Kniiževnosf. »Zvonček« prijavlja v 1. štev. XVII. letnika to lepo in bogato vsebino: 1. Davorinov: Majka toži... (Pesem). 2. Cvetinomirski: Kcstanji. 3. Leon Poljak: Ob oknu pozimi. (Pesem s podobo). 4. F. Palnak: Ena iz vojne. 5. P. Strmšek: Kako se je Franceljček učil slušati. 6. Tonček: Tonček vseiii »Zvončkarjem« i (Pesem s sliko). 7. Stric Pavel: Z delom se učimo! 8. Joža Poljanček: Pričakovanje. 9. Fr. Šavnov: Na morju. (Risfca). 10. Fedor: Na ribjeni iovu. 11. Davorinov: Gorica. (Pesem). 12. Fran Rojec: Tončkove sanje in Mikiavžev večer. (Mladinska dvodejanka za manjše odre). 13. Usmiljena Malka. (Slika). 14. Pouk in zabava. Zastavica v podobah (Fr. Rojec). — Mladost (Davorinov). — Cesarju svojemu Slovenija (Jos. Stritar). — Na Silvestrov večer (Jos. Stritar). — Modra razsodba. — Star papir — kurivo. — Petsto dni vojne. — Jubilej dopisniee. — Kako daleč se sliši gromenje topov. — Po nesreči ustrelil brata. — Na Silvestrov večer 1877 (Jos. Stritar). — Kotiček gospoda Doropoljskega. 15. V sedemnajsto leto! — Pridobivajte »Zvončku« novih naročnikov, da bo mogel čim uspešneje vršiti plemenito svojo nalogo! Slovenska Šolska Matica. Delo poverjenikov gre počasi izpod rok. Dozdaj se jih je odzvalo samo 20 in sicer s Kranjskega 4, s Štajerskega 14, iz Istre 1, iz Trsta 1, z Gcriškega pa še nihče. Res je, da so postale vsled vojne tudi za S. Š. M. razmere neugodne, a nekoliko več bi se pa pri dobri volji in stanovski zavednosti že lahko storilo. Kjer je poverjenik mobiliziran, naj prevzame predsednik okrajnega učiteljskega društva ta častni posel, ali pa naj izroči to delo komurkoli v okraju. Ker je veliko učiteljev mobiliziranih, naj stopijo v teh težkih časih naše kolegii! j e na plan ter naj prevzemo agitacijo za S. Š. M. in začno nabirati naročnino. Kjer pa le ni dobiti marljivega poverjenika ali poverjenice, pa pošlje lahko vsak članarino (4 K) naravnost na naslov Slovenske Šolske Matice v Ljubljano. Torej le hitro na delo! »Zadruga«, iast in glasilo »Zadružne Zveze« v Celju, je začela z Novim letom izhajati vsakega 1. in 15. v mesecu kot list za zadružništvo in krnetijstvo. — Zdi se nam potrebno in umestno, da uvedemo ta izvrstno urejevani strokovni časnik v krog svojih tovarišev-zadružnikov, in sicer storimo to najlažje z besedami, ki jih »Zadruga« sama piše ob svojem vstopu v 24. letnik: »K.o se je ustanovil pred 23. leti naš list, si je postavil za svoje delovanje isto lepo načelo: na podlagi varčnosti, vzajemne pomoči, delavnosti in treznosti privesti slovenski narod, osobito naše kmetiško ljudstvo do boljše bodočnosti. — To naše deiovanje je imelo dosedaj, hvala Bcgu, lep uspeh. A kakor obsega naša zadružna organizacija dejanjsko že najširše vrste naroda, tako naj gre vbodoče tudi naš list »Zadruga« do vsakega zadružnika, do vsakega slovenskega kmetovalca, obrtnika in delavca; naj mu živo dopoveduje, da hočemo vsakemu članu naroda pomoči do gospodarske samostojnosti. Mi zbiramo prihranke gospodarsko močnejših, da pomagamo s cenim posojiloin gospodarsko slabejšim, ki se hočejo tudi dvigniti in si pomagati do trdnega obstoja. — Mi hočemo, da se naše kmetiško ljudstvo na podlagi vzajemnosti združi do gospodarske sile, ki ga bo čuvala pred odvisnostjo od velekapitala. Mi hočemo1 doseči s skupnim nakupom gospodarskih potrebščin, s skupno prodajo naših pridelkov, da se ne bo na stroške kmetovalca redila nereelna medtrgovina. Mi hočemo, da bo naša zemlja rodila čim več, in v to svrho učimo kmetovalca novih načinov kmetiškega gospodarstva, da bo lahko z gospodarskim uspehom tekmoval z drugimi naprednejšimi narodi. — Vse to so cilji zadružništva, in spoznati jih mora ves narod. Oznanujemo jih na poučnih zborih, piše se o njih v časopisju, a treba je, da se bavi z njimi razširjen pQljuden list, kakor hoč&ino irneti vbodoče »Zadrugo«. Da ta namen dosežemo, prosimo danes še ponovno pomoči vse naše zadružnike, ki so dobre volje. — V viharnih časih živimo, stara naša Evropa dobiva novo podobo, s potoki krvi se ustvarja celim narodom nova bodočnost. A že se kažejo obrisi nalog, ki nas čakajo v miru, in ena glavnih bo skrb za ohranjenje naše zemlje v rokah delavnega, varčnega in pridnega ktnetiškega ljudstva. Še nikoii se menda ni tako jasno' pokazalo, da je zemlja istinito krušna mati narodov. Vojna burja uniči mesta in vasi, poruši tvornice, uniči obrt in trgovino — enega pa uničiti ne more: to je zemlja. — Znova zazelene ravnice in pridna roka kmetova obseje zemljo, ki rodi nov kruh in daje novo življenje. Zemlja je življenje naroda, in narod brez svoje zemlje nima bodočnosti. To imejmo pred očmi v časih, ko bo vrednost zemlje rasla kakor še nikoli!« — To so res lepe in resnične besede! — Tovarišem, ki se zanimajo za zadružništvo ali pa že uspešno delujejo v njem, list kar najtopleje priporočamo! Na leto stane 3 K.