izpraznjeni senatorski mandat prevzame prvi namestnik Jožef Šlechla, poslaniki mandat J. Rychierjev pa dr. Bobek.
sv Češkoslovaški konzulat v Jeruzalemu. Kakor poročajo češkoslovaški listi, se v kratke mustanovi v Beyrutu češkoslovaški konzulat. Razen tega je češkoslovaški ministrski svet sklenil, da ustanovi .konzulat v Jeruzalemu.
sv Protiagrarna šolska knjiga. Češka agrarna stranka se je pritožila pri naučnem ministru Markoviču zaradi nekega sestavka v čitanki meščanskih šol, v kateri se celokupni . kmetski stan dolži oderuštva. Minister je obljubil, da se v novi .izdaji dotični sestavek izpusti.
sv Avtomatizacija praške telefonske centrale. Meseca oktobra letos začno na praški telefonski centrali uvajati avtomatične naprave. Najprej avtomatizirajo 4000 številk: tekom treh let se ves promet avtomatizira. Uradnice deloma upokoje, deloma pa porazdele po poštnih uradih.
si Ruski general — protisovjetski ogleduh. Tz Kijeva javljajo, da se prične le dni pred sovjetskim sodiščem ogleduška obravnava zoper generala Bjelavina in druge osebe, ki so obtoženi ogleduštva v korist Poljski. Predsednik sodišča jc izjavil, da bo proces spravil na dari številne dokaze o organizaciji poljskega ogleduštva v sovjetski Rusiji.
sv Sprememba občinskega volilnega reda na Poljskem. Tudi na Poljskem hočejo zakonodajo na vsem teritoriju države zenačiti. Sedaj so se lotili spremembe občinskega voliv-nega reda. Stranke desnice in eentruma so se že zedinile glede smeri in obsega reforme, one levice se še posvetujejo. Načrt reforme hočejo čimpreje zgotoviti in predložiti sejmu.
sv Obča vojaška dolžnost v sovjetski Rusiji. Nedavno tega je izjavil Frunze, vrhovni poveljnik sovjetske vojske, na delavskemu shodu v Moskvi, da bodo kmalu u\ edli v Rusiji splošno vojaško dolžnost. Zadevni zakonski načrt pretresa, svet ljudskih komisarjev. Kdor ne bo služil v vojski, bo moral plačevati poseben davek ali ga bodo pa uporabili za kmetijsko delo.
Po svetu:
sv Dr. Ckipel ua Holninlskein. Bivši avstr. zvezni kancler dr. Seipel je te dni dospel na Holandsko, kjer bo priredil vrsto predavanj o avstrijskih vprašanjih. Pivo predavanje je imel v Haagu pred najodličnejšim občinstvom: navzočih je bilo več ministrov, mnogo poslancev, člani svetovnega sodnega dvora, večina diplomatov itd.
sv Vrnitev po devetih letih. Italijanski listi poročajo, da se je te dni vrnil v Macerato kmet Enrico Mazzamauro, ki se je bil udeležil svetovne vojne na goriški fronti in od meseca oktobra 1916. izginil brez sledi. Mazza-maurova žena je po vseh virih Iskala vesti o njem, abrez uspeha, nakar so Mazzamauro proglasili za mrtvega. Žena, ki Je bila še mlada, se je nato poročila s kmetom iz iste vasi in živela z njim srečno dozdaj. Imata dva otroka, katerih eden je star 4 leta, drugi pa 2 leti. Iz prvoga zakona živi en otrok. Mazzamauro pripoveduje, da je. bil na goriški fronti ujet; odvedli so ca v Mautbauseu. odkoder pa ie
ušel v Rusijo. Tam je prišel v roke boljševi-kom, ki so ga z mnogimi drugimi ujetniki poslali na delo v severne kraje. Po mnogih doživljajih se mu je končno posrečilo, da se je preko Poljske vrnil v srednjo Evropo in domov. Na vprašanje, zakaj ni nikoli pisal svoji družini, je rekal, da preje ni mogel, ko pa se je vračal proti domovini, ni hotel, ker je želel ženo veselo presenetiti. Presenečenja res ni manjkalo, a posebno veselo ni bilo. Mazzamauro je uvedel postopanje za razveljavljanje ženinega drugega zakona. Žena pa vnaprej izjavlja, da se od svojih dveh otrok iz drugega zakoua nikakor noče ločiti.
sv Velika vročina v Ameriki. Iz Nevvyorfca brzojavljajo, da je nastopila v Zedinjenih državah silna vročina; toplomer kaže 30—35 stopinj. Ponekod so morali zaradi vročine zapreti šole.
sv Vladarska 25 letnica italijanskega kralja. Letos praznuje Italija 25 letnico vladanja Viktorja Enianuela IIL Kralj je izrazil željo, da se vse vsote, namenjene v pcpslavo lega dogodka, uporabijo v socialne in človekoljubne svrhe. V Rimu prirede dne 7. junija veliko skupno proslavo, katere se udeleže vse korporacije Italije brez razlike strank in brez vsake strankarsko politične obeležbe. V sprevodu bodo nosili prapore v^eh občin italijanskega kraljestva.	0
sv Enodnevni štrajk rimskih kinematografov. Dne 22. t. rn. so ostali v Rimu zaprti vsi kinematografi v znak protesta proti zahtevam Pisateljskega društva. To društvo ima nalogo, da izterjava od kinematografov dopol-nilni davek na vstopnice, za kar dobiva 5 % od izterjanih vsot. Sedaj zahteva zase 10%, razen tega zahteva nove tantieme od glasbenih del. Lastniki kinematografov zahtevajo, da vlada sama izterjava pristojbine ter odstopi 5 % v prid kinematografskih uslužbencev.
sv Iz Kanade v Italijo s čolnom. V Porto San Stefano je v soboto prispel kanadski poročnik Smith, ki tekmuje za stavo 10.000 dolarjev ter je prevozil ogromno pot jz Sidueya v Italijo v majem čolnu. Kot zadnja točka je bil določen Rim, a kol zadnji dan nedelja 26. t. m. Smith je imel smolo, da. je zadnji dan nastal silen vihar ter je moral pristati v Porto San Stefano. Zadnje vesti (od sobote) poročajo, da bo Smith uajbrže vsaj za nekaj ur zamudil določeni rok. Vendar je gotovo, da mu bodo nagrado kljub zamudi priznali.
sv Mednarodna konferenca za statistiko. Te dni se je v Ženevi za vršila mednarodna konferenca za statistiko. Razpravljali so o statistiki raznih industrij in o statistiki brezpo s.phiosti, o cenah življenskih potrebščin iu stvarni vrednosti plač. Sklenili so v$č resolucij teoretičnega in praktičnega značaja.
sv Novo Perosijevo delo. Dne 2$. t. ni. so izvajali v Firenzi pod osebnim Perosijevim vodstvom novo mojstrovo delo: V. Davidov psalm. Kakor poročajo listi, je glasba preko-moderna in melodija prosojna. Občinstvo je priredilo Perosiju tople demonstracije.
sv »Veličine« v atnerikanskem kabineta. Združene države nimajo med svojimi ministri samo velikih mož,- ampak tudi telesno velike ljudi. Pet ministrov v Združenih državah je nad dva metra visokih, vrhovni sodnik v Združenih državah Sargent pa meri 2 metra 20 cm. Ta velikan pa je tudi primerno težak, ker tehta 260 funtov. Mornariški minister Witebur meri samo 2 metra 10 centimetrov, njegovi tovariši vojni minister Wecks, minister za notranje zadeve Work in poštni mint-ster Ncw so pa le za malenkost višji kakor 2 metra.
sv Angleška kriminalna statistika. Lansko teto je bito zaradi zločinov kaznovanih 56.764 oseb, leto prej pa 58.177. Policiji, jc bilo prijavljenih 110.206 zločinov. To je najvišja številka v zadnjih 67 letih. Število umorov in ubojev znatno pojema, število pijancev pa jc padlo od 190.000 na 82.000.
sv Prodaja lOOIetne preproge. Z dovoljenjem repa raci jske komisije je prodala avstrijska vlada neki angleški tvrdki euo najdragocenejših perzijskih preprog iz nekdanje lastnine Habsburžanov. Cena ui znana, govorijo pa o poltretjem miljouu zlatih frankov. Doslej je bila. preproga v Sch6nbrunnu; narejena je bila leta 1550 v znanem perzijskem mestu preprog Ispahan in je eden najznamenitejših spomenikov klasične dobe perzijskega preprogarstva. Perzijska vlada ga je poklonila leta 1698 ob priliki bivanja na Dunaju cesarju Leopoldu I. Skupiček bodo porabili za popravila in vzdrževanje državnih umetniških zbirk na Dunaju.
sv Proti kvantain v avstrijski vojski. Naredbeni list avstrijskega vojnega ministrstva objavlja razpis, ki prepoveduje vojakom peti strankarsko-politične (monar-histične, socialistične) in nenravne pesmi-sv Največja evropska pristanišča. Včasih smo brali tole vrslo: London, Hamburg, Li-verpool, Rotterdam. Anlvverpen; danes pa beremo: London, Rotterdam. Liverpol, .\ntwcr-pen. Hamburg.
sv V Ameriki zmaguje angleška moda. Na veliki razstavi jesenske in zimske obleke v Chicago si videl tudi površnike in sakko, ki jih nosijo princ Wales, vojvoda York, mar quis Milford in lord Mounlbotten. To je prvič, da so prepustili ameriški tovarnarji vodstvo v modi angleškim krojačem. Amerikami zahtevajo danes angleške vzorce iu angleško blago v taki izmeri, da imaio ameriške tvrd ke oblek občutno škodo.
Gospodarstvo.
g Otvoritev 4. zagrebška sejma. Včeraj 28. t. m. dopoldne se je vršila otvoritev 4. zagrebškega sejma. Po otvoritvi po predsedniku Prevedanu je govoril tudi trgovinski minister. — Razstavljalcev je nekaj čez 650, od tega izredno veliko inozemcev. Tako je n. pr. samo Belgija zastopana s 40 tvrdkami. Najbolje je zastopana na sejmu kovinska in strojna industrija, nato tekstilna, kemična in papirnata stroka. Velik je interes za avtomobile raznih svetovnih tvrdk. Iz Slovenije je zastopanih okoli 45 tvrdk, kar je razvidno iz okusno prirejenega oficijelnega kataloga, katerega je izdala »Publicitas« d. d., Zagreb.
g Kongres trgovskih organizacij v Zagrebu. Po otvoritvi zagrebškega sejina se je včeraj začel ob 11. dopoldne tudi kongres trgovskih organizacij iz cele države v Zagrebu. Zastopanih je bilo 51 trgovskih organizacij po 156 delegatih. Udeležba iz Slovenije je bila znatna. Kongresu je prisostvoval tudi minister trgovine in industrije. Za predsednika so izvolili g. Ernsta Griinwalda. O delovnem programu kongresa, ki traja dva dni, smo že poročali.
g Uradni tečaji pri plačilu taks. Finančni minister je odredil za mesec maj sledeče uradne tečaje: napoleondor Din 240, turška lira 270, funt šterling 297, dolar 62, kanadski dolar 61.50, nemška zlata marka 14.80, poljski zlat 14.80, šiling 8.77, 100 francoskih frankov 322, 100 švic. frankov 1200, 100 ital. lir 254, 100 belg. frankov 313, 100 romunskih lejev 27.75, ,100 bolg. levov 45, 100 danskih kron 1140, 100 švedskih kron 1670, 100 norveških kron 1000, 100 španskih pezet 885,100 drahem 105, 100 Kč 184, milijon madžarskih kron 860, 100 holandskih goldinarjev 2480.
g Iivoz tuje valute. Iz Belgrada javljajo: Finančni minister je odredil, da morejo banke, pooblaščene za trgovino z devizami in valutami, po viziranih potnih dokumentih za Nemčijo, Avstrijo in Poljsko prodajati našim državljanom odgovarjajočo vrednost do 6000 fr. frankov v denarju države, v katero potujejo ah tudi drug denar do iznosa 6000 franc. trankov.
g Produktna borza v Somboru. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo otvoritev produktne borze v Somboru.
g Čebelarska razstava v Mostarju. Dne 7. in 8. septembra se vrši v Mostarju čebel ar-ika razstava
g Carinski dohodki. V prvi desetini meseca aprila so znašali carinski dohodki 50 mil. B78.965 dinarjev napram 40,937.737 dinarjev v istem razdobju lanskega leta.
g Izkaz Narodne banke z dne 15. aprila J925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 8. aprila 1925.) Aktiva: kovinska podloga 427.9 (+ 0.1), posojila na menice in vrednostne papirje
1294.0	(— 16.1), račun za odkup kronskih nov-čanic .1186.4, račun začasne zamenjave 368.0, državni dolg 29.66.3, vrednost založenih državnih domen 2138.4, saldo raznih računov 419.1 (+ 28.6) skupaj 8800.1; pasiva: glavnica in rezervni fond 32.1, bankovci v obtoku
5582.1	(— 52.6), račun začasne zamenjave 368.0, državne terjatve, razne obveze 612.8 (-f 65.1), vrednost založenih državnih domen 2138.4, ažija 66.8, skupaj 8800.1.
g Obveznice vojne škode. Uprava za vojno Škodo objavlja svojo bilanco per 31. december 1924. Iz te bilance je razvidno, da je uprava prejela od gl. ravn. drž. dolgov obveznic v nominalni vrednosti 4437 milijonov dinarjev. Od
te vsote je izdala poškodovancem za 4051 milijonov 695.000 Din nominale, medtem ko je v njeni blagajni ostalo nom. 385,305.000 Din.
g Ustanovitev centrale denarnih zavodov v Belgradu. Po časopisnih poročilih nameravajo v Belgradu ustanoviti centralo denarnih zavodov za celo državo.
g Likvidacija odkupa tobaka. S tem, da država dosedaj še ni plačala tobaka in žetve lanskega leta, so prišli posebno mali sadilci v obupen položaj. Sedaj pa poročajo iz Belgrada, da bo porabila uprava monopolov za prevzeti, a še neplačani tobak 170 milijonov dinarjev.
g Občili zbor Novosadske borze. Občni zbor novosadske borze se vrši 17. maja letos.
g Liška železnica. Kakor poročajo iz Gračca, je treba na tej progi položiti samo še 20 km tračnic.
g Sestava gospodarsko zbornice. 23. in 24. t. m. se je vršila v ministrstvu trgovine in industrije anketa o gospodarski zbornici. Prevladalo je mišljenje, da naj bo po grupah zastopano poljedelstvo s 34 člani, trgovina s 16, de-narstvo s 11, pomorstvo s 5, delavstvo s 7, in-ženerji s 4 člani. Posamezne člane bi volili: Glavna zveza poljedelskih zadrug, vsaka od 16 zadružnih zvez 1 člana, a zveze izven glavne zveze 17 članov (skupno (34). 9 trgovskih zbornic bi volilo po 1 člana, sarajevska in zagrebška zbornica po 2, Zveza izvoznikov, Zveza trgovcev v Zagrebu in Ljubljani po 1. Za industrijo bi volili: zbornice v Ljubljani, Belgradu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, Bečkereku, Osjeku in Skoplju, Zveze industrijcev v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani po 1 člana in 1 člana belgrajska zbornica. (Tu se nam zdi število članov za Slovenijo odločno premajhno; op. uredn.) — Od obrtnikov bi volili: belgrajska zveza 4, Zagreb 4, Ljubljana, Sarajevo. Novi Sad, Bečkerek, Osjek, Split, Cetinje po 1, 1 tudi Zveza hrv. obrtnikov v Zagrebu, nato zveze v Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu in Belgradu po 1 (tudi tu ima Slovenija premalo zastopnikov z ozirom na njeno obrtništvo; op. uredn.). Denarstvo bi volilo; belgrajsko »Udruženje« 1, Zagrebška zveza 2, sarajevska, ljubljanska, novosadska zveza po 1 in borze v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu po 1. Za delavstvo bi volile: 6 zbornic po 1 in centrala 1. Inženjerske zbornice v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu in Novem Sadu po 1 člana. Anketa je zahtevala, da se člani zbornice volijo direktno, a ne da so predloženi (po 2) po ministrstvu. (Vlada je dosedaj ostala na svojem stališču. Anketa se nadaljuje. — Kakor je omenjeno, je Slovenija, vse premalo zastopana. Kaj je delal delegat ljubljanske trgovske zbornice na tej anketi, da ni zagovarjal primernejšega zastopa Slovenije?.
g Carinske fakture za pošiljke v Italijo. Carinarne v Italiji zahtevajo za vse pošiljke predložitev fakture v dvojni izdelavi, ki se mora ujemati v cenah z originalno fakturo. Razlog za to je, da se kolckovina, ki jo je prej plačal oni, ki je dobil blago, plača z uvozno carino in se ravna po vrednosti blaga.
g Jugoslovanski paviljon na milanskem sejmu. Iz Milana poročajo, da je na milanskem sejmu letos prvič zastopana tudi Jugoslavija. Pooblaščena agencija v Lyonu je prenesla vso uredbo in predmete, ki so bili razstavljeni na mednarodni razstavi v Lyonu, v Milan, kjer se je otvoril jugoslovanski paviljon 19. t. m.
g Italijansko-jugoslovanska trgovina v letu 1924. V letu 1924. je Italija uvozila iz Jugoslavije za 557 milijonov lir (v letu 1923. samo za 489 milijonov lir). Lani je znašal izvoz iz Ita-
lije v Jugoslavijo 370 milijonov lir (v letu 1923. 336 milijonov Ur). Med državami, ki največ uvažajo v Italijo, je bila Jugoslavija lani na 6. mestu (1923 na 6 mestu). Med kupci italijanskega blaga je bila Jugoslavija lani na 8. mestu (leta 1923. na 7. mestu).
g Naraščanje funta šterlinga. Kakor poročajo iz Neewyorka, je Bank of England sklenila z Federal Reserve Bank sporazum glede medsebojnega podpiranja v valutnem vprašanju. Rezultat tega sporazuma je bil, da je funt šterling dosegel v soboto na newyorški borzi 4.815 (pariteta 4.866) dolarja, kar pomeni rekord v teku zadnjih 10 let.
g Ustavitev reekspedicije preko postaje Podbrdo v Italiji. Ravnateljstvo italijanskih železnic je ustavilo reekspedicijo preko postaje Podbrdo (Piedicolle). Pošiljke, ki so bile do sedaj poslane v Podbrdo v svrho carinske manipulacije, se morajo sedaj pošiljati preko postaje Gorica-Sveta gora (Gorizia- Monte Santo).
Borze.
Dne 27. aprila 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin 14.75—13.90, Italija 2.5375 -2.5675, (2.56), London 298.18-30118 (299.24), Newyork 61.58—6258 (62.20), Pariz 3.2050—3.2550 (3.23—3.25), Praga 1.8308-1.8608 (1.85—1.8525), Dunaj 8.65-8.85, (8.78), Curih 12.01—12.11 (12.08).
Curih. Belgrad 8.30 (8.30), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2270 (1.2290), Italija 21.13 <21.18), London 24.90 (24.84), Newyork 516 (516.20), Pariz 26.7250 (26.8250), Praga 15.3250 (15.3250), Dunaj 72.70 (72.70), Bukarešt 2.30 (2.30), Sofija 3.7750 (3.7750).
Dunaj. Devize: Belgrad 11.41, Kodanj 131.70, London 34.2725, Milan 29.06, Newyork 709.35, Pariz 36.79, Varšava 136.15. — Valute: dolarji 706.30, francoski frank 36.65, lira 29.02, dinar 11.37, češkoslovaška krona 20.99.
Praga. Devize: Lira 138.50, Zagreb 54.125, Pariz 175.25, T.ondon 163.10, Ne\vyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. pos. 61.50 blago, Vojna škoda 160 denar, Celjska pos. 210—212, Ljubljanska kreditna banka 217 denar, Mer-kantilna banka 110—125, Praštediona 800— 805, Kreditni zavod 190—200, Strojne tovarne 135 blago, Trbovlje 380—390, Vevče 100-118, Stavbna družba 265—280.
Zagreb. Hrvatska Eskomptna, Zgb. 105, Hipobanka, Zgb. 59—60, Jugosl. banka, Zgb. 97—98, Praštediona, Zgb. 805, Slavenska, Zgb. f 70, Eksploatacija, Zgb. 38—47, Šečera, Osjek 600, Našica 45—55, Guttmann 380—425, Slavonija 56, Trbovlje 385—390, 7% inv. posojilo 62.25, Vojna škoda 161—162.25.
Dunaj. Alpine 37.15, Greinitz 13.8, Kranjska industrijska družba 43.5, Trboveljska družba 44.8, Hrvatska eskomptna banka 11.8, Leykam 13.8, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 65.1, Avstrijske tvornice Za dušik 16.2, Mun-dus 82, Slavonija 6.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekovi, ozir. jelovi hlodi, od 25 cm prem. napr., 4 ni dolž., fko nakl. post. 8 vag. 230—230 (zaklj. 230), re-meljui 78-78, 98-98, 38-78, 4 m dolž., monte, franko meja 600 denar, bukovo oglje Ia, fko meja 1 vag. 114—114 (zaklj. 114). — Žito in poljski pridelki: Pšemca avstralska, par. Ljubljana 470 blago, otrobi pšenični, debeli, par. Ljubljana 220 blago, otrobi
pšenični, drob., par. Ljubljana 190 blago) koruza zobata, promptna, par. Ljubljana 220 blago, oves, makedonski, orig., fko vagon, Ljubljana 330—345.
Cerkveni vestnik.
KNJIGA O MARIJI.
To dovršeno in času kar najbolj primerno književno delo je najlepši spomin na tako veličastni 1. Marijin kongres; hkrati bo pa stalna in bogata zakladnica jedrnatih in temeljitih razprav, ki proslavljajo (in razkazujejo) moč in slavo nebeške Matere z raznih sodobnih vidikov. Vse vrste naših kulturnih vprašanj in socialnih zadev, vsi važnejši problemi, ki so aktualni v verstvenem razvoju, v cerkvenem in družabnem življenju — so dobili v knjigi pod vidikom Marije srečno rešitev. Naj navedemo samo nekaj takih referatov, ki so v — petero poglavij in sedemnajst pol obsegajoči — knjigi med drugimi umno in spretno spleteni in razvrščeni:
Marija in spoštovanje do avtoritete; Marija in delo ljubezni; Marija in Evharistija; Marija in vzori življenja; Marija in mladinske organizacijo; Marija in Vzhod; Marija in sv, Frančišek Asiški; Marija in socialna obnova; Marija in žena v družini; Marija in žena v javnosti; Marija in apostolstvo mož... itd.
Knjiga o Mariji je prav iz tega ozira res nova in obenem zanimiva ter praktična. Zarezana je z njo nova pot, ker nudi 31 lepo zaokroženih, s primernimi svetopisemskimi citati in sklepnimi liturgičnimi molitvami opremljenih sestavkov, kakor so jih zamislili odlični referenti in govorniki na Marijinem kongresu, bo »-Knjiga o Mariji« — kar je umevno — kaj prikladna za šmarnične govore, ali za govor oziroma berilo pri družbenih sestankih.
»Knjiga o Mariji« je mikavna po vsebini, kakor tudi po opremi in obliki. Jugoslovanska tiskarna jc tudi storila svoje, da jc zlato jedro dobilo lično in prikupljivo vnanjost.
»Knjiga o Mariji« poklanja nebeški Materi cvet in sad njenega prvega slovenskega kongresa in z njim vse njeno češčenje naših davnih in današnjih rodov.
Prevzvišeni knezoškof ljubljanski je dal knjigi pohvalno spremstvo s priporočilnim pismom.
Sveti oče Pij XI. jc sprejel »Knjigo o Ma-i riji« z očetovsko ljubeznijo iz rok preds. Mar. kongresa, kanonika dr. Al. Mcrharja, v po-s
sebni avdijcnci dne 20. aprila 1925.
• • •
c Rimskim romarjem-pevcem. Pesmi, ki se bodo pele pri romanju v Rimu pri raznih božjih službah: 1. Mašne: Fabianova IX. iz Cccilije I. Premrlova 8. iz I. zbirke. Sattncr-jeva 6. iz njegovih 12 mašnih. — 2. Marijine: Hladnik: Marija skoz življenje. Riharjcva: Majeva »Že slavčki žvrgolijo«. Kimovec: Marija, Slovcncev Kraljica. Sattnerjeva: »Z visokega prestola«. — 3. Evharistične: Focrsterjeva »Presveto Srce« (Cccilija I.). Hribarjeva »Jezusa ljubim«. Glasno zapojmo. — 4. Razne: Riharjcva »Binkoštna« (Cec. I.), Riharjeva Sv. Peter in Pavel (Cec. II.), Povsod Boga, Zahvalna in razna odpevanja pri lavretanskih litanijah iz Slava Brezmadežni. — Pevci naj sc pismeno priglasc g. Stanku Premrlu, Ljubljana, Pred škofijo 12, ter naj povedo, kateri glas pojo (sopran, alt, tenor, bas). Vsak pcvec ozir. pevka naj vzame seboj Cecilijo (če mogoče, oba zvezka), zbirko »Slava Brezmadežni« in tiste pesmi, ki so se pele na zadnjem katoliškem shodu. Kdor more vzeti tudi še katero drugo gori omenjeno pesem, ki se
Ljubezen in zlato. 73
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Deda je zmagovestno pogledala Daylighta.
»Ali mi dovolite, da malo dirjava?« je vprašala.
Daylight je prikimal in ona je zdivjala po cesti. Opazoval jo je, dokler mu ni izginila za ovinkom izpred oči, in čakal, da se zopet prikaže. To je, da zna ravnati s konjem, si je mislil, Bog! To je biia ženska! In ta je cel teden tipkala po pisalnem stroju. Tam ni bilo mesto za njo. Postati mora žena, ki živi lahko v svili, z demanti — to je namreč po njegovem obmej-niškem mišljenju pristojalo ljubljeni ženi — pa s psi, konji — »Bomo videli, gospod Burning Daylight, kaj se da z nama storiti v tem oziru,« je zamrmral sam pri sebi. Na glas pa je rekel:
»Dobro, Miss Mason, dobro. Vse priznanje zaslužite, ko znate tako jezditi. Ne, le ostanite na njem, skočimo še kamnolom pogledat. Veste, ko ste ga po-slednjikrat po gobcu, je kar malo zaječal. Ste ga slišali? In ali ste ga videli, kako je spustil noge na cesto — kakor da bi bil zadel ob kamenito steno. Sedaj je dobil dovolj, da bo odslej vedel, da ga bo ta kamenita stena vedno čakala.«
Ko se je tisti popoldan poslovil od nje pri po-četku ceste, ki je držala v Berkeley, je stopil med gručo bližnjih dreves, kjer je neopazen zrl za njo, dokler mu ni izginila izpred oči. Ko pa se je obrnil, da bi odjezdil proti Oaklandu, mu je šinila neka misel v glavo, da se je žalostno zarezal in zamrmral: »Sedaj pa moram stvar popraviti in res kupiti ta vražji ■kamnolom. Samo to more opravičiti moje potikanje po teh gričih.«
Pa kamnolom je moral za nekaj časa izginiti iz njegovih načrtov, kajti naslednjo nedeljo ie jezdil sam. Tisti dan ni bilo Dede po cesti iz Berkeieya, niti teden dni pozneje. Daylight je bil ves iz sebe od ne-potrpežljivosti in pričakovanja, dasi se je v pisarni premagoval. Na njej ni opazil nikake izoremembe in
je skrbel za to, da tudi on nobene ni pokazal. Vršilo se je vedno isto enakomerno delo, dasi je sedaj bilo razdražljivo, vznemirljivo. Daylight se je znašel v sporu s svetom, ki ne dovoljuje, da bi se možak vedel do svoje stenografke na način, kakor se vedejo vsi moški in ženske. Kaj mi pa koristi, da imam toliko milijonov? je neki dan vpraševal svoj namizni koledar, ko je ona po narekovanju odšla iz sobe.
Ko se je tretji teden nagibal proti koncu in ga je zopet čakala pusta, prazna nedelja, je Daylight sklenil izpregovoriti, pisarna gor, pisarna dol. In lotil se je stvari preprosto in naravnost, kakor je bila njegova navada. Pravkar je dovršila delo pri njem in pobirala papir in svinčnike, ko se je oglasil:
»Še eno stvar, Miss Mason, in upam, da ne boste proti temu, da bom govoril odkrito in naravnost. Naredili ste name vtis razumnega dekleta in mislim, da ne boste užaljeni spričo tega, kar vam hočem povedati. Znano vam je, koliko časa ste že pri meni v pisarni — že leta, vsaj nekaj jih jc že, in veste, da sem bil pravičen in nepristranski do vas. Nikdar nisem bil, kakor bi rekli, predrzen, prezaupen. Ker ste bili v moji pisarni, sem skušal biti bolj skrben kakor ako — ako bi vas ne bilo, razumete. Pa vzlic temu me to ne dela manj človeškega. Sam samcat sem — ne smatrajte tega kakor nekako ponudbo za prijaznost. S tem le mislim, da vam poskusim povedati, koliko je pomenila ona dvakratna ježa z vami. In tako se nadejam, da ne boste proti temu, če vas vprašam, kako to, da zadnji dve nedelji niste jezdili na izprehod?«
Prenehal je in čakal; bilo mu je prav toplo in nerodno in pot se mu je zbiral v majhnih kapljicah na čelu. Ona ni takoj izpregovorila, pa je stopil preko sobe k oknu in ga dvignil višje.
»Jezdila sem,« je odgovorila, »v drugo smer.«
Zakaj pa ...?« Ni se mu posrečilo dovršiti vprašanja. »Kar naprej in bodite odkriti do mene,« jo je vzpodbujal. »Tako odkriti, kakor sem jaz do vas. Kako to, da niste jezdili po piedmontsicih gričih? Vseoovsodi snm vns iskal.*
»To je ravno zakaj.« Nasmehnila se je, ga pogledala za trenutek naravnost v oči, nato pa je povesila svoje. »Resnica, saj razumete, Mr. Harnish.«
On pa je otožno zmajal z glavo.
»Razumem in ne razumem, še daleko se nisem privadil mestnih šeg. So stvari, ki jih človek ne sme storiti, kar pa mene ne ovira, da jih ne bi storil toliko časa, dokler jih nočem.«
»Ako pa jih hočete storiti?« je hitro vprašala.
»Potem jih storim.« Ustnice so se mu trdno nategnile spričo te potrditve volje, v naslednjem hipu pa je svoje besede že popravljal. »To se pravi, večinoma jih storim. Ampak to mi neče v glavo, da so stvari, ki jih ne smeš storiti, dasi niso slabe in ne bi nikomur zalega ne storile — n. pr. ta ježa.«
Ona se je nekaj nervozno igrala s svinčnikom, kakor da bi preudarjala odgovor, on pa je potrpežljivo čakal.
»Ta ježa,« je pričela, »ni, kakor pravijo, prav. Prepuščam to vam. Saj poznate svet. Vi ste Mr. Harnish, milijonar...«
»Hazardist,« ji je rezko segel v besedo.
Prikimala je kakor da bi sprejela ta izraz in nadaljevala.
»Jaz pa stenografka v vaši pisarni...«
»Tisočkrat boljša ste od mene ...« se je poskusil vmešati, a ga je ona prekinila.
»Za to ne gre. Vpošlevati se mora enostavni in precej navadni položaj. Jaz delam za vas. In radi tega ne gre za to, kaj mislite vi ali jaz, temveč kaj bodo drugi ljudje mislili. Menim, da mi ni treba govoriti vam kaj več o tem. Sami dobro veste.«
Njene hladne, stvarne besede so jo postavljale na laž — vsaj tako si je Daylight mislil, ko je motril njeno razburjeno ženskost, črte njene postave, grudi, ki so se burno dvigale in padale, in razburjeno barvo na njenih licih.
»Jako žal mi je, da sem vas prepodil iz priljubljenih vam krajev,« je dejal precej tjavendan.
(Dalje sledi.)
nahaja drugod, naj vzame še tisto seboj. Pevci naj sc na petje po možnosti nekoliko pripravijo.
c Osrednji odbor za sveto leto v Rimu
nas obvešča, da naj se, kdor želi imeti celo norijo spominov na sveto leto, obrne na Se-rretariat Internacional de la Jeunesse Catho-lique, Via della Scrofa, 70, Rim. Cela serija 15 lir f ran ko.
Katoliški vestnik.
Konkordat med sv. stolico in Poljsko. Iz
Varšave poročajo: V senatu je levica poljskih socialnih demokratov in radikalnih narodnjakov stavila predlog, da sc konkordat s sveto stolico kratkomalo odbije. Vendar so ostali klubi senata med tem zagotovili večino za zadovoljivo odobritev konkordata. Spričo tako različnih mnenj glede konkordata so sc vse stranke v senatu izjavile za to, da sc razmerje med državo-in vsemi v državi obstoje-, čimi verami končno uredi. Poljska javnost jc to vzela z velikim zadovoljstvom na znanje.
Prosveta.
pr Spored IV. abonma koncerta Filbar-tnonične družbe, ki sc vrši v ponedeljek, dne 4. maja t. 1., ob 8. uri zvečer. Gnjesin: Dve miniaturi. Metner: Mislecu. Strcjher; Arabsko. Obuhov: Čakal tc bom. Prokofjcv: Glas ptice, Melodija. Vejsbcrg: Kitajska pesem, Rdeča roža. Krejn: Narcis, Pesem Aliskana. Mjas-kovski: Divni grad. Aleksandrov: V album. Lurje: Odtcgnjena, Šaljiva. — Avtorji so sami ruski komponisti in vse skladbe so najnovejšega izvora. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Narocino gledališče v Ljubljani,
DRAMA: Začetek oh 20 zvečer.
Torek. 28. aprila: ZAPRTO. Breda, 29. aprila: ROKA ROKO UMIVA. Red A.
Četrtek. 30. aprila: DELAVSKA PREDSTAVA i>i-i znižanih cenah. Petek, 1. maja: ZAPRTO.
OPERA:
Začetek ob pol 20 zvečer.
Torek, dne. 28. aprilu: AIDA. Gostovanje sile.
Zaludove in Zdenka Knittla. Red E. Sreda, 29. aprila: ZAPRTO. Četrtek, 30. aprila: DON PASKVALE. Red B.
Petek, 1. maja: PRODANA NEVESTA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izveu.
I, BENAVENTE, ROKA ROKO UMIJE, OBE OBRAZ.
Sodobni španski pisatelj Jacinto Bena-vente, imetnik Noblove nagrade, se je v svoji komediji »Los interes ereados« dotaknil modernega življenja, ga z romansko duhovitostjo odcl v dragoceno obleko stare gledališke kulture in tako vzel igri vso krutost in morebitno pristranost. Fabula jc — kot pri vseh velikih umetnikih — prav enostavna in, izluščena v par stavkih, zveni vsakdanje. Be-naventova veličina tiči v podajanju tc fabule, ki je z umetniško roko dvignilo prost dogodek v večno sfero in ga okitilo z navidez samo-! obsebi umljivo modrostjo. A da je beseda prav zapisana in da se ob pravem času oglasi, ji daje moč filozofske nadvsakdanjosti. Ko gledamo pisani svet v skupini maloštevilnih lutk, ki vse tiče v vsakdanjem življenju kot sužnji lastnih interesov in vidimo pretkanega lutkarja Krišpina z gospodarjem Leandrom, kako druži vse niti v svoji roki, vara ljudi in izkorišča njih slabosti, ko končno nebeška iskra ljubezni zmaga in razpleta mali krog — sc zavemo, da se ta prelestna lutkarska bajka vrši v vsej grobosti posameznega slučaja vsak čas in še ta hip okoli nas. Benaventovo umetniško lice je v tem delu prav mnogostransko; jc miniciozen, a dobrodušen opazovalec, psiholog izredne izbrušenosti, porogljivec in oster satirik, ki najostrejše zadene stan, kateremu sam pripada. Mehko in prisrčno mu zveni lirična struna, šegavo in z dobrim smehom modrijana omiljena jc ost njegovega roganja. V slogu comedio dell arte je napisal prolog — klasična je njegova vrednost — in epilog, ki oklepata igro v dragpccn okvir. Tipizacija je izvedena brez nasilstva, za odersko uprizoritev tvori veliko težavo, ki jo mora zmagati le
resnična inteligenca interpretov in — tudi to je potrebno — srčna kultura publike. Treba jc zavesti, da si akterjev-lutk ni izmislil avtor zaradi neumestne originalnosti, ampak da jih je ustvaril ves svet v tisočletjih svojega življenja.
Režiser (g. Osipovič) jc stal pred težavno nalogo, najti v stilizaciji s tenkočutnostjo zlato srednjo pot, izogniti se je bilo treba imitaciji lutk in vseeno podati nerealnte ljudi. Pri premieri, ki se jc vršila v petek, je bilo videti preveč motečega detajla in premalo enotnosti v pojmovanju, kar gre deloma tudi na rovaš posameznih igralskih kreacij. Repriza, ki jc bila prosta nervozne napetosti, jc izgladila marsikateri nedostatek, tako da sta prvi dve dejanji popolnoma zadovoljili. V zadnjem dejanju pa se mi zdi scena zaradi stabiliziranja skupin nerodna in je tudi premalo razpletena. Delo take literaturne kakovosti bi pač zaslužilo skromno, a lastno umetniško inscenacijo. Uprava bi morala to preudariti. Kostimi so bili v splošnem pravilni, posebnih invencij zlasti pri damah ni bilo opaziti.
Igralsko je stala, kot že omenjeno, repriza visoko nad premiero, ki je zaradi razburjenosti napravila vtis nezadostne pripravljenosti. Obsežno vlogo Krišpina, mnogobarvnega bivšega galeota in dobrega sluge jc igral g- Lc-var, ki je pokazal vse zmožnosti svojega organa od grobega razgovora do hitrega prigovarjanja in pesniške zanešenosti. Lc njegov mefistovski kostim ni bil na mestu. Izredno dobro figuro je kreiral g. Pcčck kot slavni bolonjski doktor, Polišinel (g. Lipal) in gostilničar (g. Gregorin) sta sc lepo uživela v okvir. Harlekina jc prvič igral g. Drenovcc brez pravega duha, drugič je bil g. Jan mnogo prirodnejši, le da jc imel preglobok glas. G. Skrbinšek je lutko pretiraval, kar je pri re-prizi popravil. Med damami sta se odlikovali ga. Vera (Leander) in ga. Nabloska (Kolom-bina); ga. Medvedova (Sirena) je podala svojo vlogo preveč z grobe strani, ga. Šaričcva ni dala Silviji onih toplih tonov občutka, kLsmo jih pri epilogu prav posebno pogrešali. Tudi njen glas je bil prenizek. Ga. Balatkova ni mogla, kljub kratki vlogi, prav zadovoljiti.
Predstava težavne Benaventove komedije je v splošnem režijsko in igralsko uspela. Če
sc bodo prihodnje reprize vzdržale glede tempa in diskretnosti na višini druge predstave, bo igra nudila globok užitek tudi oni publiki, ki je pri premieri obžalovala, da delo ni izšlo pred uprizoritvijo v knjižni obliki.	M.
Orlovski vestnik.
Orlovski odsek v Št. Jerneju priredi v nedeljo dne 8. maja po litanijah v društveni dvorani telovadno akademijo. Sodeluje domača orlovska godba. Prijatelji vljudno vabljeni.
Odbor.
Naznanila.
Predavanja o zdravstvu. Peto predavanje se vrši danes v torek dne 28. t. m. ob 6. zvečer v veliki dvorani univerze. Predava g. dr. P i n t a r, specialist za ženske bolezni, o veleaktualnem predmetu: i g i j e n a želi e«. Pristop k temu predavanju imajo samo matere in dekleta. Vljudno vabljene vse, ki vam je kaj do lastnega zdravja in pa do zdravja zaroda.
Občni zbor društva konceptnih uradnikov politične uprave iz Slovenije se bo vršil v nedeljo dne 3. maja ob pol 11. dopoldne v poslopju dr žavne realke v Mariboru z običajnim dnevnim redom. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Turistika in šport.
Podružnica Slov. planinskega društva v Radovljici ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 4. maja t. 1. v prostorih : Sokolskega doma< v Radovljici.
Darovi.
Eiizabetni konferenci pri sv. Jakobu jc
daroval za reveže g. Fran Leskovec, posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice, 100 Din namesto venca na grob blagopokojni gospej Mariji IStenta. Bog plaqaj! — Predsednik.
— V počaščenje spomina umrlega člana g. Ignacija Paara, sodavičarja na Jesenicah, je darovala zadruga sodavičarjev za Slovenijo v Ljubljani Podpornemu društvu slepih 100 dinarjev, za kar sc odbor najiskrenejc zahvaljuje.
Barvne trakoi/e, ogl;eni-t povoščeni-, kopirni papir, hektografiCnl zvitki in druge potrebščine pri IM. Barag®, SMSH8!Ii Jffi? 6/1
E>ospal je zopet Pra^i ftolandski Kaka®!
V vašem iuteresu je, da uživate le prvovrsten KAKAO; tedaj zahtevajte povsod pravi holandski KAKAO znamke
CROOTE
samostojna, vešča slovenske in nem. korespondence, se sprejme takoj v veletrgovino v mesto na Gorenjsko. - Ponudbe je nasloviti na upravo lista pod Veletrgovina 2784.
DEKLE
vajena vseh hišnih del in šivanja, IŠČE službo pri šivilji. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva« 2728.
Mirnemu in solidiremu gospodu se ODDA s 1. mejnikom opremljena podstreSna
SOBA
v vili na Mirju. Naslov pri upravi lista pod štev. 2729.
Radi opustitve trgovine prodajam zlatnino, srebrni-no, vsakovrstno jedil, orodje in birmanska darila, po zelo znižanih cenah. - )OS. SELOVIN-CUDEN, Ljubljana, Mestni trg.
ELEKTROMONfTER
vešč hišne inštalacije in drugih podobn. del, išče . službe pri kakem podjetju za montažna dela. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi lista pod številko 2777.
P: oda j.-m damske modne
na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani v tržnih dnevih ter tudi prenavljam stare. Velika izbira za maj. 1., 2. in 3. maja NOVOSTI.	2783
Tri marmornate plošče
in drugo, prodam. - Naslov v upravi lista pod št. 2780.
Urad. druž. JPče za mes. maj
MESEČNO SOBO
z uporabo kuhinje. Ponudbe na: Ivan Jaklič, brzovozna oddaja, Ljubljena, glav. kol.

prodam, krasno, eno-nadstropno, za trgo-vino ali obrt pripravna. Stanovanje takoj. Stoji na prometnem prostoru. Cena je 200.000 Din. Več pove lastnik Jurij Fcrenc, Trbovlje.
železno posteljo
zložljivo, prodam. — Gledališka ulica štev. 7, III. nadstropje, Pogačar.	2791
HIŠA naprodaj.
Kupec se lahko takoj vseli; 4 sobe prazne in kuhinja. Velik, vrt in dvorišče. Na periferiji mesta. Cena ugodna. Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod štev. 2778.
SREBRNE KRONE
kupujem. - Ponudbe upravi lista pod šifro »KRONE«.
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«,

Visoke vrtnice
se š c. dobijo do maja v Škofji Loki - MARGUČ.
Pesopo!
IŠČEM za- dobo 2 mesecev 15.000 Din proti garanciji s 100.000 Din. Samo resne ponudbe na upravništvo pod šifro »Resen« štev, 2737,
MODRA GAI.ICA
| žveplo, rafija in vsa umetna gnojila
'SOMA gp=&2
ČISTO SVINJSKO
v lastni topilnici topljeno, imam stalno v zalogi. Najnižje dnevne cene. — Cenj.
naročila na tvrdko J. POPOVIČ — Ljubljana.
ZVEST, ZANESLJIV in POŠTEN
išče zaposlitve kot PORTIR ali ČUVAJ v tovarni ali podjetju, prevzame tudi nadzorstvo delavcev. — Položi kavcijo Din 25.000. Ponudbe pod šitro »Zaposlitev« štev. 2724 na upravo »Slovenca«.
v najbolj prometnem kraju v Jugoslaviji, se oc'da v najem ali proda po zelo ugodnih pogojih radi družinskih razmer. Poizve se: Trbovlje, gostilna TRATNIK. 2701
prihranite, ako pred nakupom blaga za obleke, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut, šerp, obrisalk, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega blaga ter usnja, obiščete trgovino, kjer so najnižje cene in sicer pri tvrdki
»DANICA«
MAJZELJ & RAJŠELJ
Ljubljana, Turjaški «rg št. 1.
j Več soalnic
j in dve JEDILNICI iz trdega
j lesa, lepo politir., naprodaj v tkofji ulici 13, dvorišče.
Trgovsko in obrtno PODJETJE
na promet, točki, obetajoče lepo bodočnost, nujno IŠČE POSOJILO 75.000 Din proti vknjižbi na prvo mesto, ali sc sprejme družabnik (-ica) z istim kapitalom; ako želi sodelovati, je potrebno, da je izučen v trgovini, ali pa se sprejme samo k obrti — meški ali ženska, brez sodelovanja s kapitalom 25— 30.000 Din; sprejme sc tudi pomočnik ali prodajalka s kavcijo 10—15.000 Din za vodstvo podružnice v prijaznem gorskem (izletniškem kraju). — Dalje dobi vpoko-jenec (duhovnik ali učitelj ali karkoli) brezplačno stanovanje in hrano, ako ume in bi hotel gojiti čebele in Se pečati s sadjerejo. Uboga vdova z otrokom 8—10 let starim, ki bi bila zmožna oskrbovati gospodinjstvo pri delavcih in obdelovati nekaj polja in vrt, dobi službo. Ponudbe s pogoji sprejema iz prijazn. I. DIMC, Trška gora — Krško.	2725
Več otroških vo-ztčkovin dvokoles
prejšnjih modelov proda poceni »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.	2413
Zapustil nas je danes zjutraj ob %4 in odšel med nebeške kri-latce naš preljubljeni sinček oziroma bratec
JANKO
Pokopali bomo našega nepozabnega ljubljenčka v ponedeljek dne 27. aprila cb pol 6. uri pop. na mestnem pokopališču v Kranju.
Prosimo Vas vse, ki sočustvujete z nami, da ohranite našemu predragemu Jankotu ljubek spomin.
Kranj, dne 26. aprila 1925.
Mr. Ph. Fran in Slavka Šavnik, starši.	Bogdan Šavnik, bratec.
Brez posebnega obvestila.
Kopališče DARUVAR
radioaktivni topli izvori 38 do 50n C Najuspešneje zdravljenje: ženskih bolezni, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti
Celo leto otvorjeno ! Ugodno letovišče! Zmerne cene. Ugodne železniške zveze!
Izven glavne sezone znatni popust! Zahtevajte prospekte od Ravnateljstva kopališča.
vpeljana GOSTILNA
s krasnim senčnatim vrtom, kegljiščem, vrtom za zelenjavo, primernim gospodar, po-poslopjem in gostiln, opravo, s takojšnjim stanovanjem, na promet, prostoru, v bližini vojašnice, v večjem mestu Slovenije, se proda pod ugodno ceno. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro GOSTILNA štev. 2785.
NA STANOVANJE
in HRANO sc sprejmeta dva gospoda po jako nizki ceni. Ambrožev trg 1, gostil
Motorna kolesa
nova, amer. sistem Ewans lansko leto stali 13.500 Din, isti sedaj 6200 Din, še nekaj komadov na razpolago, — »TRIBUNA« F. B. L., tovar. dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska 4.
Obrtniki, ličarji, pleskarji, pozor!
VELIKA ODPRODAJA
raznib lakov iz svetovnoznane tovarne Carl Tiedemann. Nudi po znatno znižanih cenah
STANKO FLORJANCIC, LJUBLJANA
Sir. Petra oesta 35 (preje Mencingerjev lokal)
ElchfriCnc (vernice
Skodovih zavodov
v Plznn.
Zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubljana. šeienburgova 7. hiša Jadranske Danhe.
Dnhavliain* najsolidnejše in na;cenejše elektromotorje, tur-cJUUdVljaJU. bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
Grade:
električne centrale, električne železnice, cuk-rarne, pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
'zdaja konzorcij ^Slovenca«.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčiu
lugoslovanska tiskarna v Ljubljani.