List 48.
Kako z grojzdjem ravnati, ki je zmerznilo
pod snegom.
Naš častiti dopisnik iz Marburga nam je unidan žalostno oznanil, da je letos na Štajarskem več tisoč štertinjakov vina pod snegom v mrazu ostalo. Poslednji list slavne štajarske kmetijske družbe poterjuje to žalostno novico ter pravir da v mnogih nogradih, in zlasti v luto-merških, radgonskih, konjiških itd. je nenavadna zima ter-gatev prehitela. V naj bolj i h štajarskih goricah je namreč navada, da še le o vseh Svetih začnejo brati. In le leta 1835 je enaka uima nograde zadela kakor letos, pa vendar takrat ni bilo toliko snega in tudi ni tako dolgo ležal. Letos je snega padlo sem ter tje tudi za 2 čevlja na debelo in zmerzline je bilo do 12 stopinj. V takem vremenu ni bilo mogoče brati. Kdor pomisli, da v okolici radgonski in lutomerški je vino ljudem poglavitni pridelk, si bo lahko sam mislil njih žalostni stan. Pa so res Lutenberčani zdaj še skor žalostneji kakor so bili takrat ko so pogoreli; kar res ni čuda, ker v lutomerškem kantonu samo je 1187 oralov nogradov, v kterih skor še nikjer niso brali.
Kaj je storiti v taki nesreči?
Skušnja v takih žalostnih okoljšinah to-le uči:
Ce se zmerznjeno grojzdje masti (preša), se dobi mošt, iz kterega postane plivko in včasih še celo smerd-ljivo vino, ktero je tako zoperno, da ga nobena živa duša piti ne more in se tedaj zavreči mora. Ravno taka čobodra se dobi, ako se da grojzdje v kakem gorkem hramu otajati ali če se celo s toplo vodo spera. Ako pa se grojzdje pusti pod milim nebom ali če se prenese v kak merzei hram in se večkrat škropi z merzlo vodo, da se polagoma otaja, takrat je pa veliko bolje za vino. Ce je grojzdje bilo dopolnoma zrelo, mu zmerzlina celo malo škoduje; če pa ni do dobrega dozorelo, zlasti belo grojzdje, pa otajano ni za vžiti. Treba je tedaj v taki nesreči zrelo grojzdje skerbno odberati od nezrelega in vse nezrelo grojzdje kakor tudi tisto, kije nag nji to, z osolj eno vodo poškropiti pred maščenjem ali pre-šanjem; dve periši soli je dosti na štertinjak mošta. — Cernemu grojzdju zmerzlina veliko manj škoduje kakor belemu, če tudi ni do dobrega zrelo bilo.
Kadar most iz zmerznjenega grojzdja vre, se mora skerbeti za dosti gorkote (10 do 12 stopinj po Romirjevem gorkomeru) v hramu, zakaj mošt iz zmerznjenega grojzdja že sam je nekoliko merzleji in zjutraj je v tem času tudi že tako merzleje. Tedaj se mora moštu pomagati a toplim hramom, da lože vre.
Kdor se ravna po teh skušnjah prav natanko, si bo 8 tem saj toliko škode odvernil, da si bo, kolikor je moč, vino zboljšal; manj ga pa bo na vsako vižo.
v
Ce se taka nesreča ravno poredkoma primeri in čeravno so imenovane skušnje gotove, je vendar želeti, da bi vinorejci, kterim je letos grojzdje pod snegom zmerznilo in so vse sorte ž njim ravnali, tudi te svoje skušnje na znanje dali, da bi, ako bi še kterikrat taka nesroča nograde zadela, se še bolj vedilo: kako in kaj.
Za take naznanila prosi si. vredništvo štajarskega „Wochenbl.", za nje pa prosi tudi vredništvo ,5Novic", da bi tako vstregli in pomagali nemškim pa tudi slovenskim bravcem.