* eto LXXI. it. 45. petek 15. februarja Cena Din 1.— Lznaja vaaa dan popoldne, izvzema aedelje ua praznine — inseratl do 60 petit vrst e DIB % do IO0 vrat e Dio 2-50, od 100 do 300 vrst A Din 3. većji inseraU petit vrata Din 4.—> Popust po dogovoru. Lose ratni davek posebej — »SlovenakJ Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Dio 12-—. za tnozematvc Din 25. - Rokopisi se oe vračajo UREDNIŠTVO EN UPRAVNIdTVO LJUBLJANA, KnaJI jeva ulica eter. ff Telefon: 31-22. 31-23. 31-34, 31-25 lO S1-S6 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c^ telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101. Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10351 Po Hitlerjevih grožnjah: ! Za obrambo ČSR je dobro preskrbljeno Izjava šefa čsL generalnega Štaba generala Vojna industrija je dobro organizirana — 4 Krejčija — Vse meje in zaledje dobro zavarovano — Obmejne utrdbe onemogočajo nagel napad ruarja. b. Sef čsl. gene ral-Egs štaba, aenera! Krejči. je *pre*el zastopnike k uba vo;aikib uredi iov listov in ihn podal valne 7ivc » pere: h pr >b!e mi h voiaske obrambe iržave. > vojaški vzgoji, o preosnovi »ml—trije m go«podar stvm v vojaške namene. • u:rd*>enih delih na mejsh ter o ftsliihi manjvn do armade Namen utrjevanja češkoslovaških mej O utrjevanju meje ;e general Krejči z-Tavil med drugim: Zelo verjetno je. da se bodo bodove vojne začele brez \ojne napovedi, z naglim, brutalnim napad >m vseh motoriziranih oddelkov skupno z letali. Tak napad bo seveda izveden na najbolj izpostavljenih mestih napadene drži ve. To motimo up »»tevati. kajti nenaden na rte d S rnatno omej'' udarnost naše vojske Ra-■ss tega nc soiemo pozabiti da bi l pr\ Pazi voine. -h mobilizaciji ne mogli takoj računati na pomoC naših vojaških zavezni- kov zarad: n:ibove oddaljenosti. To pomeni, da bi bih ▼ najbolj kritičnih rrenutk:b vojne navezani sam- nase Iz teh razlogov smo se odločit za zgraditev r*ra\e bar erc ob naš mer da b' mogl' sovražnika ob pr vib sunkih zadržat, Namen naše2a meine-ga utrjevanja je torej 1. zajamčiti ž njim za primer napada potrebno pridobitev na času /a izvedbo morvli/acile: 2 zavarovati ona važna središča pred napadom nasprotnih :et katerih nemoteno delo ie potrebno udarnosti vojske; 3 zagotoviti si važnejše - - "ore kot bazo za uspešno posesan ie poljske armade v boje. s proučevanjem utrdbenih del na meji s« je začelo leta 1°35. naslednje leto smo začeli že s prvinv del: in lani je bilo na^e utr- cvd^jc izvajano že v polnem obsegu. Ta *cdaj prav zadovoljivo napredujejo. Tud- vprašanje zasedbe utrdb s posadkami je zadovoljivo rešeno. Sedanji kontingent armade dopušča zadostno zasedbo utrdb, ne da bi zarad tega številčno kaj utrpela naša fronrn 1 irmada. Naše utrdbe bo- .Avstrija je in ostane neodvisna!" Velik govor avstrijskega zveznega kancelarja Schuschnigga Dum*-. 25 feb. br S noć i je ime1 zvezni kancelar čt. Schuschnigj? v zveznem parla-msntu swj napovedan- govor o berehtes-eadensken sestanku in dogovoru, k- ga ie sklenil s Hitlerjem. Dveuma izvajanja dr. >-."-- r so bila posvečena predvsem notranjim problemom Avstrije in dokazovanju potrebe samostojne in neodvisne avstrijske d'žavf V svojem govrra ie poudaril, da e Avrtrija nemška d-/aw. da se čut; po-ezano l nemško narodno celoto, da pa ho"? v pol: ričnem pogledu ostati sa-■MSl jo* n neodvisna Sestanek v Berch-tčsči ic dal temu stremi fen ju not poudarek. H tler je izrecno pnznsi, da tvori 0 f ie bil sklenjen v Berchtesga-dean. dopolnitev julijskega sporazuma, ki pa prizna?* samostojnost »n neodvisnost Avstrije. C»re le za to. da se omogoči pravilno izvaianje tegs sporazuma. Nemčija je dala s*eJano zagotovilo, da se ne bo vmovivj j v avst-iske notranje zadeve in je t rud potrd : herchtesgadenaki acsOa- Zarafi tega ni govora o tem. da bi se v \\st-:;; oJMOoal kak samostojen na-rodnosociaHsr*čr.t pokret, marveč ostane to-" šet - -nega udeistvovanja slej ko prej na*- otska frorta. v kateri lahko sodelujejo v>:. k: so ra s«ir nstojno in naaaafvisrio Avstrijo Dr Schuschnigg je naslovil na narodne soc'al;ste resno svarilo, na i prenehajo z nadmljnjin rovarjenjem. ker ne sme- 1 računat* več ia podporo b Nemčije, a v Avsrri« bodo veljali le toliko, kolikor se bodo pridružili splošni avstrijski fronti in v njej lojalno sodelovali. Obširno je razvil bodoč: program svoje vlade in na statističnih podatkih dokazoval ž.ivljenjsko sposobnost avstr.jske države ter zaključil svoj govor s pozivom k skupnemu delu za dobr n • • %viJ .r^'"kk(rj prt bralstva. Pred sejo zveznega sveta so se zbrale na ulicah in trgih ve,;ke množice članov patriotske fronte. Pred parlamentom se je zbralo — n l^onn članov patriotske fronte med njimi veliro število članov m!adi"skc ^rjan-zac-je. ki so napravi'i špa-lir od palače zveznega kancelarja do poslopja parlamenta Kancelar dr Schuschnigg je šel skoz *a oa!:r peš v poslopje par-'amenta. sprem' a- od bur-h ovacii Po svojem govoru v zveznem svetu je odšel kancelar dr Schnschr.igg prav tako peš na čelu večt:sočg!ave množice po Ringu, pri čemer )J| ft rreb'^a <*vo burro pozdravljalo Se dolgo potem so korakale po mestu manjše in večie skupine i patriotske b ~:e ter vzklikale Schuschniggu in Avstriji, kakor tud: »Doi veleizdaja'ci'«. »Dol avstrijski nacisti'«. »Mi smo zvesti rdeče-belo-rdeč-m barvam'«, itd. Pred državno opero in na več drugih mestih so skušali narodni socialisti demonstnrati. vendar pa Kljukasti križ Hitlerjevsfce govoru je pohcija kmalu razgnala Vsa A\*strija je pod vtisom Schusvhr,ig-iovega govora. Po vseh trgih in na visokih stavbah so bili nostavljen; zvočniki. Vso noč so trajale spontane in prisrčne manifestacije za kanclerja. Po dunajskih ulicah so korakal: stot^i;. -■■doljubov. ki M prepevali domoljubne pesmi. Pred spomenikom Marije Tcrc/ijc so bile pnrcicne manifestacije za Schuschn.gga. ki m) do^ec'e >p!nh možen višek. Ta dan je doka/a!, da se vse plasti ljudstva strinjajo v kanedrjem Schuschmggom. Vtis v Nemčifž Berlin. 25 feb AA. Nemška radijsjva postaja v Konigswusterhausenu je prenašala govor kanclerja Schuschnaga. Pred kavarnami in javnim poslopji, kjer so bili na-eni zvočniki, so se zbirale velike množice, ki je napeto poslušala izvajanja av-ga kanclerja \"a nemške poslušalce je posebno vplivalo poudarjanje kancler-:.• ^chuschnigga o veljavnosti avstrijske *e in sporazuma z dne 11. julija 1936. ki jamči neodvisnost in samostojnost Avstrije. V Rimu odobravajo k:m. 25. feb. AA. Volja, da za vsako ceno brani neodvisnost Avstrije, je po vče-rajšnjem Schuschniggovem govoru napravita globok vtis v Rimu. Havasov dopisnik •7ve. da italijanski vladni krogi izjavljajo, da je to tudi stališče Italije, ki nikdar ni dvomila v bodočnost in neodvisnost Avstrije. Sodba v Pragi Praga, 25. feb. AA. Prvi vt:> ^husehnig-govega govora je v ČSR zelo ugoden. Menijo, da preveva govor pogum in da je ^chuschnigg pokazal, da hoče do konca svojih sil braniti neodvisnost in svobodo Avstrije. Listi posebno ponavljajo tista poglavja govora, ki govore o ven v neodvisnost Avstrije. Na Poljskem Varšai'au 25 feb A A Schuschniggov govor so na Poljskem ugodno sprejeli posebno zarad1 odločnega poudar'anja. da hoče Avstrija ostat: neodvisna Uradni krogi pa so sicer rezervirani. V Budimpešti Budimpešta. 25 feb AA Ha vas: Schuschniggov govor, posebno pa odstavek, ki govori o svobodi Avstrije, je napravil zelo močan vtis v vseh političnih krogih Poudarjajo, da hoče Avstrija ostati zvesta rimskim sporazumom. Tem sporazumom hoče ostati zvesta tudi Madžarska. graškem magistratu e po Schuschniggovem Gradec. 25. teb br. V Gradcu je bil včeraj pogreb nekega narodnega socialista, ki se je pred dnev, pri neki demonstraciji sam obsrrelil Pogreba so se udeležili narodni socialisti z enim napadalnim oddelkom in zastavo. Po pogrebu so prišli narodni socialisti na Rotovški trg pred magistrat, kjer so zahtevali od župana, naj izobesi na rotovžu zastavo s kljukastim križem. Z -apen Sciunitz se je pojavil na bal- konu ter je izjavil, da jim bo ustregel. Nato je b:La ob 20. izobešena na rotovžu zastava s hitlerjevskim kljukastim križern. Visela je dve uri, nakar so jo zopet odstranili. V Gradcu je prišlo tudi do manjših spopadov med pristaši patriotske fronte in narodnimi socialisti, pri katerih pa so bili narodni socialisti po večini ▼ manjšini do slehernega našega morebitnega sovražnika spravile v dvom glede uspešnosti njegovih prvih ofenzivnih sunkov proti nam. Preosnova industrije in gospodarstva General Krejči je nato govoril o ukrepih za preosnovo industrije in sploh vsega gospodarstva v takem smislu, da bi služila samo vojaškim potrebam. V tem pogledu smo tako z^o'j tehnično kakor glede naglice izdelave dosegli že presenetljive uspehe. To velja M posebno gede izdelave ročnega orožia. Glede Skodovih tovarn, ki imajo izza svetovne vojne že bogate izkušnje, se pečamo predvsem z mislijo njih prestavitve na kak hol j zavarovan kraj. kar bo navzlic oviram počasi mogoče izvesti. /. lasti razveselil v razvoj sta dosegli naša letalska in avtomobilska industrija. Ob prevratu nismo uncli še nobene tovarne letal, danes pa jih imamo že osem. Samo po sebi se razume, da zelo natančno proučujemo tudi vse probleme pravočasne in redne prehrane naše vojske v primeru vojne. Enakopravnost vseh narodnosti v vojski Glede stališča manjšin do češkoslovaške vojske je general Krejči poudari med drugim, da je v vojski po želji vrhovnega poveljstva, pokojnega prezidenta Masarv-ka in sedanjega prezidenta dr. Bencša do skrajnosti upoštevano načelo popolne enakopravnosti vseh narodnosti, tudi v oficirskem zboru, v kolikor seveda tam ne odločata sposobnost in zanesljivost. Vojaška uprava skrbi tudi za to. da se poklicni oficirji in vežbajoči podoficirji nauče manj-š't>cL-h jezikov, saj spada znanje vsaj enega izmed njih med izpitno tvanno na visoki oficirski šoli. V bodoče bodo v tem po-gledu i/dane še dodatne, strožje določbe. Vprašanje predvojaške vzgoje je končno tudi predmet intenzivnega proučevanja in tudi na tem področju pričakujemo v kratkem velikih uspehov Direktori] velesil zopet v ospredju Cilji Chamberlainove politike London. 25. febr. br. Današnji listi se bavijo največ z namenom in pomenom skorajšnjih pogajanj z Italijo in Nemčijo. »Nevs Chroniclc* piše. da je seDo-bri vojak Svejk« kot naj ^(poročnik Svejk. Med sve rovno vojno je bil Hašek Lukasov silila, dokler £a nieo l. 1915. ujeLi Rusi. Luka* je v avstrijski vojski dobil mnoga odlikovanja. !. 1919. pa je bil sprejet v češkoslovaško vojsko ter pozneje dodeljen vojnemu ministnstvu v Pra^ri. Major Luka*« je bil tudi lastnik dnevnika, ki ga je pfeal Ha-š*»k med vojno. ČITAJTE ŠIRITE naročajte »Slovenski Narod«? Prvaki Dunaj. 25. februarja, br. Danes so bili pozvani vsi voditelji organizacij nezadovoljni, na i prostovoljno podajo ostavko. Med prvimi se je odzval pozivu deželni vodja domovinske fronte za Štajersko dr. Gorbach, ki je danes odložil vse funkcije v patriotski fronti. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja l Zopet reševanje hrvatskega vprašanja? V narodni skupščini se pri proračunski debati največ govori o hrvatskem vprašanju in vodilni zastopniki JRZ .*o ie napovedati, da se bo vlada v kratkem z vso resnostjo lotila dela. da poskusi končno resiti to kočljivo vprašanje. Go\*ori se ie tadi o novih sestankih z dr. Mačkom. Z ozirom na te vesfi je značilen članek, ki ga je 22. t. m. obja\>il »Obzor« in v katerem naglasa: »Hrvatsko politično vodstvo ima svoje stališče glede rešitve aktualnih političnih problemov. To stališče je mano. Znano je. da hoče dr. Maček korenite reforme, ki gredo daleč preko okvira najširših samouprav. Ni torej računati s tem, da bi dr. Maček sklenil sporazum na podlagi najširših samouprav. Ker pa sedanja vlada ne gre dalje od širokih samouprav, kar je največ mogoče izvesti v okviru današnje ustave, je jasno, da s te strani ni nade, da bi prišlo do sporazuma med sedanjo vlado m hrvatskim narodnim in političnim vodstvom... Očitno je torej, da bo ostalo hrvatsko vprašanje tudi še na- PetUtcnt o6§o\ni& Sv. Sava, Strossmayer — Prešeren \cda\'no tega smo obja\-:li beležko o napadu Skertičevega organa »Gorenjca« na prosvetno upravo, ki fc odredila, da naše šole proslavljajo sv. 5m-o in hrvatskega škofa Strossmaverja. ncČe pa ničesar slišati o tem, da bi se v naših šolah vršile tudi prosla\*e Prešerna. Vodnika. Župančiča, majske deklaracije itd. \a ta napad odgovarja sedaj beograjska revija »Krug« in izvaja: »Gospodje okrog »Slovenca« in »Gorenjca« se delajo. narwno. naivne in neČcio povedati, da se je Strossmayer ieva proslava po šolah odredila ne zato, ker bi imel Strossmayer večji pomen za c/ovence kn-kor Prešeren, ali za Srbe Vuk, marveč zato, ker je on reprezentant ideologije narodnega edinstva. ki so jo z vstopom v JRZ sprejeli tudi gospodje okoli »Stoven-Cjim okrog »Slovenca* in ^Gorenjca«, da tu napravijo, kakor in kolikor iim ie drago, in brez potrebe, da bi se radi iega kaj odškrnilo oJ slavljenja Stross-muverja ali Save Nemanjičal Saj so oni danes tisti, katerih glas se v Sloveniji posluša, pa naj odrede take proslave in mi fhn bomo ploskali! To tem boli. ker bi bilo zares lepo. da bi se poleg Srba Save in Hrvata Strossmayerja odredil tudi kak veliki Slovenec kot simbrtl nečesa, kar nam je vsem skupno, in bi se slavil po vseli šolah v državi. Da bi se — recimo — Vodnik, Aškerc. Cankar ali Župančič slavili kot predstavite! ji svobode duha in misli in da bi jih učitelji in profesorji predstavljali učencem in dijakom kot v/gled vztrajnosti v borbi proti nazadnjasfvu in mrač-njaštvUf proti brc/primerni kampanji, ki jih je proglašala za brezbožmke in proti-narodne za to, ker so se borili za duhovno, kakor tudi za politično svobodo tvojega naroda! Ali da bi poleg Strossmaverja slavili tudi Janeza Ev. Kreka kot simbol ju-goslovenskega narodnega edinstva in bi dijaki pri tej priliki recitirali Zupančičevo posvetitev Kreku, ki se krnčuje, »da je najboljše, kar je v nas, Krekova vera, ljubezen in zaupanje v bodočnost s\oje domovine, v Jugostovenstvo«! ... Da smo mi za to. je jasno kakor beli dan. Toda ali sta zares za to tudi »Slove-nec« in »Gorenjec« (ali so jima imena Prešerna. Vodnika itd. služila samo kot izgovor, da se zaletita v Strossmavcrjevo proslavo?). — to je drugo vprašanje...« Kaj bi rado imelo mariborsko glasilo JRZ »Slovenski gospodar«, mariborsko glasilo JRZ. pise: »V občinskih, banovinskih in državnih parlamentih se vrsti govor za govorom, napravi j a jo se načrti, sest a\'ljejo proračuni. Sam, ki nismo nič zraven, vse to zelo ugaja, ker imamo prm* za prav mi Slavni delež pri tem. ker res veliko denar-ja skupaj spravimo tukom ieta. Sekaj pa meni le ne ugaja. Tako kot imamo v občinah svobodno iz\'oljene ljudi, bi jih radi že tudi v banski svet in pa v parlament volili. Mi nosimo polovico vsega proračuna, plačamo namreč vse dohodke, za-io bi bilo prav, ako bi »po izvoljenih svojih ljudeh imeli tudi pri izdatkih besedo...« — Tisti, ki tako milo toži. da nima »po izvo-Ijenih svojih ljudeh tudi pri izdatkih besede,« pa prav zadovoljno sedi v mariborskem občinskem »parlamentu« in je zelo »zraven« tam, kjet »se vrsti govor za govorom, kjer se napravijajo načrti, sestavljajo proračuni!« Seve. rad bi bil nekje drugje, pa so mu zapahnili duri! Še na hranjsho plat! Mariborski Peter Rešetar je hud, zelo hud na Ljubljano, ker je prepričan, da so mu od tu pred tedni zmešali štreno. Zato rad namer ja svoje strelice na jug proti Kranjski, ker misli, da ž njimi zadene one, ki »krivi nesreče so velike,« njegove. To pot je spusiil na te to-le svojo puščico: ».Ve poznam zgodovine, zakaj je ta pesem nastala, res pa je. da jo je narod po Štajerskem pel in da jo še vedno poje: Tam na Kranjskem solnce sije. tu pri nas pa toča bije — svet Mohor in svet Fortunai, udarta se na kranjsko plat!« Sorzna poročila. Curi h. 25. februarja. Beograd 10, Pariz 13.99, London 21.5925, New York 430 30. Bruselj 73.06, Milan 22.65, Amsterdam 240.80, Berlin 174-10, Dunaj 74u50, Pnrga 15.14, Varšava 81.75. Bukarešta 3.25. ***** 2 >■ f O V f N ? K 1 MAPO D«, petek 25 februarja 1938 Stev 45 Zborovanje okoliški! trgovcev dopoldne L|«bl)ana*okolica Je obtelzbor Ljubljana, 25 febrnappu V dvoraa TVa^atkein doma aa je vraHn do'oidoe redna letr« e Zdu _nja trgovcev Ljubija-itke okolice ki >* ."e ule-Jež lo *no toevilo članstva S-iupofin sta Dr«oarvo^ala tajjii tajnik ahomira za TOI g. dr. Piesa bi zborn črv svetnik e Albin Sinerkoii dalje ta Zvezo tnrovakih zd>:i»eaj pr*ta*r1nHt z. ?T*re Vidmar tn za *r*" • -sko adrutenje do» rred*ednk £. Ro. ao Gola* Zbor jte otvor;! Irilk g. Jernej Lo- rar *z ■ Vjd.i nad Ljub ;ano k; |t u v »doma oowlravi| navzoče. zf«*t: Pa r-rr'e'avari-V# frrnveV'h r»«"*n*n;zsHi V #vo le^nena ^vai Hene le*a so <*e r>r ie# 4 v'rn«> In « » "©i Davoei ?rrov«tv^ on*« abolj#an}e l>m-5a važna pHdobi'ev ljubi ian*k - oVofire }e *ia*ovaft> državne e*«?« ii l>iWVn»- do Krana C*- bi ne b o tak* pr?troneca rt a» traPrma. v kakr*T»ein t:vimo b; m*efl drirf-e oa^e eeste t* lavno a redu Tre'}j vaf na eri.1oMf*v Ijahljanakc ©kofiei i it. toma^kn fe>fon*k* centrala t BI Lj^Vjare-a ^o'irj p-** i 's ba1 v zadnjem £s*n Rvamam v po_-' lena lri*—l ni tar1**f*ne«a r**om»*a :n tate k peni * d -h» afeeflra BnTI v*? *r' ' < - w ran. V*-~d*:n* lamel ee mesarje '*r*-T«*' |g w» frv*t»*»r-v^e'eVV fr*r*»i<•» \ ^n m *■ . HM t »odo na*edr* f*> _rr° k^«»,'i > e H'*- ^'av*». sm<^ n r t t ovi na 4**»!; f»rj»T »k« pr;t*"e*l r-mrff ae mneemo preko n«*' e -da bi • **d» dr7*§v»»im n-nr="- z*>- *t4- •« a » r- - k' K ^ a'^vn tako f vlr*n r k o» jji *r N> knroi ie ra-edne^n;k i»reVe tor*l - "»-v^o Bit* v# sn^a / T" x* 1 T - da * ^v ■f X' 40>-"t • aarnifi «' "Ja *o bTa 0*V?rr^^'',•- 1 rk"'fr» "r,Tor.-*Ta. li poroe'a tajrr'ka ? Lo z~ta frrvcz alf>> ali d« je imelo Z'ru?en c 'n rt; 44* Can^e. kar tr»a*i. da ju n'S ir^\i'o ner»-d.->valo n-p-arn prelaz'emu te»n ia ?7 D^ker a-» bi': k*a;i. ki l^ri*1- i" --vi ve'iko Lj^rb'jan© rzv**: nje *c ifevftfl obratovalnic ve^no 2na« '-<>r V i r-okor; . V» •rl^n^-fj no krv v? • H*Y -fo' m i k»>nkam /at . * p**. *e r*»^i«vf ▼ lJoM;*n«ii #.^o''.~ r^' r.-«:l;# /e na ta*) IjrtbiiansV.i nKnliea iVoiiV ta paajfjlvajj z« v»^ mc i'.->c kr.>-n ar> in Zrr<-.. * e -vor- ^ > v«e one, ki laaaa rarno blato amejo m se aro e jo pro-njati ha aaAf cia morajo olaftevati \ae državne in avtonomne davačin«. do^im te euSmarji temu izotrncJT Tak je pok>>aj ianea. Ce ae v b'ižnji c-ododn- ne ho ulcreni'o v;«irev. «a >e oati da ito o tm*i scned prej ali eiej izsna i v*^ tako, ki jib i« od oa^ef o^namo in b-do na^ i tj ravro orj orime:t»«> zavet ft^e ta rz- rrnaeaajl iipj.i'ne trgovine n ^im^r bolo {y»fK»lnoT i »7-;^rT; na-f-ra ma> a Trrowa Zjm h»tu e te »e a-, beten n<*r'ed po v«*#=-h • - r a r koj vidimo, k i o v>^ T. •'e in r>irnj:L,i b!a2o a nretr^njaniu proMzaV-on teci tr ov«a , ., i^'av»«*oT>?o T**irn v V do. m VrhT.:k: v D \f v PMjn -r. v* iko leto noliira te ?o'e a primarnimi znnekL i "ov zak^n o cojn-'vdarsk b ._-'fj ki na Tcovceni nt nr;n^e n'-be-n^-ca o ' -* 1 r>in Privlefriji e«i o*ta!1 rudi v *n 7j»k-»m k'>r»Tro'r» rfb c or >Hji»^ ne-m na 'e *knro onen«'»<»o/^ria Zato ^ah'eva ^»rnntaaakili a"|aatarir1). pjaj ^e \%t ajnadajaje ne€laaMaa\ p»-»dvrf*»;o pta#fo nr^flaeafa Znontfel T01 na; ^: aktip'^'n'* ra^na^'a Kal IP Int. nrri'-V tn-i; n^k-'^ere fji^--đ -J *e fV1 V* rui; ntfd-■jrf nf ee inrovci sploh opri><* 1- Za raV --(»..k w» mn ' t-;-;'; *°a »e nUo-> trtr »Vf»vo z ve ik tn «nr*i lj-'ni •prfmli'o t<>rh' Z\we proti k-o/erm*' e:n-i ti >** e'' a-ro\ picaro Wm i 1 t Ako p »•.«;»<• kj £a je poda a Ivan Rant *.z D M. v P >ljn izkazuje 4.^ 12d ! -a Z •;•->- n >: n-j < a ^. Ivan tJartro?a i* Zad b*ovf j> n ,» o1 <» )n ; • M tu li -t ra'tjn P v- f{r>*> ^^''»vno >-• -, n;ka' W- f1 *»'»^-o- zaključen. dsbut Olge Kccfančičeve >tPles v maskah11 z Gostičetn in Rolaciem Ljub Jan a 25 februarja pričakovanje prineae tako rade najvee\?e razoraran>e Z.'aati v g:»aa.i-lta. Redkokdaj ako raj izjemoma pa ae *?odi. da ne pričakuje* ruc posebnega, a ai prijetne- presenečen in areCtan. Ova ta/«a kontrastna primera smo te dni kar zapored doživeli v pen. \ Hejouiova, ne zna 10 seL« kJetce tr^z vsake re*-:.ame. j< nastopila ko! debutant-Jca v Gctovčevem Erjf ko* Djula in I 3 aa bodoC*ia«t najboljše uspehe obetajoč fpre^m •' i:asov: ■, ir. nevskl Je bil njen prvi nxs*<*p ze!o posr^en in p.it: :rrt»!«'\i zii bil s!a », temvee je it pokata.!, da je odrsk:- e>v-fk. k: mu ;e ireba le *» "olar a la refbajTs Samo pr: p r-s revcu ae le uC?H H*1* .a Live leti (celo dva zne?«ea m»ni> le v s o th re-*' b 7 9-0-bo1n!h arf^li. sa] je oranem us!utbenka v tovarni. <-.očJ pa je nastor'Ia O!*« Kov lan^lAevn. ki ihri te dola;^ !t a v Zagrebu in Ji z E<*r.4m uarehoir diplomirala na zagrel draavni GssbenJ akademiji. 2e opetovano Ja nastop !i v partiji Ameli^e rPles v ma-akab) na zaarebikem odru Nas I!st je prinesel v to*ek rele \*r?t« kr.tik za^rebS^fh ćurvT'kct; vse te kritike pa so tako izrerl-E3 u?or>o*ne zma»e. Ker se 4ebutantka ored aacetkom r-ata^e nt dnin opravičiti da al rarp aM preblajena. moram sklepati, da se je glasovno p »<*ut:la nop^noma v redu in brez vsakrrr-.n zairZkov. rCf: stopila je torej kot Ame'ija in — nas temeljito in prav v vsakem poveću razo-ćsraia Visoka m vitka pojava je cbet^la tudi ve?:.k. prebojen in zares vvsokoJnma-T^ida s!isaT: smo ba§ nacpir" 1a je vsega, kriva vcUke trema. Vibra-c |eac* hrtpavost v višinah n^*-ptna "-kalizpcja. zato siaba razum^i-'•-.=* h°^ef!lla. ć.n~+)n nfrazv'ta ;era in popoln nedostatek v izraznosti čustvovanj Lep. ^la« ca ni uveljavil in n*'en nacrn pec-;'a :iaš< ni kar nif zadovoljil Mučnost in za Ir^ra za za^'-^eo. Spričo zag^r^bšl^Ih si-Ti Jn b krit k si tefa polava ne morem raz-i-r^r m tremo. Tu morajo biti se vzrckl r*o!or?a. Zato nikakor noćem Škodovati bodoči kar:jen sicer osebno pra\' simpatične p^v-ke rojakinje ki najde morda v Zaprebt « :neit1h tal kakor on nas. Za će mo v Ljubljani itak 2e preveč in najt je treba zrelo sopranistko z repertoarjem in dobro isrro. Izvrsten R.hard v spevu in ierri ie bi' GoatiC »n orav iober Renato Ko'aeio, kt mora svoio rartjo le Se iz*in:.*i po n3Će!u prp-'vnjBi ki ag —ju ska. NorveSka Avstrija Estonska. Cetko-a?ova"ka Jueoslaviin Francija. Poljska. >n?H>«» jmai-iklh ooletov kot »nn«:nTf • srj- -KoneTes ie na .pre' ot.B"~ ,r»a-. *■ A 1- na tehnr^r.eaa c»'!bora inž Straumanna ki je neosnovano napadel v av:carskem tisku p.aniro VeČina sr*on-seevrr.o«k:h drŽav se je namreC tzlavila za P'anieo In smi?«ke polete te? fe Konizr#»s naj FZSS pr&il^e1 "es mateHiai o ■■aaafk^aa noleru p^seonemu odboru rn bodo o po?etfb do-knneno akienail am prltiodnfatn anaaajtvaaj ▼ Ka*m P1an*r« te « tem faSafta zn^o?ee-nfe !r> w **t+ -!» So-*' »e !«tos v P'anled tekme na ve"V* iafatafin Mni»n ae fe ajovor"''* tud! « t»r**notni sedeta FTP Os7s s *r*n '4r> Evropr |B| v o pade« predsednika Oestgaar- da. Za kulisami pa je prišlo co sporazuma jo Or?*.*aard Se nadalje ostal na svojem mestu. Včeraj se Je ofi. lo'no začelo svetovno pv-venetst) v LaMljn Snega je tam približne 30 cm in to Se lanskega. ^Jnjič je namreč snežilo v decembru, a ae je aneg zatadi suhega vremena obdržal tn tvor; neko čudno mešanico za nate razmere dokaj nerava.lno. Tak sneg je bil v prilog Sr Največje presenrćen;e je r°v:ročila Švica, k: e Biaparao zase lia 4 načeto pred Baowtairan*tn1 1'ali'ani ki so po ogorčen* borbi podleži? tudi Nemčiji, ceorav z ma'en^os'no raaVIko v č^c-j 1 -ka 5 • °* «2 2 NV.r»»«Va 2 42 : M 5 *ve***ka 2 43 • 0^ 4 a S r*eme*v> .« tekom na 18 km o ■ • e Tudi /V*kl RnU^fi i.ar-fvsnt Svaz Lv-žam te irskor na* sav«z r*rmrvf*n* i]^p?e?-bo svrr**» ^«->ov na v*»«'ir«^»v^rn »r'^n1 r?'H lrt*Tt>< ««»t*',IM i» p. Razinger Brun itd- Verjetno je, da bodo sodelovali na tem prvenstvu kot goat^e člani frai»c< &k<* vo-jaAke e«ipe. ki se vrača od feefeaen na Ja-honni. v slučaju da startajo. bo pr ■ med našimi najboljšimi in kap. Faureom. tekmovalcem ALaisevega razreda, zelo za-nimiva- Pnjavili «0 £2 \-Bi at&r1 zn&nci predvsem iz Gorenjske a tudi celje je poslalo močno ekipo, bd zagrebak:h tekmovalcev ae je prijavij a&mo 2ingerl n. Po.eg teli bo sodeiovalo pn tekmah mnogo novih moči- Drž prvak v alpsk kombinacij! pre*mr pokal pokrovitelja -<=- -vs1 prvo in drugo plaatrani vseh razredov plaktte. Obetajo «e nam lepe in tehnično zelo zanimive borbe med izenačen mi Balami. Po zadnjih poročilih ao snežne razmere najboljše in tudi vreme nam obeta kzaaaaa ii: v soncu in sneru Smučar i vsi k ljubite alps::e discipline, poh;t:te v neieljo na Pu9ti revt. ;Ia uživate v lepoti vp;:k;h in atadvse zanimivih borb za najviS^i na-3.ov v aipakem amu-Carsiiem sportu. Zadnja pot Lojzeta Javornika gl;orli.ca. 25. febr\:ar'a Smrt uglaidne2ra p^sest-oiita. mesarja, gostilničarja m a j^aJiJa z lar-ja je g-lobako odjeknila v vseli nje- govih prijate'jev n znancev. Včeraj po-poldrie se je zibala pred njegovim domom ogromna nnož'ca ne samo dom^čmov marveč tudi prijateljev iz Ljubljane in njene okolico. Po opravilen h cerkven;h t vab ;'e domači pevajc z""°r pod v srtvom g. sVladatella M'harl-. giijasa.« Ea-pel pokD.lniku v 9lovo O Devovo vVi«:ed »e povrne*. Nato ao pa še nie^ovi hva- 'eŽJii priatelji pevci poči vodstvom skladatelja Zorka Pr. lovca zarol« Hueolil:-Hi bar'pvo >Clcvek elej živl-ene leo^a« M na avtom"t-b lih in vozen se je nato po-r.kai veličaste-, rpre- od v Šmarje po obrednih moitva":. v cerkvi se je raz kot oglasila stara Jelenova nagrrV:ca š: nas Gospode, k; jo je ciomači pevski z'-nr čustveno z?.->el. ljubi am«ki pevci ao mu pa do dna dTjSe BezajoCo, skladno n ubrano odpeli D. Jenkovo najlepSo slovenske nagicbnico *B'*a.gor mu« na tehtno in pomeni j'vo besedilo Cegrarja. Pe.^m se je globoko dcunila pogrebcev nab to polne : -.ve Na poliepaHSgii so cp-avH" hovrik. zadnde aaofltee, pOSJlo*fl se je ! ' le med aolaknoj stenami, mar/ej je z izredno širokogrudnost jo posvečal svoje moči tudi splošnemu napredku škofje Loke. Videli smo ga kot Sokola, pevca, vrtnar-ja. organizatorja v ■TUU, poverjenika Ko-veiiSke Mat ce pri RJeč^m Mr^žu ja iran-a|Q st aži Edinosti tn k do ve kj? §3, saje bilo njegovo dek) tako vsest an&ko. da ga Ji moč; ocrtati v kfBtkeai čanku Bi je pač neumoren v dc!u za narodna Irn-Atva. dela. je v orsan zac*jab tn redke so bi> prired t\e zlerti Sokora. da bi ne tri prisoten N e*ovo uejo.ane qi ostalo ne->pažer.o Vsr smo g Bojica visoko cenili tn =Tf *t• •• ali Naravno da je ^iic slovo *zTeino pr-srčno m u'kreno **Vaf *'o*k? -a-od-ft iav-nost n z nje v«** r.'!rt*"ii n *-ia~c sv želel- odns"s~f*feoai ob;i^» ~t M.=tva ha sreč t, ziasti pa S« amegt* let ^uiavja ob stran? hčerke Sonj2 Tem željam s« pridružujemo tudi mi Se na mnoga leta g upraviulj šk>fja Loka vas ne bo poza-bna! Vedno jh bc^te ljub ln drag goet. Prošnja mestnemu sveta Ljubljana, 25. februarja Upravni svet mesine elektrarne v Ljubljani je izdal nalog mestnim inkasantom za izterjevanje prispevka za električni tok, da morajo brezpogojno pri donosu računa takoj od stranke — tudi redn h plačnikov — zahtevati plačilo, će atranka — tudi stalni nameščenec redni plačnik — ne more plačati takoj, naj al ji takoj odklopi električni tok. Gospodom pa ni prišlo na misel, da bi svojim podrejenim g. Inkasantom pojasn li. da gredo ponekod pogledat, koliko je toka porabljenega desetega v mesecu Ln še pozneje ter da pride inkasant kasirat Sele 22 do 28. v mesecu Gospodje tudi niso pomislili, da se prejemajo plače stalnih nameščencev vsakega prvega in ne 22. do 28. v mesecu. Zato se obračamo na mestni svet s prošnjo, da ta odlok takoj razveljavi ter da pojasni svojim podrejenim da stranke državnih in samoupravu h uradov prejemajo plačo vsakeca prvega v mesecu in ako se prvega ne p^ča. potem sele naj se stranki rednim plačnikom tok odklopi. Pripomniti moramo, da so s takimi odloki najbolj prizadeti nižji !n srednji sloji, ki ne morejo toliko prihraniti, da bi na inka-santa mestne elektrarne ne pozabili, da pride Kasirat Sele 22 28 v mesecu, to pa ne raii malomarnosti, ampak radi splošnega tomanikania. Upamo da bo mestn' svet Drttožbo revnih ln poštenih upošteval, n^hovo proinjo J3l:Sal in odlok takoj razveljavil. Prizadeti I halo: halo: Jutri poje prvič v filmu Erika Druzavič ande znamenita pevka ln umetnica, v Zicheriev: zabavni opereti Potepuhi Naše gledališče d r a H A Začetek ob 20 uri Petek. 25 februarja: zaprto Sobota. 26 februarja: Rdeče rože. Red A. Ne elja 27 februarja: Ob pol 11. un dop. Snegruljčica Mladinska predstava. Ma-t:neja po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol Ob 20. uri: Firma Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OPERA Začetek ob 20 url Petek 23 februarja, zaprto 3obota 26 februarla Don Juan. Premier-ski abonma Gostovanje g. Gostiča Nedelia. 27 februarja: Ob 15. uri: Mala Floramve Izven Globoko znižane cene o J 24 din navzlol Ob 20 uri: Pod to goro zeleno Izven Cene od 30 din navzdol. Gostovnie gdčne Župevčeve. »Plesna kretnia« je naslov večera, ki ga priredi naša znana slovenska plesna pe-dagoemia Meta Vidmarje\ a dne 4. marca 9 petek ob 20 uri v operi. V trodelnem sporeiu Motiv Ritem Arabeska bolo nastopile njene učenke, ki bodo izvajale tudi me p'esne študije Nekatere glasbene kompozicije so prof Siv cove. Iz Celja I — b Na ljudskem vieufil'Sju bo predaval 1 v r>on^tf»i ek 2H t. m oh 20 g. dr. SUefco R?kovev, spedafiel /a kirurgi o v L:ublani. I o kamnih v človeškem leleen. 7aninrvo in oou^no prHavan e bvdo pojasnjevale a&iop-*.icne sike — c D>e nesreči \a Slatini pr Ponikvi je padel 5« !-tni po e.-tnik Ivan MsrtfuC na 00-I edene! i h tleh tako nesrečno, d' ; ]e zlomil --no roko v zape-tiu Te I ; 1 pon3 (Teči] v kamnolomu kletni lik Mi hael Truoei iz Peclja tri Ev.c-Ai Pri ielu ie do nesreči udaril neki delavec s kla 1 vo;;i :n mu zlomi levo roko v zap*=tlu Ponesrečenca z!-H>;ta v reliski bolaiei —r ^efta^ha parelntlne '^ma za prven a ho ^r <^e!a v njfa':o 27 t rn r.b 14 SO na ritaJtalntei v L:seah pri Celili. 9tarta!l bodo tudi takmoealrl ir T.'tir.-lane in z Gorenivkp?n Obenem bo tud? jU':or«ka tekma za na lov 'i-*: »rsiteira rrvaka Cel>a v *m-»"kih skokih. Za prir*dilev vlada živahno zan:man'e. —r Telovadni n>«tr»n «okof*^a mladine v ma T-.*•»\. Žf>lia na~ veeh ie da s >p "♦vf»t*>,T,»m odmoru *ppT <;estali na tneS*«;n r^oPanah :n " vpso'fm me^i=oVv>'Tiom emrrmfož>nHi ^^-ar «am 'anska y?n-ia n- "r v*~-x 'a **vf*na nd^l^žba na« y~n \s>>--i7, ;, 11- •:v" s« roMtv'* tf» le^e ■ptjri*.lrr\~' flHre r>nr»o.^*» V*l-> mo «r»Vr»l«tvo in 0U0I Ivn nalr'on er,-> nbeirt^fVO ds na« la 1m v k«: w#ft»rn '"^v?Tn nb-s*«» *ti nam - vvn-ni nepeiom nuli nove pobude. Sokolska župa Celja, B O L B O A K t: Petek. 25. februarja katoličani: Valburga. devica DANAŠNJE PRIREDITVE Klao Matica: Esnapuraki tiger Kino Sloga: Princesa koral Kino Union: Usodno aorodstvo (ob 16. in 19.15) Klan Union: »CeJkoelovaSka v vojni in miru« ob ML Kino Moste: Miaterlje Pariza ln Kreu-tzerjeva aonata Podporno drutrvo za glnhonemo mladino □bčnl ibor ob 19.30 v gluhonemnlel D E Ž T R N E LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. TvrSeva cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62. Gartus, Moste — ZaloSka cesta. mita Obiskovalci dveh skromnih parnih kopališč so bili navdušeni, ko so btaH pobudo, naj gradi Bai'a v svoji novi palači moder no parno kopališče. Ko se sttskamo v ma tih parnih prostorih sedanjih kopališč, afi sedimo v mastni čorbi v bazenu ali se še-tamo v mokrih rjuhah (kopališčnih plaščei ni nikjer) nervozni po mah sobici za odmor, ko bi vendar morali po vs^h božjih in človeških posta\ah lepo 'ežati na diva-nih. ki jih pa ni zadosti, razp. ai-ljamo stalno o vseh teh neznosnih kopališčnih razmerah v Ljubljani Preveč bi bilo navajati razne pikre pripombe tujcev, ki slučajno zaidejo v te naše katakombe — Kako srečni so Lfubl iančani. ki $e ne poznajo »luksuza* parne kopeli! Koliko živcev si prihranijo, in koliko jim ostane denarja ra nv-ček Zdaj pa je OIZD še bolj reduciral to ljubljansko razkošje ter povišal tudi cene, da pomaga ubogim gostilničarjem. Slonova kopel bo pa itak v doglednom času podrta, da se grešni Ljubljančani enkrat za vselej odvadijo teh gosposkih manir. — Cemu pa imamo tako tepe blatne kopeli v Ljubljani, posebno spomladi in jeseni, S7 a i se ljudje le enkrat teh pr: vadi jo, ki so poleg tega še zastonj, razen kar se pokvari obutve in obleke. In Bat'i na ta način ne bo treba zidati m'f* kopališča, ker mu bodo prodane galoše dosti nusle ln pomislite, na kakšni za\'idni višini ho potem v Ljubljani morala, ko se ne bo treba nikomur več slačiti! Rih bomo knr oblečeni kot pujski po blatu ali pa frfotali od veselja kot vrabci v poletnem prahu Da. da! Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, toda zdravnikom pa pooblačila, ker fih ne bomo več potreboval:, kajti vse bo zdran^o in čilo ter obdano z močnim oklepom posušenega blata in sit \eneQa znoja, ki nas bo ščitil pred vsakim prehladom !n boleznijo. Zgodovinarji pravi jo, da je imel stari Rim 380 javnih kopališč Ljubljana pa ima v pros\ntljemm higiensko-sport nem 20 stoletju sicer čez 30 razkošnih hramov za čiščenje duš, za pranje in čiščenje naših gtešnih teles pa kmalu ne bo nobene priložnosti več, razen pat skromnih prh. Oni dan smo sicet slišali ob priliki zasedanja banovinskega sveta, da Ljubljana zadostno preskrbljena z ^-zapitimi« kopališči, mislim pa. da mora imeti dotični govornik ali doma razkošno kopališče ali pa še ne čuti potrebe po t'troben, je Se vedno nereSeno. Da bi se ta pereča zadeva končno vendarle uredila, je fobreška občina stavTa v svoj novi proračun tudi postavko 10 000 din, ki je namenjena za gradnjo novega meljskega mostu. _ KošaSki proračun. Na seji košaSkega občinskega odbora, Id se je vršila v sredo popo: e. je bil sprejet novi občinski proračun. Ta predvideva 525043 dinarjev Izdatkov in toliko dohodkov Letošnji preračun v KoSakih je za 51.563 dn nižji od laru-kega. Proračua je bil po voč urne.n županovem ekspozeju sprejet. — V zadnjem trenutku rešena. Iz obupa, zaradi svojega prezadolženega posestva si je včeraj hotela končati življenje 451etna J. R iz Spodnjih Hoč. Obupanka se je obes la. V zadnjem trenutku je njeno dejanje odkril n;'en sin in prerezal vrv ter jo tako reSil smrti- Possstn'co se prepeljali v mariborsko bolnico. — Spor med mestom ln Ko»aki zaradi lndu«trlje. Kakor znano, je večji del industrije v MeljHi na teritor\1u košaske občine Kljr-b temu pa se stekajo vsi davčni dohodki industrije v mestno blagajno Zaradi tega je nastal med mestno in koša-Sko občino spor. ki je bil te dni 1 kvidiran. Novi občinski proračun kosaSke občine bo sporazumno z mestom pravično ure d?l dotok* industrijskih dohodkov v obe občin*'. — Nesreča v tovarni. V neki mariborski tovarni je med delom prišel z roko v stroj 35-letni delavec Josip Florijan iz Pivole pri Hočah Transmisija je delavca a tako silo vrgla ob tla da si je zlomil vec reber na levi strani in zadobil hude ooškodbe na glavi. NA JAVNI DRA7.RT Pr*ad začetkom dražbe zaklioe drazdlec naenkrat: Po*or. nekdo je pravkar izorubi! leremioo In ponuja ite dinarjev najde-nine. — Dam eto petdeset — ae začuje ejlas iz I občinstva. »SLOVENSKI NAROD«, petek 25. februarja 19S8 Strto 3 DNEVNE VESTI — Zahvala dvera Xa udano**no brzojavko, ki k> }e bano : aVtU 7;,on:«- n OP^an:raci-; o strokovnem *ol»tvu V vse* referatih ^e na j-3-ša. da ti at-okovno *ol«tvo pri na* na -tofi • |a ne na pred u k V iruz h državah posvečajo strokovnemu mnogo več pozornosti zla=-* k Sfeflafi i. Fran slovaški in afOfrtJL Zvečer se se s«»*ttal plenum in sprejel resoturi-:o. ki bo izročena na r>ri*»o:n:h mestih. — Pnplaie v Srema 1» Vovega Sada po-rezanje o velikih poplavah v Sremu Samo v I nb znaša .'koda 2 in pol mdiiona. - i* mor«»:o delati na polio, ker lih ovira voda. — D*Ha dobe Javna borza dela v Ljub-»pr<»'me tako' 1 fatrana « v<*n.oven->ka knjiga v Kamniku. Hkratu z revijo bo izdala za'ožba prvo le*o *t;n izvirna slovenja dela. a ?ud* v rev'ji -an>; hodo ob is vi »e-- zklnie^o vuno izv;m r*r: ^»'vV • «!ov<»n-•'•pv in književni kov 2e doslej le nris/tasilo *od^lov anie izrefno vel'ko Ste-avloriev. kar lokazu/e ie »e novo revi-"o ro1;la tu 'na fotreba «edan'ib dni Varor. nina za r*>\i-o »p st»ri v platno vesane »rv^r-r»e kvi'ite «tane .Ina 16 mf^io. vn;*nina pa din 5. l_*reiniA*/o revii> in pur likanj ie orev7^ laei u fvan Albreht r^dniM— -STo*f^'»#k«» Vni'e r>:i Oplotn.cr in se je po končanih stud j ah posvetil vo-Jafld karijeri. Po prevratu je bil del J časa poveljnik zrebčarr.e v Ljubljani to neki J časa volia pod k« al tudi na Polle- vem Samo enknt v letu amo take srečni, da Imtmn vaf od danes s> dobre tri dni dopusta fprav za p~av do—pusta' Zato se todf ne anaornc čndfti de noče staro n nalndo iskoristiti to edinstveno pr 19co v letu ko ae postavlja od r^r pust In vra-- - - - —- *merlka- v-fn 7 - - - se vsak rad --=-h.*a v postu — be vnaltdarera I -a Na Prrfte-nn se ahero TOtn r^*er pr jatel« in stafnd obiskovale te že spWrv> pril1»jblje- - • -- - - ----- i e- «e *ud- sre- ga za anuafni it *e dovolj Potef vneea bo :=:r -nnogo Žddane volsM vsi ar se rad! povese!e dri e«* proč od -nestnep^ hru- — P»m«4a % j dir-k«-m programa Ju*ri ob l».4iJ bo prida v al % Itubtuiaskem rad.u o hn*iourrt'k:h ng Strance r in ae ing- Tavčar kakor e n lo te opetovano objavljeno — Vratne Vremenska r.*rxn-*d pravi, da bo stanovitno* lasno aaaerno mrzlo vreme Včcrrai n* rna*ala narrtsia temperatura v >- -ur* Zagrebu 7 a Ljubi utai in MaH boru ai i Beogradu in Saraiev« 4. Dovi e ksaoJ barometer v Lpabj ini 7791 teoi Deanatnan e zna.*ala —o. na aerodromu —8.9 — |m.nr.reiesra e*>n sketn ki »e ie desna eb**al is voz. os ie vtaknil med vre. tena temo noca k mu k> is ko o i lomilo Se h niso oestečo w loti vela ^-na jeijv . t- ■ - - • - i Korolk - Boli Po-e pn žagan u drv. na p te arknlsr-ka odr-/a'a evo roko » »ao-Mju — Teilj rririn «k« se-re*» \a glavnem kolodvo u \ Zagrebu s? le pripetila včeraj zjntraT ^etta oeare^a Ir L"jWiane 'rihaia ioči potnik' rlak e *ovor' K le-'nega vpo-koifp^jj le'*m Sk^a nrsdniks KonitanH-d3 ftojftaasl ^oi ie pr^pr' < 7^greb e m totito vlakom in čakal e na rvezo »roti Besarra iu o« ,e priiel pod l/ul4isneki rlsk, ki mu *e odrezal obe nogi. Takoj so ga prs-pe^ al aa kliniko, kier ta i i-avnki ainuio annogo lrana U bi mu rgW i vljenj* — im »ena amrls istega d»e V va*f kenvfel rr*i **% radilo «ts umrla »ste^a dne 75 te4n; Ivo Ciajo ni efegova letaš ftsrra Moi te omrl ?Hitra1 iena pa — B#*r,##nr ie»e d»brs Tu ti v Snbotkš se ie be-»er^»*» močno rsspsslo Veka♦ eri berači so nab--a.Mli z*> 'oliko, da =o si lan ko kopi1 1o in ha remi e Mantaš občna le hotela b*»^a'enie za »eri f? in berače ie spravila v ^-rv i- >-o ^ Vo-I^r so pa mnog' PObeg-Bii; le-- --r kg ali lajajjajML kakor pa ži t**ti c - eot In>i — Saammsr veletrrsvej Blizu 'Tnina }e >kofil s Krko veletrgovee Vašo OHovi^ I smr* i-' naibrf zato k?r ie t^*f osumljen, da ie kn'io^a' « - mi Imiimi trgovci iz soiaikega akiadišca ukradeno blago. Ce mot laaači leainega ijalnks- V Hje lovaru je zasačil trgovec lakob *te-k v sre do ponoči pri svoji ž »ni mladeca trgovra Viktorja Fir^ta ftterk i» ie iol :«> vedel, da ima F»rst Irubavno razmerje z nj'egovo ženo Večkrat sta se *pria. nekoč pa tudi spopadla. V sredo ponoči }z pa zasačil Finala pri evoii ženi Sprla sta *e. potem )e pr« PO tegnil .^terk aamokrpr- 'n us'relil ljubčka evoie *?ne trikrat v glavo Fir.-d «*e bon v tolniri ^ smrtjo. JONO UNION — Tel* 32-21 DANES NEPREKLICNO ZADNJIC oh 16- in 19.15 ari (večerna predstava ob 21.15 odpadel Usodno sorodstvo Kralja smeha >TAJ\ LAt REL in OLIV F R HAKI>Y Kot dopolnilo pokažemo ae prvi plastični film Vrse skupaj progmam smeha in zabave Iz Ljubljane — i. Na ribjem tre« 'e belo danes na zbiro nior*k h rib. Preoe; :e bilo zlasti mal n nenib rib. ki jih gospod ime najbolj Knpu-leio. -rdiel (sardella) po 18 do 20 din kaj, srdielit- po 10 do 16 din. olttge (papa! no 16. palamide ali poland*^ no C4 do 28 din n irugh dražjih ntor^kih rib. ki jil> dinio navadno na na.^em tr^u. Nj izbiro je bilo tudi sladkovodnih rib. na;v^ sruk od 1ri din kg napre;. Mod rečnimi ribami f 1 u lil rosel-no pozornost 7.5 kj tt-žak «ul- — li AJi I**m konja«' tudi 3 pu-ko? \ |■■•mi popoldne -mo opazili pa Karlov^ki cesti ko njaca. ol»orož**nega * r i^V.» Ker i*> bi] v družbi tovarišev — elen j- imr*! v rok h iicno zanko — so tud e mi«lili. da ie ;»il v službi. l>o*>lej ni-o ve ieli. da ?»m- konjar 'oviti i»o mestu tudi ^ p'iško zato -n >^ vpr eevali. kda^ t»me konja? tudi streljati na ce-«>t 'er ali ^me strel;ati tuli n p*, nn Mekšan 1ro^ i re-t;. Me^-'ani <*e sp'^h /^lo -a« •-niaio 'a ni-doilv kenjsioa »ja lova. Nek-tt»-ri -o opazili, da konia* lovi na živilskem ♦rz.i z ire*«iranim p^oni. Za dre^iranejja osa seveda ne vel »a prepoved, da psi n1 smejo na zvitki *"fj m^d tr7.'";nv n-.imi. — 1; \ °jnim dot>rovo|j*-#*m, Tovan-i. vi-birno vas da se udeležt predavanja na-:nca •'»•.•ari.šn -o • ori dobrtn-oljca. Ceftko- - ' r-- konzula r- >* !«'•*-• M n >. -.^k^a č"e*kn^m-n#k.i v \-oini in miru:-dre vi ob 21 v k'nu Ur.i^n Prr Inaaanje K zinržerso s predvatanjem zelo aaaaaaaananj fUmo čel. lefrijonarv.r. :n o nok p.-ezideritu dr. T. G Ma-^rvku. r r> ste vstopnice (spored 2 din) se dobe pi blacajn: kina Ur. on Uprava — !• Z.inimno pred.i*anie |)r- 'y> v Kazini zanimivo predavanje o novel i-zaesii obrtriega zakona Na predavan jo -o vablieni zlasti olrtniki. ki nai prine^o s seboi kniig^ o obrtnem zakonu, is bodo 'are -ded•» rred'i\d-i-t Pripravijo naj tudi morebitne svoje preiilou- GOSTILNA »FAŽEM« MORSKE RIBE. POLENU\ K \, RIŽOTA. —»j Občni zbor Invalidov, v nedel-o 27 t. m ob 9 uri dopoldne bo v T v \*ej"k- dvo'-tj- Mestnega loma (Krekov trajl obč-ii rbo? Kra^evnetra odbora Udruženja vojrrh mvaMdov Vabljen ^ vnikb vojn« vdov> m sirote L in okolic«* pe tudi oetala paamaaa H «e za-n;ma za in\-alds*d po'o*a; Borbi za novi hrvaJidnki zakon je ns \dsku in prav v tem trenotku poz: vam« vse . ■ «» vojne vdove, da se pomoetevllno udelež*3 ■ ~K-'z-- zbora r =■ tem ir. pc-.no zivest v upravčervost smojih zahtev. — Ij Na T»H«r in nikamor drus-nn. ie trden skle vr-^h k so \sai mak) poučeni o velikih pnoravah za maškarado Sokola I ki «e bo vršila na pustno -oboto v rnam »nin K u rento v p vesele - v veh prostori' ~o kol««k-:a V.ma n.i F.il-oni Po priavah <^o deč bo rev pi mask ne^tra nad v«e pr^ako vanje Prijav I j *ni*i :e že TPrp^.ii^ 5*.»r;lo krasnih ekupm m2«ik. ki ]ib pa ne *m*»mo i ada ti K'er ie zan:man»e za nr-p-!:^ ko prnn rnn nai prHelo mačke nravo-^aeno radi r>r**g'eda in r*vije Zadetek ob *20 \" .-p^ r»V-r;i- - - ■ snsdajo le do*" ne ma-k-' —Ij »Bonern^ki veeer., Zd^^er ed israJcev na pustni torek 1 marca pri VI -kliču bo z raznovrstnian ^abavn rn '»rr-dom. Za katereara so se zavzeli nai- jj predstavnik: nafe odrske umetroeti. po-aehnost svoje vrste Srored bo vodi! in veza1 g DaneS NTurkalne točke bo vodil a;. kaf>eln'k Neffat Obleka po ubna Ron ny jazz Pnoda'a vstopnic jle že v napre -r.r opem -ajrajni —Ij Dru*tvo »Tabor* bo imelo svojo pustno prireditev na pustni torek 1. marca v dvorani Delavske zbornice. K veselemu rajanja vabimo vse rojake, dobrotnike in prijatelje Vstc*pnina 5 din. Sodeluje jazz -Zarje* Cist: doboek Jc nam^j-n društveni socialni akciji. —Ij Aentjiak^bčsini »o do»ee1l z najnovejšo Mol nar je vo veseloigro * X je»na velika ljubezen« prodoren uspeh Očarljiva nežna zgodba, fna vese oi^ra. polna toplega občutja, zabavnih situacij, finega humorja osvaja in navdušuje g-ledaTce. ki a; ogledajo i£-ro tud večkrat Tako izvrstnega zabavnega dela gleda liski obiskovale: že dolajo niso vide M Na pustne soboto in nedeljo oblačite Sen t jak občane, ki por.ove to veseloigro v soboto ob 20 T5 v nedeljo pa popoldne oto 15 15 m zabaval: ln nasmejali se boste od srca. To sta posttednt* vprizo-ritvi teera izvrstnega dela —Ij rMllfanrjonična družba v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor 18. inarea ob 18. uri v Hubadov: dvorani Glasbene Matice v Ljubljani. Vegova ulica. Dna li m rod je sledeči 1 Otvoritev po prsdaedciiku 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4 Poročilo računskih pre-gledn kov. 5. Določitev vpisnine članarine in ustanovnine. 6 Volitev novih odbornikov m namestnikov 7. Slučajnosti. — H Orožabna priredite? p<>d na«'ovorn >P»mbi plw sokola II bo v Kazini lne 2^ t. m 'Pu.-'-ia *«obr>ta) Ne aamudde te prijetne zabave. Prvovretni jazz in še kaj dru gega. Dostojne maske Lahko pridejo. —li Lep iiTljeajakj jabilej. Danes obhaja g. Joi- p Ne^ode. oče našega znanega godbenika in :Pod tropskim soncem- se bodo zbrale w*e originalne maske in vsi pestri kostumi tega predpusta. Rezenirajte torej ta večer in se udeležite predpisanega veselja- Začetek zabave bo ob ^2*21. uri. Vabljeni v»i. Posebna vabila *»e ne I »odo razpoeiUala. — li vid ar-ka p»nimaniea v Šiški. Strokovno predavanje jCepljenje sadnega drevja* bo imel dr*ve«nicar g. BrereJjnuk Ivan v sredo. -'2. marca ob V*20. uri v >Stari šolic na Celovški c $1 99. —k Tatvine. V cerkvi Srca Jezusovega ie nekdo ukradel iz nočne torbice Ivanki KreV-ovi denarnico s 6C0 din in zlat obesek, tako da je oškodovana za 960 din. V ka*<-o r«r>-.-v:a ka ^.i^in Kl.»menca v Zg. Šiški :e vlomil tat. ki mu je odnesel posodo masti, vredne 640 din. V neki gostilni na Vodnikovi cetsti v Aiški je izmaknil žepar iz Ž3pa Karolmi Perkovii-evi iz Žapui denarnico s 196 din. dva žepna robca in nekaj dnigih malenkosti. Iz stanovanje Antona Albrehta v Kolodvorski ulici ;e nekdo ukradel črno suknjo, n^kaj kurjetra perja in več Sčetk za čiščenje čevljev. Iz kokoanjaka A položi i ie Babti-fto\e v Hoini dolini je nekdo ukradel 4 flnaSaaat* kokoši, vredne 120 din. V Ijud-■ko kuhiiio Franca Fomezzija v Kolodvorski ulici pa \i nekdo poskušal vlomiti, a ie bil pnnečadn« prepoden. Vlomilec je na-.-rav.i okran 7*- dio škode. — li l kradeuo kolo. Andreju Smuku na ie nekdo odpeljal včeraj 800 din vredne kosa znamke *Ergo< s tov. št. 21.115. Ukradeno kolo je crno pleskano in proste-.;. Opreailieno je bilo tudi z dinamo svetilko t»r je imelo avid. M. 122H9. Francetu rarputn, - .jmioOemu na Zaloški ce*iti pa tat odne<- : -a/.ne dele trii-ikla. kakor - .*>. v<-nLro in vec vijakov, v skupni vrednosti nad W> din. —Ij Popravek, z ozirom na notico, ki Ste jo objavili v Slovenskem narodu^ dne 21. n. 1938, v it 41. na strani 3, stolpec I sredi, pod naslovom Tema, blato m luže na Cankarjevem nabrežju, vas prosim, da izvolite v smislu člena 25 zakona o tisku priobčiti v vasem cenjenem listu na istem mestu in v enakem tisku sledeči uradni ■ ziroma pojasnilo: Po odstra-oakvi stopnic pri čevljarskem mostu se je razvil po Cankarjevem nabrežju tudi voz->rx>met. Ni pa res. :la bi se cestišče redko c stilo in da bi tam nastajaia vedno večja nesnaga, temveč mestno cestno nadzorstvo Cankarjevo nabrežje stalno časti r»rav tako. kakor ostale ceste. Pri tem seveda ne moro biti govora o vedno večji nesnagi. Videz nesnage ustvarjajo kvečje-. zaboji s smetmi in odpadki, ki jih stajici postavljajo pred hše ob Cankar-an nabrežju, dokler jih ne odrpeljejo •ni ismetarji. Blatu m kitam ob tem 'asu je vz:olc sončna toplota v zgodnjih I^opoldaiistkih urah. ko se rnaJcadam zaradi lajanja o. laži ter omehča, kakor se to godi tudi na drugih netlakovajuh cestah, dokler ob večernih urah blato in tuže spet ne pomrznejo. Kostanj: na obrežju so za-sejani od hiš toliko vstran, da ne povzro-ajn vlage in ne delajo teme po stanovanjih in delavnicah v hišah ob Cankarje-. nabrežju, pa tudi prometa ne ovirajo toliko, da bi jih bilo treba odstranit:, rav vplivajo ertetsko zelo ugodno in je aesenje poleti nabrežju ie v prijeten okras. Z odličnim spoštovanjem predsednik: dr. J. Adlešič. Iz Kranja Občinska seja. Dre vi ob 18.30 bo re-" : a >b Enakega o-ibora. na kateri so poleg raznih tekočih zadev in poročil ra programu zlasti zanimive in važne tele M točk": 1. oddaja geodetskih ael za nov regulacijski načrt; 2. odobritev najetja posojila \ znesku do 5.000.000 din; 3. gradnja kopališča. K zadnji točki prpo-minjamo. da <9e je v sredo zvečer vršila ->eja kopališkega odseka, Radoveduj snro, •e se je tudi ta seja kopališkega odseka končala ^ako porazno in z negativnim rezultatom, kot Se je končala prejšnja- Vsi pametno in trezno misleči ljudje v Kranju so prišli danes do zaključka, potem ko se eonja zaradi kopališča nadaljuje že pet let. naj se stvar definitivno reši in kopali-jče zgradi na Suhadotnkovem travniku, kot se je *e pričelo. Za to odločitev je veliko pristašev v sedanjem občinskem odboru in celo v občinski upravi. Nasprotujejo le nekateri, ki v svojem egoizmu misrjo, ia se jim bo hiSa podrla, če ne bodo v bližini imeli kopališča. Ce je občinski odbor kol čkaj odločen, naj se končnoveljavno že enkrat odloči za gradnjo kopališča — kot se je odločil za gradnjo šole — aH pa proti, samo da bo že enkrat v term pogledu mir m se ne bo javnosti varalo z vsemi mogočimi intriganoi. obljubami in načrti. — Proračun za leto 1938 39 bo te dni končan in bo najbiž prihodnji teden že razgrnjen in na vpogled vsem m te resen-tom. Doklade ostanejo nezvišane. — Dijaki so igrali. Po večletnem odmoru so ae zopet zganili dijaki kranjske gimnazije in vprisorili za kranjsko gimnazijo naravnost tradčionalno Gogoljevo komedijo >Reviao>r«. To igro so kranjski dijaki po vojni menda igrali že tretjič- <5e vpo-stevamo. da so bili fantje in dekleta prvič na odru. so svojo nalogo resili dokaj častno m zadovoljrvo. Poglavar An ton o-vič (Spilar Adolf. VTI- razr.) je svojo težko in naf^orno vlogo tako živo in vseskozi markantno podal, kot bi bil odrsk'h desk že vajen. Spreten v občevanju je vlogo Hlestakova prav prepričevalno in z do-kajsnjo rutino pouai štiglic. Tudi tež'K. Štioci je bil v kavar* ni Znssata l^rzoturnir za prvenstvo felniar-ja. Udeležilo s i pa ie le B i^raUov. Zmap.al je premočno Furlan'. kj je z S točkami io-segel 100°/». Slede: 1. J3atnJStJL P/%, 3. b 4. Iskra in Šiška po 4.'.1. — Mednarvilui turnir L-»K- [talijanski prvak Ca^taldi iu avstrijski prvak Eliska^es 6la sodelovanj3 na iubileiuein turnirju odpovedala, ker bo^ta igrala na mednarodnem turnirju v Milanu. LaK sc je zaradi lega" obrni! na znana velemojstra dr Tartakosrer-ja in Stahlberga. Od inozcn.-kili DSOJstroa i? uozdaj zagotovljeno sodelovanj ! Čehoslova-ka Fottysa in nasdžarskega prvaka SsnBOJa. sok O L Smučarske tekme Sokola Dolenji Logatec Sokol v Dolnfem Logatcu je prire !il v ne-deUo 20. L ni. kot uvo 1 v j^ioslavo letnega julM-rja društvene smučarske tekmo, nri katerih je sodelovalo 58 pripadnikov. Člani in vi^ji naraščaj -o tekmovali na progi dolgi l> km. nižji naraščaj to vi^ja oaoJata deea in ženska deca na 1 km dolgi progi. Pri članih so dose^!; 1. mo^to br. Jereb Anton s časom 31 minut 40 sekund. 2. Korene Ivan 32.52. 3. Logar 3to9uu 32^6. Tri \išjem odelku ni<>1 13. 3. Go>ti^i .lože Bi."5. Pri naraščaju nižjega oddelka: 1. Ožbolt Branko 14*», 2. Mstttat Pare 14.40. 3. Oostiia Avgust 14.i">. Pri višfani oddelku mo^ke dece: 1. Marašie Uado 1H.3<>. 2. Jazbar Franc 13.">1, 3. Kune Vinko 14.10, pri srej!no *rcn. osojbvo pi">ič. Jezersko 890 ni: —4, sončno, minio, 50 cm snega, prisojno ju/cn. osojno pršM Iz Ljutomera — Premestitev. S šafarskega pri Lj^i-temeru je bila premeščena v GradlSce srrez Maribor levi breg- na Ciril-Metodovo So'"> i.čiteljica gdč. Jožica Matuseva. Po enem letu službe si je prijazna učiteljica pridobila v kraju službovanja spoštovanje in ugled kot marijiva m vestna učitelji a Na njenem novem službenem mestu ji Selimo obilo uspehov in zadovoljstva! Sobota, -fi. februarja 12: i'iotšo0 ea ploščo zdaj zavrtimo, z njimi pa krajši tri čas naredimo! — 12.45: Posodila. — 13: \apowli. — 13.20: Ploščo za ploščo zdai zavrtimo, z noimi pa krajši čas naredimo! — 14: Napovedi- — 17: Za dekmns4 ig.ra Radijska orkester). — 17.40: Propagandna ura za mednar. gimnastično prireditev. — 1 S- Mngi-trov trio- 18.40: Ure- lit?v hudournikov (g. ing. Karel Tavčar). 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. nra. 19.50: Pregled sporeda. — 20: {) zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.80: Liinuinci j vagabund. Po hurki J. Ne^troya n i»o motivih istoimenskega filma priredila aa radio ložek & Ježek. Sodelujejo člani ra«J. igr. druiine. — 2r2: Napovedi, poročila. — 22.15^ Koncert Radi^koiga orkestra. Konec ob 23. uri. Svojemu članstvu naznanjamo tužno vest, da je preminul nas soustanovitelj in dolgoletni predsednik društva in sedanji častni predsednik, gospod Franc Rebernak VETERINARSKI MAJOR \ POKOJU Prosimo članstvo in vse, ki so ga. poznali, da ga, ohrajiijo v častnem spominu. SLOVENSKO DRUŠTVO ZA VARST1 O ŽIVALI, LJUBLJANA MALI OGLASI deseda 5>J par. da ve a posebej Presnet izjave beseda Din 1.—> davek posebej). La pismene odgovore glede maaib oglasov je treba priloži ti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek * Din SLOVO OD PREDPTJSTA v soboto in nedeljo pri Martincu v Zg Slški! Bridkost slovesa bo lajšal Pavličev jazz! Vabljeni vsi! 571 vec abonentov sprejmem na zelo dobro domačo brano tik opere. Naslov pove uprava »Slov. Narodac. 579 V«»leO »trojim t £aUt»ge »Hubertus« ptaSčev. zimsaib aukenj oblek perila l.t-d, ODPKODAIVMO VSA OBLATILA S 15 do £0<7e popustom. P R E S R E R j iJUBUaNA, Sv Petra a U KLIŠEJE L NO J U CO GtAflKA narodna "Tiskarna I LJUBLJANA 9 ktNAPUCVA f IZVRŠUJE VSE VRSTE TlUKUViB PREPROSTE IN NAJFINEJŠE službe 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek % Din DRUŽABNIK se lice pri ekapornera podjetju tesnih Izdelkov Izvenredna prilika za ugodno naložbo denarja! Ponudbe na: Lesna industrija Velikik&men p. Koprivnica pri Rajhennuraju. 550 Makulaturni papir proda oprava ^Slovenskega Naroda41 LJubljana, KnaHjeva ulica štev. 5 Str»r* 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 25. februarja 193$. Štev. 45 Deček ali deklica? Predavanje docenta dr. Ljudske Radi tega nagibi jejo mnogi k teoriji* da ie nositel- spola ja^eee m navaja.o. da ie morodajno za *pol tudi pri nesnolni oploditvi (partenog^neza). ki je svojska nižjim bitjem kot n- pr. črvom, rakom in žuželkam. Pri čebelah n pr- vzgaja kraljica iz neoplo-fenih lajok potomce, imenovane trote. Pri nižjih živalskih Litij pa je neopioj^na samica v stanu ustvanati potomce obojega ej>oia. Slednjič se le pri listnih useh, pri katerih se množe e-amire neor iojene, posrečilo ŠehaJlmaverjn oigoiiti sam-ke zarod? z zmanjšan m številom hromozocnov s tem. da jim ie k rat ko malo odstranil >X< hromozom. ki ima odločilen vpljv na spol. Da ia rćek določa OSOi naj priča .o tudi poizkusi.pri katerih ee ie posrečilo ga s kemičnim* in celo fizikalnmi dražili umetno oploditi, ne da bi pr tem sodelovala moška semenska nitka Po Bururi ,e mogoče Žab je okra k e oploditi »amo z dodatkom su-blimatove tekočine, laička amfhij in rb z amtidiftentičnim serumom itd V-ak na ta na-:.;n dobljen zaroi -e-toj: b *am <-. kakor tuđi sfm^v. Xa ja čVh mor*k »2a ježa ra so naravnost dokazali, da aaefaiie aeaacsasan izliv sam a ie ane snovi, ki so prav tako v stanu orloditi jajček, kakor semen ska nitka aoaaa. Pri rakem ftanm. ko 5e zdaleka ni točno osotovl »eoo. ai uravnavaš1 •" rnen ska nitka ali pa žen-ki ia Šefe ie tu ii por*ol norna razumljivo, da *o nolvreli polrobne mu Mudiju vse mosore okolnosti, ki bi ko-lifkai utesnile im^t' v: liv na e-ool Vo ločega ploda. Iz tega vi lika so prei^kavali n pr razmera med Hesiloni sinov in hč?ra na eni strani in med staro^tio rod'teliev. med starostjo iai^ka itd. na dnisri strani. BTAROBT RODITELJEV Glede »taru-ti rod te t je* e ž? leta IS - Helacker v 1 i.bin'_ier.u oi'^*:1 čim vec ,afkm* čim starc.s: «. I Baleta «. e ;e < b B>lajaa oi trdilo de; ;ov «_e ie bil o!e enako -*tar ko ma ie rodio dečkov 92* • Le ie bii o-e 4 do 6 let atareši od ni ^re se ie rod io tleT kov 1 §6 9" • Ce ?e bil oje 6 io 9 le' starejši od m --e Ivaaa Matka pod okriljem se »e ro.iio dečkov 124 Če e bii oče 2 do 12 l?t s'.are.ši o i m-.cre se e roi.'o deskov 14*7 Skoraj cb *=-.eiii ča^u (1S30.) ie pr^el do enakHofarker Sidlerje* za" ksne, po katerem naj spol otroka določa spo! aaore seča roditelja. Ta zakon so eni v polnem obsegu po r i ili, drusi pa n?. Tako je KeHmana prišel n. pr. io rakliučka. da je moški najbci — 2le1^ dev?ov v r-vo- lih mladostn'h letih in v pozne si starosti. Privit as. ki se je tudi bavi' s tem vpraša njem. ia pa pfflM ravno naso-omo do ugotovi tka. da ima o več dečkov moški srednjih let. Tudi Gr n-pmn spravlja število dečkov v ožjo zvezo s staro*»:o Rediteljev, in pravi, da je is*o rem ve,2:e. Čim večja :b starostna razPka roiiteljev Je pa najmanjše, če ie mož 8 do 12 let etarejSi od žene V t?m zadnjem pa AratMpasaai ašetvaaaa razliku:e od ngotovfte»v Hofackeria, £«u11erja in dru-ariat Vendar teh ugo'ovitev ni$o moen potrditi n. pr. Ki*ch Rolehe in drnei. M?d tem. ko sc se navedem av orji r.evili x vprašan tem odv^nOMl spoHeza proporca od starosti očeta, eo za raz i--koval i dr«i z vidika »larosti matere. Tako ie n. pr. Fe-tsrher 'ri-el do zaključka, da obstoj očitna dedna zasnova r-a zr.,>ano ?tevilo molkih porodov m da z višjo starostjo matere naraste tudi »polni proporc. Ginekokg Erast Bidder pa ie leta 1878. na podlag j 11^71 poro>lov ugotovil glede •Prosti matere elpdečt? poiatke: Do 18. leta stara spo.ni proporc 99.7 : 100 o4 X) do 40 leta starosti matere inaša spolni proiorc 117.9 : 100 preko -SO leta starosti matere ma>a spolni prooorc 130 3 100 Zasledoviii so tudi. da li vrstn: red poro dov nima vplira na «*:ol. Po v Oettinre-e bii I^iItct prvi. ki e na 6S12 porodih dokazal, da prevladujejo ori prvorod- nieah de k Vm !ar ra le do starosti 40 let kaiti #ev lo rioAkih porodov hitro jiaia DO tej staro-*lni d'**. RoaI»-n»« rie-ri. Tophovenovi in tudi dragih avtorjev ■šotori k se popolnoma skladajo z Bldtierjevimi. po katerih ie Vselit moških ->i.*r tem aut je rim mlajši je assti. Tf o r« ioka^ul**. da pri .pol n?m pro:.»orcu ers io vloco tudi k on stitucionaini momenti. Do tega važnega spoznanja pa ni prišel samo Fstseher. marveč tudi Hiehara. ki pravi, da je a. pr. porod dečka tem verjetnejši, čim piodnejša je ma-tL Tudi Gei**ler je na 18.283 zakonih a 82.031 otroci ugotovil, da imajo na otročkih bogate rodbine očitno višji «■ olni proporc (107.2o> kakor rodbine z majhnim številom dece. Dokazano ,e tudi. da prevladujejo med dvojčki v splošnem moški parčki. Pri tem so moški dvojčki ponajveč od mater, ki se odlikujejo po visokem številu dečkov (117). ženski dvotjčki pa od mater z majhnim številom moških porodov fS&Sfc. V orrekj s Fetscherjem. Rirharzom m t»eis-sl^rjem pa trli Bauer na Dunaju, da ni mogel na 12.000 otrokih ugotoviti prevladovanja t^ca ali onega spola na podlagi konsti-tucionalnc-ga ust-oja roditeljev. ZDRAVSTVENO STANJE RODITELJEV Pač pa so razn: avtorji ugo'ovili, da je nloiov spol odvisen tudi od zdravstvenega -tin'a roditelje?. Pri diabetičnih ženah n. pr. ni mi^l Noiak ^amo znižane vitalitete i Eka. marveč tudi. da rode te žene ieeca đefte ko dekike. Vendar tega dejstva T-Noorden ni maje! pot rd i t i na svojih llevil-nib diabetičarkah Za diab°t»ke same pa so ugotovili, dr niso le mani plolni marv>č da imao t-j« j i ve* ženskih ko moških ro-tomcev. Io pa baie zategadelj ker so niih -ni ^o'l"o' anj? <^ron emu nror»oTu IOOt'47 Do ^Baltik l*ev!Hc 's ^rT-:»' tui; L'n-'en. Icpt » • 1" " rrcT; pre^srrali de-ki "pr r rt' »'*.'o c?" o me-Ieniro in s 143.48:100 pa pri ženah s splošno zoženo medenico. • POKLIC RODITELJEV Dalje je Knntsch preiskal odvisnost spola ne le od zdravstvenega stanja roditeljev, marveč tudi od njihovega poklica, iapi»slit-▼e itd. Ugotovil je, da močni organizmi nagibi je jo k za ploditvi lastnega, slabotni pa k za ploditvi nasprotnega spola. Vendar pa ni izključena možnost, da močna in dot-ro ohra-mena mati vendarle rodi moško dete. čeprav bi bilo pričakovati pri njej porod deklice. To pa se zgodi samo tedaj, če je oča šibke konstitucije (telesnega ustroja) in je oslabljen od kake bolezni. Plod pa more biti tudi moškega spola, če od oslabelega moža zanosi slabolna mati. Vendar pa je tak za-me'?k v svoji kali tako okrnjen, da pride v tem primeru prej ali slej do arlava ali predčasnega ali pa mrtvo rojenega otroka. Tak moški zarodek je v svoji življenjski vj-taliteti oslabljen in propade po največ že prav zgodaj, najpozneje pa tekom prvih dni po rorodu. Knntsch pa je dalie Še ugotovil, da so zdravstveno težko prizadete mater? rodile od 81 otrok nič manj ko 63 dečkov; zdravstveno težko okvarjeni moški s tuberkulozo, diabetesom in svinčenim zastrupijenjem pa so nasprotno imali med 1S4 otroki nič manj kot 117 deklic. Spolni proporc pa ie odvisen tudi od poklica in vrs^c zanesljive rcdiielev. čeprav :gra tukaj vlogo veo ali manj tudi preh ana. >taro-i i*d KimWh je namreč o:itno nizko -tovilo deških porodov dognal pri knjigo-vez'h ;n mo-kih zaooslmih v pa p mati stroki, kakor tudi pri brusnem in porcelanastem delu. Po istem av'orju pa na i bo spol tudi odvisen oi dobe zakona Pri mladih zakonskih par h. ki so na višku svojih telesnih moči in so telesno in duševno neizčrpani ter ša ne pozna'o kriminalnega arorra, prevla-duieio de5ki porodi (112 do 113). Pri starejših zakoncih nasprotno rade število teh porodov na 102. ker se roi:teiii že telesno iz Troani. uničeni po raznih po^lirnih kvarno-st:h ;n se ali radi visok* starosti ali radi preobilica o'.iok r^lužujeio kriminalnega a bo rta. (Nadaljevanje iutri) ■< čislate fiva prihafata E'ien in lord Cramborn sta odstopila, lord HaliSax in Karold Kicolson pa nastopila Ang-IeSki zunanji ministar Anthonv Eden je asjalopl tttatf spora r p:e zelnike m vlade Cham.Derlainom v vprašanju pogajanj mec Anglijo in Italijo. Elden je bil nedvomno moina esebnost v anTleski vladi Mirno lahko njjemo. da -'e med an-glesk"mi državnik' m?.lo takih ki b bili tako temeljito pogledali za kulise seiajaje evropske polit ke kcJvor minister Eden. E-en odha.a toda getovo ne za dolsro. Gre za mladega moža, visoko Intel gentneg/a in neverjetno delavnega Eden je star komaj 41 let. Vzrrojen v Etoru je bil že prvotno do'.ocen za politično kariero. Med svetovno vojno je služil Eden pri vojakih in bil je na bojišču Iz svetovne vojne se je vrnil kot kapitan -n odšel je v Oxfor± da bi tam dovršil pvoje filozofske študije Sam sin podeželske plemiške rodbine »e je dobro oženil Vzel je hčerko zelo bogatega bančnega ravna te-ija. Pc slane c je pot tal ko mu je bilo šele 26 let. Leta 1P25 je spremljal takratnega zunanjega ministra Austina Ohamberlai-na v Locarno, kjer je bila sklenjena zdaj že pokopana Iocamsi:a pogodba. 2e z 38 let je bil državni podtajnik v zunanjem ministrstvu. Cez dve leti je postal !ord-ču-var d "žavnega pečata. Kot tak je zastopal Anglijo v Druš/u narodov, potoval je pa tudi v Berlin Varšavo. Mcskvo m Prago Po odstopil zunanjega mi^i-tra Hoara je pestal sam ang'e§ki zunanji minister. Z Edenom odhaja tudi parlamentarni Tvr-f:tajn k lord Cra-rborn On je star ^4 ]et in izhe.ja iz v'sekega angleškega plemstva iz redu markiza de Salisburv Tudi lord Cramborn ie od leta 1929 ang'eški konservativni poslanec. Leta 1P35 je postal državni pod ta j-k v zunanjem ministrstvu. Lord CaaaBsbsa ma iste polit?čre nazr-re kako- Eden in zato je obenem z njim odstopil. Začasno je prevzel posle angleškega zunanjega ministrstva lord Haliiax, o katerem se je govorilo jn pisalo cb koncu lanskega leta. ko je bil na informacijskem potovanje v Nemčiji. Kot Mr. Wood je postal leta 1921 državni pod ta jn k v ministrstvu za kolonije. Cez tri leta je postal poljedelski minister Leta lt>29 je bil imenovan kot baron Irvvin za indijs-kega podkralja. V Indiji je ostal do leta 1931, v dobi za angle?ko-ind jske odnosa je gotovo najtežji. Potem je bil nekaj časa prosvetni in voJTLi minister, kot lord Ha"iifax je pa postal končno lord čuvar državnega pečata in zastopnik vlade v zbornici lordov. Lord Halifa*. je globoko veren n spada v Usto s.iupino angleških pol-'tikm-, ki hočejo doseči zbližan je z Nemčijo. Po svojem informacijskem potovanju v Nemčijo je pa deloma izpremenil s\Toje nazore :n nedavno je nastopil v BDornicl lordov proti politiki osamljenosti, češ, da mora biti Anglija interesirana na dogodkih v Evropi- Državni podtajnik v zunanjem m nistr-9tvu je postal Harold Nicoison, ugleden mož angleške politike. Znan je po svojih treh knj gah: O lordu Carnccku — svojem očetu — kot predstavniku stare diplomacije, o politiki med mirovno konferenco in o pol tiki v povojnih letih, v kateri je ocenil delovanje lorda Curzona. Harold Nicoison je bil v diplomatski služ- bi in deloval je v angleškem zunanjeon ministrstvu, ko se je seznanil tam z njim drugi znani angleški diplomat Lockhart. Oca piše o Nicolsor.u. da je to čudovito bistra glava, zanašajoča se samo nase, intelektualno zelo visoko stoječ mož, strogo stvaren, nesebičen, zmožen resničnega prijateljstva. Lockhart si šteje v krivdo, da je pregovoril Nioolsona, naj zapusti diplomatsko službo in se posveti novinarstvu. Nicoison je bil pozneje vodilni legacij-ski svetnik v Berlinu in tja rrui je prinesel Lockhart povabilo lorda Beaverbroo-ka, naj vstop^ kot izboren pisatelj v uredništvo njegovega lista >Evening Standard«. V svojih spisih kaže Nicoison čudo- Lord Halifav vito bistroumnost in globoko pojmovanje nalog angleške diplomacije. Ncolson zagovarja klasično angleško politiko ohranitve premoči na morju in sodelovanja s Francijo, ko postane Nemčija velesila, nevarna evropskemu ravnotežju. Nicoison se dobro zaveda nevarnosti povojne politike, zlast za diplomacije. V svoji knjigi že prerokuje da bo sredozemska oblast angleškega imperija neko? resno ogrožena in da postanejo Madeira, ctok Sv. Helene. Madagaskar in Mauricius enako važne strategicne točke kaker Gibraltar, Malta, Port Said in Aden. Vidimo to-.ej, da je gledal Nicoison dale; in da si Lcckhart ni zaman očital, da je vzel Angliji nejicealnejšega državnika, podtajnika v zunanjem ministrstvu, ko je Nicolrona pregovoril, da se je posvetil novinarstvu. Zdaj je lahko Lockhait zadovoljen, ker se vrača Nicoison v zunanje ministrstvo kot državni podlajn k. Beda na Japonskem Pozorišče iapon~ko kitajska vojne je daleč od Tokia Romantična poročila v časopisja zakrivajo resnične dogodke Japonci so imeli do.-Iei okroiz 100 000 mrtvih in težko ra-n.enih. kar za 13,009088 družin, kolikor jih šteje JapOM&fca, ni tako straSno. Tem bolj pa čuti japonsko civilno prebivalstvo vedno Lolj naravi a iečo bedo. Najhujše ie ptiaadela vojna iapoB?kega kmeta. Pod orožjem je zda; na Japonskem nad 1,000000 vojakov in s posadkami v Mandžukuo ie pod orožjem 750 000 kmetov. Polovica japonskega prebivalstva pa pripada kmečkemu stanu. Mnogi kmeOki sinovi in možje -:o zaposleni v tovarnah kjer izdeluie;o orožie in strelivo. Posledica tesra je. da primantku'e na kmetih delovnih moči D ras inja narašča, kmetova kupna moč ie vedno manjša. Na dru?i strani mora pa kmet vedno več plačevati za vojno. Zato ni čuia. da i** nezadovoljstvo na kmetih od dne do dne večje. Posledice vojne v mestih so drugačne. M-nosa podjetja so z njo celo za iovolj-na, ker iim prinaša mastne dobičke. Zaradi pomanjkanja d^l 'vnih moči so tudi mezde zelo visoke. Na drujri strani se je podražilo življenje v m«* tu v zadnjem letu za 12V§ tako, da je zdii za 30*' o dražje, kakor je l>ilo pred šestimi leti. Nižji in srenji uradniki, intelektualci, torei srednji sloji, čutilo vso težo voine na svojih ramenih, prav t-rco kakor kmet ce ne se bolj. Volni dobičkarji si pa manejo rekp in polnijo ž - e. Tako jo pač vedno in povsod. - Nevestina oprema kraljice Faride V Ka^ri je bila nedavno kraljevska poroka, kralj Faruk se je poročil s hčerko sodnika Zulficara pa=e Fari-do, ki je sedla na prešlo! kot prva egiptska kraljica od časov Kleopatre. 17 letni princesi je bilo prvotno ime Sazinah, kar pnfneni "Čista roža«. Poročila sta se strogo po mohamedan-skih obredih in kralj je moral plačati njenemu očetu odkupnino Plačal jo je samo formalno. Vrečica, ki mu jo jc izročil, jc bila prazna, navada sc jc pa vendarle ohra- nila. Kraljica, čeprav moderno vzgojena, mora nositi tradicionalni pajčolan moha-medanskih žen, vendar je pa to po dolgih stoletjih prva egiptska kraljica, k; je njen obraz Egipčanom znan. Na eni strani je bilo zadnje dni pred poroko dovoljeno egiptskim listom objaviti njeno sliko, na drugi strani so bile pa izdane tudi priložnostne znamke s sliko mladih zakoncev. Toda iz