OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Celje - skladišče D-Per III 5/1998 5000005615,PR4 COBISS o Pomembna zmaga Savinjskih Hopsov Pomembna zmaga Savinjskih Hopsov V sedmem krogu pokala Saporto, skupine A, so Savinjski Hopsi dosegli pomembno zmago. Premagali so portugalskega prvaka Estrelasa z rezultatom 57 : 60 (24 : 31). Po zmagi Savii\jskih Hopsov v državnem prvenstvu proti Krki je bilo vzdušje v ekipi precej optimistično, kajti tudi Estrelasu je bila za uvrstitev v nadaljevanje Saporto pokala potrebna zmaga. Gostitelji so se očitno zavedali pomembnosti tekme, zato so poskušali na vse načine zmesti Kot smo napovedali, smo pripravili še posebno izdajo Savinjčana, kije predvsem namenjen nedeljskim volitvam za župane in občinske svetnike. Tako je sedaj odločitev v vaših rokah, z informacijami v obeh številkah Savinjčana pa upamo, da smo vam tudi mi pomagali pri odločitvi, komu boste namenili glas. Želimo, da boste imeli pri izbiri srečno roko in da bodo izvoljeni tisti, ki bodo sposobni vaše želje tudi izpolniti. Ker pa pričakujemo, da bo potreben še drugi krog volitev, ki bodo 6. decembra, bomo posebno številko Savinjčana izdali še 2. decembra. Savir\jske Hopse, saj so jim omogočili le polurni trening in še to v drugi dvorani kot je bila potem tekma. Tri ure pred tekmo je v Lizboni zmanjkalo elektrike in bilo je vprašljivo če tekma sploh bo. Dobro uro pred tekmo je v dvorani zasvetila luč. Na presenečenje gostiteljev, pa se je v dvorani zbralo malo domačih navijačev, katere pa so navijači Savinjskih Hopsov, vso tekmo preglasili. Začetek tekme je sicer pripadal domačim košarkarjem, ki so v 6. minuti povedli 8 : 2. Z minuto odmora in vzpodbnjanjem navijačev Savinjskih Hopsov, v igro pa je tedaj vstopil Primož Kobale, so Polzelani rezultat obrnili v svojo korist. Vse do konca prvega polčasa, so vodili za nekaj točk, polčas pa dobili za sedem točk. Tudi v drugem delu so ves čas vodili in tako je že kazalo na presenečenje in zmago Savinjskih Hopsov. V zadnji minuti so se domačini približali na razliko ene točke, vendar je tudi tokrat, kot že večkrat letos, Cizej v zadnjih sekundah odločil tekmo. “Za zmago je zaslužna vsa ekipa, posebej pa moram pohvaliti Kobaleta, ki je poskrbel za preobrat tekme. Zaigrali smo tako kot znamo, k zmagi pa so nam precej pomagali naši navijači, ki so nas vso tekmo vzpodbujali,” je po tekmi povedal trener Boris Zrinski. J.K. Vojko Zupanc Poslovno-kultumi center je dobil dušo V soboto je bilo v Petrovčah ves dan veselo in svečano razpoloženje. Številni obiskovalci so namreč počastili pomembno pridobitev, ki Petrovčam daje živahnejši utrip. "Zadružni dom je dobil dušo," je v svojem nagovoru povedal direktor KZ Petrovče Rudi Trobiš. Njemu so se pridružili še številni govorniki, ki so tvorcem novega poslovno-kulturnega centra pripisali pomen centra za razvoj kraja. V Blagovnici Bala je poleg samopostrežne trgovine še kmetijska preskrba, mesnica in delikatesa Čas ter bistro. Žana in Savinjska trgovska družba bosta župan župana občine Žatec Z otvoritve Blagovnice Bale. skrbeli, da bo trgovina dobro založena. Poslovne prostore je posodobila Hranilno kreditna služba, 24. novembra pa bo še otvoritev enote Banke Celje. J.K. i0T«lBAZRlB L AVTO SOLA BRINOVEC UL takev 3 (za tržnico), tel.: 716 - 066 ORGANIZIRA TEČA| CPP ZA VSE KATEGORIJE 23. NOVEMBRA OB 16. URI V ŽALCU Naslednja številka bo izšla 2. decembra 1998 LETO XX - posebna številka - november 1998 - cena 200 SIT LOJZE POSEDEL nestrankarski kandidat za župana občine Žalec Naročnik: LDS Skupna ocenjena škoda narasla že na 3 milijarde tolarjev Teden dni po poplavah, ki so bile najbolj silovite v četrtek, 5. novembra, je občina Žalec na osnovi poročil komisij za ocenjevanje škode pripravila oceno skupne škode na območju občine Žalec. Po še vedno nepopolnih podatkih ta znaša skoraj 3 milijarde tolarjev. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so utrpeli za 838 milijonov tolarjev škode, v kmetijstvu pa ocenjena škoda znaša 426,4 milijona. Poplavljenih oziroma poškodovanih stanovanjskih in drugih objektov je bilo 1224, kar pomeni 483,9 milijona tolarjev. Na nadomestnih stanovanjskih objektih in gospodarskih poslopjih je nastalo še za 25 miljonov tolarjev škode. Zelo velika škoda je na komu- nalni infrastrukturi: na lokalnih cestah za 247 milijonov, na javnih poteh za 345 milijonov, samo za sanacijo plazov, ki ogrožajo pomembnejše ceste in objekte pa bo potrebnih 148 milijonov. Škode zaradi ostalih manjših plazov je še za 275 milijonov. Vodna ujma je odnesla tudi pet mostov (20 milijonov tolarjev škode) in jih poškodovala 13 (13 milijonov). Na vodovodnem omrežju je nastalo za 64,5 milijona tolarjev škode, na kanalizacijskem omrežju za 32 milijonov, za usposobitev čistilne naprave v Kasazah, ki je bila poplavljena, pa je bilo še 9 milijonov tolarjev škode. Na gozdnih cestah je bila škoda ocenjena na 38,9 milijona tolarjev. Pri reševanju v poplavah in odpravljanju posledic vodne ujme so škodo na opremi in tehniki utrpeli tudi gasilci. Ocenjena je bila na 8,2 milijona tolarjev. Skupaj ocenjena škoda znaša 2.973.905.000 tolarjev, vendar to ni končna številka. Pri odpravi posledic se namreč ugotavljajo še nove poškodbe, stroški pa naraščajo. Po višini škode v gospodarstvu izstopata Tekstilni tovarni Prebold (škoda presega 500 milijonov tolarjev, proizvodnja pa se bo verjetno lahko v celoti začela šele konec novembra, kar pomeni velik izpad prihodka in tudi možno izgubo trgov) in v Zarji Skali Petrovče. Največ škode na stanovanjskih objektih je na območju krajevnih skupnosti Prebold, Vransko, Gotovlje, Petrovče in Polzela. Plazovi pa so največ škode povzročili krajevnim skupnostim Vransko, Tabor, Ponikva in Galicija. K. R., foto: T. T Svetniki tokrat tudi o poplavah Svetniki občine Žalec so se še zadnjič v svojem mandatu sestali na redni seji ta ponedeljek. Na 38. redni seji so imeli enajst točk dnevnega reda, med drugim so obravnavi! poročilo o ukrepih za sanacijo posledic poplave 5. novembra letos. obravnavi predloga odlokov o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov in o razglasitvi naravnega spomenika reke Ložnica s poplavnim območjem. Na dnevnem redu zadnje seje je bilo tudi poročilo nadzornega odbora o krajevni skupnosti Galicija, svetniki pa so obravnavali tudi poročilo o ukrepih za odpravo posledic poplav. K. R. Ker je bila seja po zaključku redakcije te številke Savinjčana, bomo o njej obširnjeje poročali v naslednjem Savinjčanu. Sicer pa so imeli svetniki na dnevnem redu drugo obravnavo predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi VVZ Vrtci Žalec in spremembe odlokov o ustanovitvi vzgojno-izobraževal-nih zavodov - osnovnih šol Braslovče, Polzela, Prebold in Vransko. Prav tako bosta v drugi Plazovi ogrožajo preživetje hribovskih kmetij V poročilih nacionalnih medijev o poplavah je bila vodna ujma na območju Spodnje Savinjske dolini le redko omenjena, še manj pa to, kolikšno škodo je še dodatno zaradi plazov utrpela krajevna skupnost Vransko. Zato je vodstvo te krajevne skupnosti pripravilo novinarsko konferenco, predsedniku države, vlade, ministru za okolje, predsednikom vseh parlamentarnih strank in vodjem poslanskih skupin pa so poslali pismo, v katerem odgovorne opozarjajo, da odprave posledic ne bodo zmogli sami in da plazovi ogrožajo preživetje hribovskih kmetij. V noči s 4. na 5. november so reka Bolska in potoki Merinščica, Zaplaninščica, Motnišnica in Podgrajščica poplavile skoraj ves nižinski del krajevne skupnosti, pod vodo je bil tudi večji del trga Vransko, še posebej prizadeta pa so bila naselja: Brode, Prapreče, Merinca, jeronim, Bistrica, Ločica, Čeplje in Prekopa. Hudourniški pritoki pa so hudo poškodovali obrobne hribovite predele. Sprožili so se številni plazovi, ki so zasuli in odnesli nekaj objektov, cest, zasuli struge potokov in uničili kmetijske površine. Takoj po prvih težavah zaradi vode se je v prostorih krajevne skupnosti aktiviral nekakšen krizni štab, ki je koordiniral delo gasilcev in kasneje vse, ki so se vključili v reševanje in nato odpravljanje posledic (aktivirana je bila vsa gradbena meha- nizacija, ki je čistila ceste). Krajevni odbor Rdečega križa je najbolj prizadetim že prvi dan po poplavah pomagal z jogiji in drugimi potrebščinami, v pomoč se je vključil tudi Karitas. Sicer pa podatki o škodi še vedno niso dokončni. Ocena 800 milijonov tolarjev škode zato ni dokončna, največ denarja pa bodo zahtevali številni plazovi. V dolini so bili v celoti poplavljeni prostori INDE Vransko, tudi KIV-a Vransko in več obratovalnic. Po prvih podatkih devetih komisij za ocenjevanje škode je bilo zalitih 131 stanovanjskih objektov. Plazovi so v celoti uničili tri stanovanjske hiše (dve v Stopniku in eno v Ločici) in šest gospodarskih objektov. Najtežje pa je ljudem v šestih stanovanjskih hišah in lastnikom sedmih gospo- Propusti na hribovskih cestah niso bili dovolj. Velik del cest je voda odnesla, veliko pa so jih zasuli plazovi. ____________________________________________ Odneslo je veliko mostov. Za tiste, ki jim most pomeni edini dovoz do travnikov in njiv (mnoge kmetijske površine so zdaj nasute z gramozom), je to hud udarec. darskih objektov, ki jih plazovi še vedno ogrožajo. Takoj po neurju so bila zaradi plazov nedostopna naselja: lakov dol, del Zahomc (več kot teden dni), Prosivni, cesta na Čreto, v Selo in do posameznih domačij v Stopniku in Praprečah. Uničenih ali'zelo poškodovanih je bilo 80 kilometrov cest (mnogi otroci morajo zdaj peš do mesta, kamor lahko varno pripelje šolski kombi) in 11 mostov, poškodovani so bili trije javni vodovodi in 12 lokalnih, ob vodotokih je odneslo 18 hektarov zemlje, poplavljenih pa je bilo 200 hektarov kmetijskih površin, na katerih so večinoma nanosi gramoza. Na območju celotne krajevne skupnosti so našteli skoraj 300 plazov. Geolog si je nekatere plazove že ogledal in ocenil višino stroškov za sanacijo. Sanacija plazov, ki ogrožajo objekte, je za posamezni plaz ocenjena od 5 do 8 milijonov tolarjev. Nekaj sredstev bo zagotovljenih iz občinskega proračuna, vse politične stranke na Vranskem so se odpovedale tudi denarju, ki bi jim iz proračuna pripadal za kritje stroškov volilne kampanje ob referendumu za občine. Vse to pa še zdaleč ne bo dovolj, da omogočili normalno življenje ogroženim hribovskim kmetijam, ki so imele že zdaj otežene pogoje kmetovanja. K. R. OBČINA ŽALEC SANACIJA IN REKULTIVACIJA DEPONIJE KOMUNALNIH ODPADKOV LOŽNICA - izvajanje del v letu 1998 V novembru 1998 bo Občina Žalec, Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve nadaljeval s sanacijskimi deli na deponiji Ložnica po projektu sanacije in rekultivacije, ki ga je izdelal VGB Maribor. Izvedli bomo: - dokončno ureditev odvajanja meteornih vod (ureditev zahodnega odvodnega jarka); - dokončno ureditev odvajanja izcednih vod (ureditev zahodne drenaže); - ureditev merskega objekta (za izvajanje monitoringa izcednih vod); - sanacijo požarnega bazena bivšega glinokopa z zatesnitvijo odtoka; - dokončno rekultivacijo južnega dela deponije; - izravnavo terena na osrednjem - severnem delu deponije in ureditev brežin; Deponija komunalnih odpadkov Ložnica je od maja 1996 zaprta. V letu 1997 smo izvedli nekatera najnujnejša sanacijska dela (odvajanje meteornih vod, sanacija drenaže) in pridobivali dokumentacijo za dokončno sanacijo deponije. Navedena dela v letu 1998 predstavljajo nadaljevanje nujnih sanacijskih del, ki jih sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor. Končna sanacija in rekultivacija bo opredeljena v ureditvenem načrtu, ki ga izdeluje Zavod za urbanizem Velenje in bo predstavljen v januarju 1999. Sanacijo izvaja KRAjNC VNG, d.o.o. Žalec, strokovni nadzor pa opravlja Razvojni center -Inženiringi Celje. V času izvajanja del bomo očistili tudi okoliški teren (kosovne odpadke, ki so jih navozili občani po zaprtju deponije). Pozivamo občane, da na deponijo Ložnica ne vozijo več odpadkov. Župan Milan Dobnik, prof. Plaz v Hramšah je spodjedel hišo Franca Lešnika. <3wn> asmaaasaoiBSiffl <&&&> ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC tel. in faks: 063 / 717-333, 715-200 mobitel: 0609 / 644 546 elektr. pošta: info@savinjskl-obcan.sl domača stran http://www.savinjskl-obcan.sl REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE tel. In faks: 715-200, 717-333 Časopis SAVINJČAN izdaja ČZP SAVINJSKI OBČAN, d.o.o. Žalec, Šlandrov trg 23, 3310 ŽALEC Tel. in faks: 717-333, 715-200 Žiro račun: 50750-601-193372 DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK: IANEZ KROFLIČ TAJNIŠTVO: MARIJA CILENŠEK NAKLADA: 15.000 izvodov TEHNIČNO UREJANJE IN PRIPRAVA TISKOVNE FORME: MARGINALNA d.o.o. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Dogodki NOVEMBER 1998 Lojze Peterle s sodelavci na žalskem področju Predsednik SKD Lojze Peterle, glavna tajnica Hilda Tovšak in vodja poslanske skupine Ivan Božič so obiskali poplavljena območja na območju občine. Skupaj z županom Milanom Dobnikom in predsednikom 00 SKD Žalec Ivanom Kudrom so si ogledali območje poplav in številne plazove, ki so se ob poplavah sprožili na območju KS Vransko. Ogledali so si tudi Tekstilno tovarno Prebold, ki je v zadnjih poplavah utrpela za 493 milijonov tolarjev škode, poleg tega so si ogledali poplavljeno območje Prebolda in njegovo okolico. V pogovoru z županom Milanom Dobnikom so se med drugim dogovorili, kako lahko stranka s poslanci na najboljši način pomaga prizadetim prebivalcem. T. Tavčar Med ogledom kotlovnice v Tekstilni tovarni Prebold f. : 1 «jap? §: 1 © m 40%, iflkiKii' it .... mm ■ m Qt i . Mr 'm mm H - % r P * r 'iWP ; - ji L ; Mm iL .. MmBmd' Jmmimm j Plazovi grozijo in uničujejo Bergantovi odrezani od sveta Na področju KS Tabor so katastrofalne poplave sedaj že tretjič v tem desetletju naredile ogromno škode. Mnogi se bodo z grenkobo še dolgo spominjali leta 1990,1994 in 1998. leta. Letošnje neurje je naredilo na tem področju po grobih ocenah okrog 300 milijonov tolarjev škode. Od tega največ odpade na komunalno infrastrukturo, kjer je škoda ocenjena na okrog 200 milijonov. Se največ sredstev bo potrebno zagotoviti za sanacijo štirih skorajda enakovrednih plazov, teh pa je preko petdeset. Prioriteto pri sanaciji pa imata plazova pri Stanku Lobnikarju na meji med Grajsko vasjo in Taborom in pri Bergantovih v Črnem vrhu. Pri prvem plaz grozi novi hiši, pri drugem pa je popolnoma odrezal od sveta Bergantovo domačijo in petčlansko družino. Plaz je odnesel cesto, ki je življenjskega pomena za to družino, katere glavni vir preživetja je dohodek od mleka in gozda. Vse dokler ne bo ceste, bodo takorekoč brez dohodka. Ob tem je potrebno povedati, da je to ena redkih usmerjenih kmetij, ki ima naslednike in s tem zagotovljen obstoj. Posedujejo 34 hektarjev zemlje, od tega je večina gozda in pašnikov, v glavnem pa imajo obdelovalne površine v nižini in morajo pridelke pripeljati domov po cesti, ki pa jo je sedaj odnesel plaz. Prav tako dvakrat dnevno po tej cesti vozijo mleko do odjemnega mesta. Po njej pa so v dolino tudi transportirali ves posekan les. Kot je dejal gospodar Anton Bergant, za sedaj ostajajo nemočni. Če ne bo pravočasne sanacije, ne ve, kako bo. Pred vrati je zima, ki pa že tako ali tako povzroča veliko težav tem hribovskim domačijam. Na tiskovni konferenci pa je predsednica Vida Slakan še podrobneje osvetlila probleme in škodo, ki jo je naredilo zadnje katastrofalno neurje. Poleg plazov Plaz, ki ¡e domačijo odrezal od sveta in družini pripravil težko življenjsko izkušnjo. pri Lobnikarjevih in Bergantovih je še posebno izpostavila plazova na novi cesti proti lovski koči in pa plaz, ki je že skoraj odrezal povezavo sedmih domačij s Taborom. Ti imajo sicer možnosti priti v dolino na trboveljski strani, kar je vsaj za spoznanje bolje kot pri Bergantovih, ki nimajo nobene možnosti. Ob vsem povedanem pa ne gre pozabiti na vso nastalo škodo, ki so jo utrpeli drugi krajani, je dejala Vida Slakan in še dodala, da je bilo poplavljenih 45 objektov, od tega sedem stanovanj, precej je uničenih in poškodovanih cest ter kmetijskih površin. D. Naragiav Slaba udeležba podjetnikov V dvorani Gasilskega doma v Žalcu je bil pretekli teden razgovor podjetnikov s kandidati za župane občine Žalec. Organizator, Zbornica zasebnega gospodarstva, je na razgovor povabila podjetnike, udeležila pa se jih je le peščica. j. K Živahno Občni zbor invalidov Na občnem zboru Duštva invalidov občine Žalec so ugotovili, da je bila dejavnost društva v preteklem letu uspešna. Predsednik društva Vlado jager je povedal, da je bilo društvo ustanovljeno pred 29 leti. V društvo je včlanjenih 2.000 rednih in 1.300 izrednih članov. Uspešno sodelujejo med drugim tudi s Športno zvezo in Rdečim križem Žalec. o medijih Da znajo učenci argumentirano, predvsem pa strpno razpravljati tudi o resnih temah, ki zadevajo prav njih, dokazujejo vsakoletni otroški parlamenti, ki najprej potekajo na šolah, nato na občinskih ravneh, mladi pariametnarci pa se srečajo tudi v dvorani državnega zbora v Ljubljani. Letošnja tema, o kateri so razpravljali, je bila Otroci in mediji. V petek so mladi parlamentarci zasedli občinske klopi v Žalcu. Brez zadrege in strahu pred javnim nastopanjem so se skoraj dve uri kresala različna mnenja in ideje učencev o tem, kaj danes dobrega in slabega ponujajo različni mediji. Največ razprave je bilo o televiziji in internetu, izkazalo pa se je, da imajo prav glede interneta najbolj različna mnenja. V razpravi o dnevnikih so menili, da bi lahko le-ti eno stran namenili tudi informacijam za mlade. Glede televizije pa so ugotovili, da največ časa preživijo pred njo otroci, ki imajo manj izvenšolskih in drugih dejavnosti. Sicer pa se tudi otroci zavedajo, da preveč gledanja televizije lahko povzroči izgubo občutka za resničnost in da odtujuje ljudi, tudi člane družine. Razpravo je povezovala Lidija Koceli, mlade parlamentarce pa je pozdravil tudi župan Milan Dobnik, ki je poudaril, da je bojevanje z besedami boljše od bojevanja z orožjem in da je prav to bistvo parlamenta in demokracije. Župan je bil tudi pokrovitelj zasedanja, ki ga je organizirala Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec. Zasedanja se je lahko udeležilo po osem otrok z vsake osnovne šole. Izvolili pa so tudi dva svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v republiškem parlamnetu. To sta Metka Dobravc z OŠ Šempeter in Žiga Gričnik z OŠ Griže. K. R. • Zahvala gasilcem Pretekli četrtek smo se stanovalci Podvina znašli sredi naraslih voda. Zahvaljujemo se gasilcem iz Gotovelj in Žalca, ki so nas že ponoči obveščali o nevarnosti, nato pa ves dan požrtvovalno črpali vodo iz kleti in' stanovanjskih prostorov. Hvala! V.Š. Vsako leto ob mednarodnem dnevu invalidov pripravijo izlete za težje invalide, tekmovanje v namiznem tenisu, pikadu in šahu. Lani so podelili več kot 40 enkratnih pomoči svojim članom, 15 članom so omogočili zdravljenje v toplicah, redno pa obiskujejo svoje člane na domovih in v bolnišnicah. Srečujejo pa se z vrsto problemov, ki tarejo invalide - od zdravstvenega varstva do neurejenih dostopnih stez, tako da je invalidom onemogočen dostop v marsikateri objekt (občina, sodišče, mestna skupnost, Žana Žalec itd.). Čeprav so se razmere za delo in življenje invalidov premaknile nekoliko na boljše, čeprav za nekatere precej na slabše, je v društvu še dovolj optimistov, ki jim pomagajo v stiskah in bolezni. Tudi z materialno pomočjo članom družba (država) reže vedno manjši kos kruha. Ni narobe, če pogledamo resnici v oči, da smo v tako lepo opevanem tržnem gospodarstvu prav invalidi tisti, ki bomo najtežje prišli do denarja, ki postaja vedno bolj gospodar sveta, človek pa postaja vedno manj pomemben člen v družbi, če seveda ni politik, podjetnik ali menedžer. Kot delno nadomestilo za velike gmotne dobrine, ki jih pri invalidih ni v izobilju, smo v našem društvu poskrbeli za kulturne prireditve, športno rekreacijo in izlete. Prav tako so bili želo aktivni športniki, ki so dosegli lepe uspehe - posebej v šahu in se tako uvrstili na državno prvenstvo v šahu v Murski Soboti, ter v namiznem tenisu in pikadu. Invalidi pa so zelo hvaležni svojim poverjenikom za humano delo v vsaki krajevni skupnosti. Pohvalijo se lahko tudi z delom komisije za šport, ki jo vodi Leon Bevc, s šahovsko sekcijo, sekcijo namiznega tenisa in pikada, za organizacijo izletov pa ima največ zaslug Vera Orlovlč. Na občnem zboru so sprejeli finančni program za tekoče leto, ki pa je zelo okrnjen, saj denarja povsod primanjkuje. Invalidi se zahvaljujejo vsem, ki so dosedaj kakor koli finančno pomagali, upajo pa, da jih tudi v bodoče ne bodo pozabili. |pže Grobelnik Predstavil se je Ivan Fale Na tiskovni konferenci, ki je bila na kmetiji Uratnikovili v Spodnjem Podvrhu, je Občinski odbor SDS Braslovče predstavil kandidata za župana Ivana Faleta In strankine kandidate za člane sveta. "Naša stranka ima največ zaslug, da imamo sedaj svojo občino. Zavedamo se odgovornosti in prednosti, ki so pred nami. Program smo zastavili tako, da bo razvoj občine uspešen," je med drugim dejal Ivan Fale. IX goIŽ7) NAJBOLJŠI 2A LES • SLOVENIJALES ms> VSE 2A GRADNJO ADAPTACIJO TCP oppeMo Hiše ma enem mestu V MESECU NOVEMBRU NUDIMO VSEM PRIZADETIM V NARAVNIH NESREČAH 10 ODSTOTNI POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO in 5 ODSTOTNI POPUST ZA NEGOTOVINSKA PLAČILA za: - parkete, obloge, stavbno pohištvo - keramične ploščice in gradbena lepila - hobby razrez iveralov - notranje in pisarniškov pohištvo BONITETA MODRE KARTICE "SLOVENIJALES-a" ZA AKCIJSKO BLAGO NE VELJA MEDLOG 18, CELJE, tel. 451-515, faks: 471-320 Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Gospodarstvo »StPR O«¿„o STANOVANISKO POD|ETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 NA|EMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu novembru povečale za 0,61%. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu novembru 1998 10.49/78 SIT in je 215,65 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NA|EMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu novembru 1998 povečale za 0,61%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 772,50 SIT. Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. V mesecu novembru se povprečna akontacija za ogrevalno toplotno oskrbo ne bo povečala in bo znašala 94,35 SIT za m2 ogrevalne površine. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1998/99 bo v mesecu juniju 1999 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1998/99. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi infbimadje o poslovanju za vaš stanovanjski objektJnfbrmacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. VSE LASTNIKE STANOVANJ, KI ŠE NISO VRNILI PODPISANIH POGODB ZA TOPLOTNO OSKRBO ZA CENTRALNO KOTLOVNICO V ŽALCU PROSIMO, DA NAM VRNEJO TRI PODPISANE IZVODE POGODBE. Net ISO 9001 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249. VAM V NOVEMBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA AVISTA HRANILNE VLOGE 1,00 % VEZANA SREDSTVA depozit nad 31 dni depozit nad 3 mesece depozit nad 6 mesecev depozit nad 13 mesecev depozit nad 24 mesecev do T + 1,00% do T + 2,00 % do T + 2,50 % do T + 4,00 % do T + 5,00 % OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ Vreme jim je bilo naklonjeno. Čeprav je magistralna cesta precej ' obremenjena s prometom, je ta potekal dokaj neovirano. Delavci Cestnega podjetja so namreč delali tudi v nedeljo, ko je manj prometa. Posnetek smo napravili preteklo nedeljo dopoldne. T.T. SAVINJSKI Skupščina območnega združenja RK Žalec Poudarek krvodajalstvu in socialni dejavnosti Obnova ceste Petrovče - Levec Člani preboldskega društva DITIS-a po končanem obisku v kranjski tovarni ranja sredstev pod geslom "NIKOLI SAMI", ki poteka na republiškem nivoju od leta 1996. Posebno pozornost pa ves čas namenjajo osebam, ki so jih doletele elementarne nesreče, za kar so na RK Slovenije rezervirana posebna sredstva oziroma materialne dobrine. Iz tega naslova se bo delno reševala tudi problematika minulih poplav. V nadaljevanju skupščine, po vseh poročilih, se je razvila živahna razprava. Pomemben ton sta ji dali zlasti Darja Hoivat, pomočnica republiškega sekretarja RK Slovenije, in pa Tanja Rehar -Razboršek kot predstavnica občine oz. vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti v občini Žalec, ki je prišla na dan z razveseljivo novico o nakazanem milijonu tolarjev za delo RK, ki ta denar potrebuje za pomoč prizadetim občanom. Na skupščini so nato sprejeli še delovni načrt za obdobje petih let, razrešili dosedanje organe območne organizacije in z javnim glasovanjem izvolili nove. Za predsednico so ponovno izvolili Mihaelo Jakop, za podpredsedika Marjana Lednika, za sekretarko pa Majdo Pilih. V območnem odboru so še: Vili Ulaga, |anez Meglič, Frida Cede, Danica Puncer, Cvetka Kneževič, Irena .Potočnik, Vlasta Pšaker, Vid Poznič, Marija Kapus, Vanda Druškovič, Anuša Juntez in Milena Blagotinšek. Ob koncu so podelili še tri zlata republiška priznanja RK in deset občinskih priznanj. Zlata so prejeli: Vlado Dolar, Štefka Kaudik in Antonija Sitar, občinska priznanja pa Marjana Faletič, Zora Dobnik, Peter Zabukovnik, Peter Pungartnik, Dorica Melanšek, Cvetka Hajnšek, lože Tkavc, Marica Poteko, Marjan Lednik in krajevna organizacija RK Šempeter. D. Naraglav Delavci Cestnega podjetja Celje so pretekle dni hiteli s preplastitvijo magistralne ceste Petrovče -Levec. Med praktičnim predavanjem mag. Zlatke Gutman-Kobal iz Kmetijskega zavoda Maribor. Obnova nasada jablan IT okviru izobraževanja kmetov je Kmetijska svetovalna služba Žalec v sodelovanju s specialistično službo Iz Kmetijskega zavoda Maribor in Društva sadjarjev celjske regije pripravila demonstracijsko delavnico - obnova nasadov jablan. Demonstracija izoravan-ja sadik in pravilno sajenje je potekalo v drevesnici Simona Napotnika v Kasazah. Sadjarji so v velikem številu prisluhnili mag. Zlatki Gutman-Kobal, ki je v svojem predavanju in praktičnem prikazu poudarila pravilno izbiro sorte glede na lego nasadov in kvaliteto sadik za dosego želenih pridelkov preko 40 ton jabolk na ha. Sadjarji so si ogledali tudi dva nova nasada v Črnovi pri Velenju, pri Gradišnikovih in Kokotovih, ki sta bila nasajena v lanskem letu. Nasada sta vzorno nasejana in vredna ogleda. Takšne delavnice so za kmete zelo koristne, saj kmetje lahko veliko bolj sodelujejo in praktično preizkušajo. Poleg tega se med sabo spoznavajo, kar jim daje večjo motivacijo. Sadjarji so se polni novih napotkov vrnili na svoje kmetije, kjer jih še čaka končno opravilo, prodaja jabolk. T. Tavčar IT občinski dvorani v Žalcu je bila v torek, 10. novembra, volilno-programska skupščina območnega združenja Rdečega križa Žalec -organizacije, ki se ponaša s svojo 130-letno tradicijo širom sveta. Na skupščini je zbrane najprej pozdravila predsednica RK območne organizacije Mihaela Jakop, ki je nato, po izvolitvi organov skupščine, podala tudi poročilo o opravljenem delu območnega združenja RK Žalec v zadnjem štiriletnem obdobju. Še pred tem pa so za prijetnejši uvod v skupščino poskrbeli kitaristi -učenci Glasbene šole Risto Savin iz Žalca. Povedala, j e da je njihova organizacija v zadnjih štirih letih veliko naredila. To je bilo plodno obdobje, ko so v organizaciji pokazali maksimalno humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost in prostovoljnost. Delo je potekalo preko 16 krajevnih organizacij RK, v katerih aktivno deluje preko 250 aktivistov in okrog 4.000 članov. Pomembno vlogo je območna organizacija v tem obdobju imela na področju poizvedovalne dejavnosti in skrbi za pomoč beguncem iz BIH, na področju zdravstvene vzgoje in izobraževanja, še posebno pa na področju krvodajalstva in socialne dejavnosti. Pri krvodajalstvu, ki je eden od najbolj občutljivih in vsestranskih družbenih pokazateljev stanja medsebojnih odnosov in vrednost, so se vedno trudili zagotoviti zadostno število krvodajalcev. Žal pa ugotavljajo, da je teh veliko premalo med intelektualci in menedžerji. V tem letu se je do 30. 9. udeležilo odvzema krvi 1.150 krvodajalcev, do konca leta pa bodo še tri krvodajalske akcije. Vse večja in pomembnejša vloga RK pa je osveščanje ljudi za darovanje njihovih organov po smrti in s tem reševanje drugih življenj. Na področju socialne dejavnosti so opravljali najrazličnejše aktivnosti pomoči posameznikom in družinam, ki so le-to potrebovali. Pomoč je obsegala konkretne oblike pomoči in sicer v obliki prehrambenih izdelkov, higienskih pripomočkov, oblačil, obutve, posteljnine... Pomembno vlogo pri oskrbovanju socialno ogroženih občanov predstavljajo akcije zbi- Mihaela jakop podeljuje zlato priznanje RK Slovenile Vladu Dolar/u. zelo zanimiva, saj gre v enem delu za sorodno proizvodnjo. Glede društva je dejal, da je preboldsko eno redkih društev v Sloveniji v njihovi branži, ki ga sestavljajo samo člani ene delovne organizacije. Poudaril pa je še, da tej ekskurziji sledi še kakšna, kot tudi, da bo drugo leto jeseni mednarodni sejem tekstilnih strojev in opreme ITMA 99 v Parizu. Kot je že praksa, naj bi se ga udeležilo tudi večje število članov društva. D. N. TT Prebold Oživitev DITIS-a V Tekstilni tovarni Prebold je vrsto let zelo aktivno delovalo Društvo inženirjev in tehnikov tekstilne industrije Slovenije. Po tranziciji sistema pa je njegovo delovanje skoraj povsem zamrlo. Po zaslugi sedanjega generalnega direktorja Vinka Žoharja je društvo ohranilo svoj status in se sedaj znova oživlja. Nedavno nazaj so v ta namen tudi organizirali strokovno ekskurzijo v tekstilno tovarno Zvezda v Kranju, ki sodi med najboljša tekstilna podjetja v Sloveniji. Poznani so kot največji proizvajalci podlog in medvlog za lahko in težko konfekcijo v naši državi. Kot je dejal predsednik društva preboldskega DITIS-a, Franci Debelak, je ekskurzija bila Savinjčan Naročnik: LDS - • . M^riuiniv Pravi “maček”za računalniške komunikacije Mariborska 86, 3000 Celje tel.: (063) 40 40 0, fax: (063) 40 40 10 URL: http://www.macek.si/ E-mail: info@macek.si MISLI GLOBALNO, VOLI UsEiALNO. LDS Liberalna demokracija Slovenije ^ Sanacija drevoreda - Žovnek Dvojni kostanjev drevored, ki spremlja dostopno pot do graščine Žovnek in ki predstavlja pomemben člen graščinskega parka, je občina Žalec v letu 1997 razglasila za spomenik oblikovane narave. Spomladi 1998 je potekala sanacija drevoreda z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih vej ter šibkim poredčenjem vej. Drevesa, katerim so se sušili vrhovi, smo skrajšali ter novi višini prilagodili ostalo krošnjo. Močno opešana drevesa smo v celoti odstranili. Sočasno so bile tudi skrajšane veje na poškodovani bukvi povešalki ob graščini (ki je bila prav tako pred- lagana za razglasitev, a v sne-golomu 1996. leta in neurju 1997. leta močno poškodovana). V novembru 1998 smo poleg stare zasadili novo bukev povešalko. Sanacijske posege je pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja opravilo Bober gozdarstvo, d.o.o, iz Ljubljane. Rezultate pomlajevanja krošenj pričakujemo v dveh do šestih let. V tem obdobju bo potrebno spremljati pomlajevanje krošenj, dodatno redčiti in oblikovati krošnje ter zasaditi vrzeli v drevoredu. T™ ■ NOVEMBER 1998 5 V vsakem kraju nekaj lepega in tudi neurejenega Podjetje Polidel je izdalo razglednico Andraža, na kateri so predstavljene zanimivosti kraja, ki ima marsikatero zanimivost. Tako se Andraž vključuje v turistično ponudbo Spodnje Savinjske doline. informacijskih smerokazov nismo opazili. V Trnavi izstopa urejenost posameznih stanovanjskih hiš, kjer je tudi opaziti skrb za cvetlice na okenskih policah. Krajani so poleg telovadnice pridobili tudi Ocenjevanje krajev v letu 1998 1. Žalec 8,18; 2. Braslovče 799; 3. Polzela 714; 4. Prebold 6,67; 5. Petrovče 6,25; 6. Gotovlje 6,19; 7. Ponikva 5,86; 8. Letuš 5,81; 9. Galicija 5,65; 10. Andraž 5,49; 11. Tabor 5,42; 12. Vransko 5,34; 13. Gomilsko 5,11; 14. Griže 5,05 15. Trnava 4,64; 16. Vrbje 4,42; 17. Uboje 4,29; 18. Šešče 4,00. lepše urejena. Kraj z bogato kulturno tradicijo bi si to zaslužil. V vsakem kraju smo opazili marsikaj lepega in urejenega, marsikaj pa tudi ni v ponos kraju. Za uspešnejši turistični utrip Da bodo morali Dolee društev več storiti gostinci in trgovci, zlasti pa krajevne skupnosti. Upamo, da bomo prihodnje leto, ko bodo skrb za razvoj turizma prevzele nove občine, lahko zabeležili več pozitivnih sprememb. IK. Tako smo naslovili prispevek po končani akciji ocenjevanja urejenosti krajev že lani in ker so člani komisije pri Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline ugotovili, da pomembnejših sprememb letos ni bilo, je takšna ugotovitev primerna tudi za letošnje leto. V posameznih krajih so se letos bolj potrudili, zato je tudi njihova uvrstitev boljša. Komisija je ocenila vse krajevne skupnosti, njihova povprečna ocena pa je naslednja: Mestna skupnost Žalec je tudi letos dobila najvišjo povprečno oceno, vendar pa ne več tako prepričljivo kot lani. Vhod v mesto pri Zlatem križu je dobil javno razsvetljavo, še vedno pa v starem mestnem jedru ni opaziti cvetlic na okenskih policah razen na Mehovi hiši. Na ulicah so še vedno vidne posledice izgradnje plinovoda in druge komunalne infrastrukture, vedno bolj pa mestu primanjkuje parkirnih prostorov. Nov parkirni prostor pri železniški postaji še ni rešil problema v celoti. Slabo so vzdrževana javna otroška igrišča, v blokovnem naselju pa jih sploh ni. Tudi v letošnjem letu so Braslovče na drugem mestu, ki jim najmanj točk prinaša gostinska ponudba. V Preboldu nismo opazili nič novega, avtobusni postajališči ob magistralni cesti pa sta zelo zanemarjeni. Nekdaj živahen kraj sedaj ne premore več nobene odmevnejše prireditve. Tudi na Polzeli nismo opazili bistvenih sprememb, središče s kulturnim domom in okolico bi se Komisija je letos ocenila tudi krajevne skupnosti Petrovče, Trnava in Vrbje. Središče Petrovč dobiva prijaznejšo podobo, opazen je tudi razvoj trgovin in podjetništva. Za gostinsko ponudbo bi težko rekli kaj pohvalnega, pa tudi turistično- športno igrišče. Po neurejenosti pa izstopata zlasti Zadružni dom z okolico ter objekt ob magistralni cesti. Ocena za Vrbje je nižja zaradi izgradnje kanalizacije, vas pa bi lahko bila še prijaznejša, če bi bila pročelja hiš in njihova okolica Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina - bistro Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022 SPOŠTOVANI KUPCI! Pred nami so dolgi zimski večeri, pred nami so BOŽIČNI in NOVOLETNI PRAZNIKI, pred nami je NOVO LETO. Božič bomo preživeli v družinskem krogu, od starega leta se bomo poslovili v krogu prijateljev. V želji, da bi bila praznična miza še lepša in bogateje obložena in da bi še v dolgih zimskih večerih spomnili na nas, smo za Vas tudi letos pripravili nagradno igro PEKARNA BRGLEZ NAGRAJUjE ZVESTOBO. Nagradna igra bo potekala tako, da si boste nagrade izbrali sami. Ob vsakem nakupu v naši prpdajalni Vam bo prodajalka dala naš žig na hrbtno stran računa. Vi pa boste račune shranjevali. Ko jih boste zbrali za določeno vsoto, jih boste lahko v naši prodajalni "PRI PEK" na Vranskem, v Grižah in Žalcu zamenjali za ustrezno praktično nagrado. NAGRADNA IGRA SE PRIČNE S PONEDELJKOM 23.11.1998 in bo trajala do 31.1.1999. Nagradna igra pa se ne bo končala z Novim letom, ampak bo trajala vse do konca meseca januarja 1999, saj bo pekama BRGLEZ nagrajevala zvestobo tudi v zadnjem letu tega tisočletja. Seveda pa naša nagradna igra ne izključuje stalnega nagrajevanja za enkraten nakup. Tako še vedno ob enkratnem nakupu nad 4.000 SIT dobite bon za kavo, ob enkratnem nakupu nad 8.000 SIT pa bon za slaščico. Naj se Vam na koncu še enkrat zahvalimo za dosedanje zaupanje z željo, da bi ostali naši zvesti kupci tudi v prihodnjem letu. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ raž nad Polzelo ■ . . mSmxsm Tk If J 1 • • 1 w 1 ÍW pcrp KIP IP 1 1 T 1.1 f 8 L/bjrijV/a J\.iIrt s 7 tl tl Po precej zajetnem kupu prejetih dopisnic s pravilnimi odgovori sklepamo, da vam na vprašanje ni bilo težko najti pravega odgovora. Stoletna trta h kmetija odprtih vrat je v Gotovljah - kmetija Rotovnikovih, po domače Pri Mlinarju”. Izmed dopisnic s pravilnimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence: 1. Ivanka Kuder, Gotovlje 68, Žalec 2. Mitja Kržišnik, CŽalskega tabora 5, Žalec 3. Kristina Sevšek, Loke 56, Mozirje Nagrade prejmete v tajništvu uredništva. Tokrat pa vas sprašujemo, kje si lahko ogledate to zanimivo hišico na vodi? Odgovore pričakujemo do 5. decembra 1998. dalo z manjšimi posegi polepšati. Pohvaliti je treba pročelji gostišč Cizej in Pod lipo, še vedno pa niso poskrbeli za turistično-informaci-jske označbe. V Šempetru so namestili nove informacijske table za jamo Pekel in rimske izkopanine, Zadružni dom v središču turističnega kraja pa daje zelo klavrno podobo. Na Vranska se je vrnil turistični utrip, žal pa bazen in kamp še vedno samevata. Pohvalno je urejena tudi osnovna šola s svojo okolico. Spremembe in novosti smo opazili na Gomilskem in v zaselkih Grajska vas ter Šmatevž. Za razvojem kraja zaostaja gostinska ponudba, ki bi temu kraju ob magistralni cesti lahko prinašala večji dohodek. MM Zadružni dom v Šempetru ni v ponos kraju. Z izkušnjami in znanjem v kolesje nove občine Pridobitve dokazujejo - spomini potrjujejo Med Polzelani žM in dela človek, ki je še sorazmerno mlad, vendar nadvse zagnan, dal neizbrisen pečat temu kraju in zaradi tega mnogim krajanom ostal v lepem spominu. Prav taisti človek pa danes, seveda starejši in z bogatimi izkušnjami, ki so porok za še bolj zagnano in ustvarjalno delo, znova stopa v ospredje in kot županski kandidat snuje in premleva možnosti za čimbolj uspešno delo nove občine Polzela. Marjan Sever je danes v zrelih letih. Pred dvema letoma je srečal Abrahama. To pa so leta, ko človek poseduje že veliko mero znanja in izkušenj, poleg tega pa ima v sebi še željo, moč in potrebno vztrajnost za aktivno poseganje v delo in življenje, bodisi doma, v politiki, gospodarstvu, pri delu v društvih in nasploh v javnem življenju. Prav to dejstvo pa je verjetno krivo, da se na Polzeli znova govori o Marjanu Severju, ki je zlasti v letih 1979 do 1983 kot predsednik sveta KS Polzela in pozneje v letih 1984 do 1988 kot predsednik samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo doprinesel pomemben delež k razvoju tega kraja in s tem Savinjske doline kot celote. “Vesel sem, da se lahko s ponosom ozrem v tiste čase in na ljudi - krajane, s pomočjo katerih nam je ob podpori družbenih dejavnikov uspelo ustvariti izredno ugodno delovno klimo. Dosegli smo zelo dobre rezultate na vseh področjih dela in življenja KS Polzela. Če pobrskam po spominu, ne morem mimo infrastrukturnih in drugih pridobitev tistega časa. Tako na primer je bilo na področju vodooskrbe, ki pa tudi še danes ni povsem zadovoljivo rešena, izgrajenih več kilometrov sekundarnega vodovodnega omrežja s priključki na gospodinjstva. V tistem obdobju je bil zgrajen primarni vodovod Tabor - Polzela, zgrajena sta bila dva vodooskrbna rezervoarja v Seneku, zamenjan pa je bil tudi del primarnega salonitnega vodovodnega omrežja. Tudi na cestnem omrežju KS je bilo precej postorjenega. Asfaltiranih ali pripravljenih za ta poseg je bilo več kilometrov cest. Naj spomnim na cestne odseke Ločica - Košec, Stahl - Cater - Zadružni dom Ločica, Jezernik - Sevčnikar, jelen - Klošter, Cimperman - Garant in na makadamsko cesto skozi Slatine," obuja spomine Marjan Sever. Sicer pa je čas njegovega predsedovanja svetu KS Polzela še v znamenju ureditve novega pokopališča, adaptacije poštne stavbe in zamenjave telefonske centrale z Marjan Sever izgradnjo primarnega kabla, s povezavo s Šempetrom ter izgradnjo več sekundarnih omrežij in priključitev telefonskih porabnikov. Poleg tega je svet KS z izdajo pozitivnega soglasja k lokacijskemu in gradbenemu dovoljenju omogočil izgradnjo cerkve. Ravno tako pomagajo gasilcem pri iskanju lokacije in odkupu zemljišča za gradnjo novega gasilskega doma. Pomembne pa so bile aktivnosti sveta tudi pri popravilu strehe doma TVD Partizan Polzela in še posebno pri izgradnji 60-stanovanjskega bloka, izgradnji blagovnice SM, pri pridobivanju prostorov za Banko Celje, oziroma takratno Ljubljansko banko, enota Celje, pri izgradnji depandanse za ostarele v Seneku in še bi lahko naštevali. Svet, na čelu z Marjanom Severjem, pa si je takrat močno prizadeval še za nadgradnjo Zdravstvene postaje Polzela in za ureditev lekarniške službe, vendar mu v tistem obdobju tega ni uspelo uresničiti. Se pa je to zgodilo potem, ko je bil na krmilu samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo Marjan Sever. Ob vsem naštetem pa velja še dodati, da se je v tem obdobju precej spremenil videz Polzele. Urejen je bil zgoščen stanovanjski del središča Polzele. Asfaltirane so bile dovozne ceste, urejena so bila parkirišča, tlakovane peš poti in delno zasajene zelenice. Poleg tega so uredili osrednje središče Polzele med Domom Svobode - blagovnico - stanovanjskim naseljem in cesto. Pomembna pa je bila tudi izgradnja avtobusnih postajališč z uticami na celotnem področju KS Polzela in sprejetje zazidalnega načrta središča Polzele. To obdobje pa je zaznamovala tudi bogata in ustvarjalna društvena dejavnost. "Mislim, da je bil to čas izrednega zagnanega društvenega življenja. Gasilska društva Ločica in Polzela uspešno ustvarjajo svoj program razvoja in se kot gasilci ter pripadniki CZ aktivno vključujejo v delo KS. Lovska družina uspešno dela na svojem področju in kot taka je tudi prejela občinsko priznanje. Gobarsko društvo vzgaja in izobražuje gobarje, pripravlja razstave in družabna srečanja. Zelo aktivni so planinci, ki so poleg vsega svojega dela pridobili planinski dom na Gori Oljki in so ga uredili v planinsko postojanko. So pa tudi dobitniki občinskega priznanja. Pomembno delo je opravilo v tem obdobju Hortikulturno društvo, ki je zelo množično in kadrovsko kakovostno. S svojim udarniškim delom se vključujejo v številne akcije lepšanja kraja, pripravljajo' razstave, podeljujejo zlate vrtnice najlepše urejenim domačijam in še marsikaj. Zelo pridni in delavni so tudi naši ljudje na področju kulture. Kulturno društvo s svojimi številnimi sekcijami daje pomembno vsebino življenja. Enako velja to tudi za TVD Partizan, ki vlaga velike napore za ureditev boljših prostorskih možnosti za delovanje svojih sekcij. Svoje prostore pa so, ob pomoči našega sveta ter prizadevnega takratnega predsednika društva upokojencev in republiškega delegata iz Prebolda, dobili tudi upokojenci," pravi in zaključi svoj sprehod skozi spomine Marjan Sever. Tako naš sogovornik Marjan Sever, ki je prepričan, da bi ob siceršnji apatičnosti in indiferentnosti ljudi zmogel uspešno potegniti voz nove občine in ljudem vrniti optimizem ter voljo za delo, ki je nekoč ustvarjalno sooblikovalo življenje v KS Polzela. ep Stanislav Novak -kandidat za župana Občine Polzela V moškem pevskem zboru Polzela prepeva že 45 let. Bil je predsednik Prosvetnega društva SVOBODA 25 let, od 1963 do 1988. V tem času mu je uspelo v letu 1974 obnoviti in povečati kulturni dom. Kot tekstilni tehnik po poklicu je bil vse do upokojitve zaposlen v Tovarni nogavic Polzela. V letu 1988 je prevzel mesto predsednika skupščine KS Polzela in še v istem letu je bil uspešno izglasovan referendum za samoprispevek za izgradnjo vodovoda v Založe, pločnika od Brega do Polzele ter obnovo nekaterih cest. Od leta 1978 do 1988 je vodil gradbeni odbor za izgradnjo prizidka k župnijski cerkvi na Polzeli, prav tako pa tudi za obnovo cerkvice sv. Florjana v Seneku. Kot član iniciativnega odbora za ustanovitev novih občin se je vseskozi zavzemal za ustanovitev občine Polzela. Vizija aktivnosti v prihodnjem mandatu Kot predsedniku sveta Krajevne skupnosti Polzela je ostalo precej nedokončanih aktivnosti, ki se morajo nadaljevati in zaključiti. Področje komunale: dokončati začeto izgradnjo vodovoda Podvin - Dobrič, usposobiti vodooskrbo v središču Polzele do te stopnje, da krajanom v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov ne bo ob sobotah ali nedeljah priman- jkovalo vode. Izgradnja vodovodnega omrežja v soseski Ločica II. Vprašanje odvoza smeti in odpadkov. Sanacija in dograditev kanalizacije... Modernizacija cestnih odsekov v hribovitih predelih ter sanacija in razširitev razpadajočih že asfaltiranih cestnih odsekov. Nadaljevanje izgradnje cestne razsvetljave na najbolj kritičnih mestih. Pomoč pri pripravi projektov CRPOV za vasi Andraž, Dobrič, Podvin in Založe, kot pri reševanju problematike s področja kmetijstva. Plinifikacija posameznih naselij po izdelanih projektih. Izgradnja železniškega postajališča Breg pri Polzeli na podlagi že pripravljenih projektov. Pomoč kulturnim, športnim, gasilskim in ostalim društvom in organizacijam, kot tudi področjem otroškega varstva, izobraževanja, socialnega varstva pri izvajanju njihovega programa. Izgradnja podružnične šole v Andražu. Poudarek na razvoju turizma: park Senek, turistične kmetije, Gora Oljka, Novi Klošter; prizadevanje za usposobitev gradu Komenda v kul-turno-poslovne in turistične namene. Pomoč pri aktiviranju lokalnih zaposlitvenih iniciativ in odpiranju novih delovnih mest preko javnih del in mladih podjetnikov. Zato občinski odbor SKD Polzela meni, da je g. Stanko Novak na podlagi dosedanjega dolgoletnega uspešnega dela na kulturnem, gospodarskem in političnem področju najbolj izkušen in tudi najbolj primeren kandidat za župana občine Polzela. BRANE TURNŠEK neodvisni kandidat za župana Občine Polzela SODELOVATI ŽELIM Z VSEMI OBČANI, NE GLEDE NA NJIHOVO POLITIČNO PREPRIČANJE IN KRAJEVNI IZVOR. '‘Z dokončanjem športno-poslovnega objekta bo dobilo približno 25 občanov novo zaposlitev EPS- ( Liberalna demokracija Slovenije ) Za Polzelo: • Vodo zagotoviti v vseh gospodinjstvih v začetku mandata. • Ureditev kanalizacije, ki je že na robu ekološke katastrofe. • Prometna ureditev v samem kraju Polzela (hitrostne omejitve, postavitev prometnih znakov in razširitev ceste na nekaterih nevarnih odsekih). • Polepšati Polzelo. (Ali se spomnite, da je bila železniška postaja na Polzeli promenadna postaja in ena najlepših v Savinjski dolini?) Za Andraž • Nujno dokončanje vodovoda Dobrič - Podvin; dolgoročno je potrebno poiskati lastne vire pitne vode. • Zagotoviti sredstva za nov gasilski avto. • Intenzivne priprave za pridobivanje vse potrebne dokumentacije za izgradnjo večnamenskega objekta - šole. Za Breg in Ločico ob Savinji: • Ureditev kanalizacije; sramota je, da to ni bilo postorjeno že v prejšnjem mandatu. • Urediti in nuditi pomoč pri izgra-nji močnejšega električnega omrežja za nove gradnje, urediti cestno hitrostne ovire. • Priprava prostorskih dokumentov za izgradnjo obrtne cone. y ZELENI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE Zeleif POSADITE DREVO! POSADITE ZELIŠČE ALI GRM! PRIVOŠČITE SI STIK Z NARAVO IN BODITE JI NAKLONJENI! GLASUJTE PREUDARNO! NAŠ PROGRAM JE JASEN! NARAVOVARSTVEN IN EKOLOŠKI! KANDIDATI ZA SVETNIKE V OBČINAH: POLZELA BRASLOVČE ŽALEC STANE GROBELJŠEK JOLANDA J. UŠEN JOŽICA POTRČ Naročnik: LDS SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Za polet potrebujemo trdno podlago Dosedanje delo našega župana prof. Milana Dobnika je dobra podlaga za polet naše občine v prihodnost. Pri startu nam pomagajte s svojim glasom Na volitvah v nedeljo obkrožite št J® Slovenski krščanski demokrati št.® Milan Dobnik SKD Hvala p Savinjčan Volitve '98 SDS SDS Obanski odbor Braslovče Spoštovane vofivke in voBvd Občine Braslovče! Ste pred zelo pomembno odločitvijo, koga voliti v občinski svet in seveda koga izbrati za župana, da bo Občina Braslovče zaživela in se razvijala. Pozorno preglejte vse ponujene liste s kandidati in kaj hitro boste ugotovili, da je Vaša edina prava možnost lista, ki jo predlaga Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS). To je zaupanje, pravičnost in vama pot v novo tisočletje. Zakaj? Ker imamo vizijo za Občino Braslovče za naslednje tisočletje! Ker so smo stranka, ki ustvarja enake možnosti za vse! Ker smo vedno na strani pomoči potrebnih in tistih, ki se jim godijo krivice! Ker imamo radi okolje v katerem živimo in nam ni vseeno, kaj se z njim dogaja! Ker držimo dano besedo! Ker hočemo in zmoremo uresničiti program, ki je tudi Vaš program! Vse to pa bomo zmogli samo z vašo pomočjo. Lista svetnikov SDS in kandidat za župana hran Fale, rojen BO. 10. 1940, stanujoč Parižlje 30/a, ki ima jasno in realno vizijo Občine Braslovče in ki se je s svojim dosedanjim delom že dokazal na vseh področjih življenja v kraju. Zato vam ga ni potrebno še posebej predstavljati. Njegovo pošteno in pomembno dosedanje delo je garancija vaše lažje odločitve, da mu zaupate kot županu. Zato spoštovane volivke in volivci "Korajža velja!'’, pridite na volišča! Občinski odbor SDS Braslovče SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI FRANC CIGLER ZA ZUPANA KER SMO PREPRIČANI, DA IMA OBČINA PREBOLD OB DOBREM VODENJU VSE MOŽNOSTI, DA POSTANE USPEŠNA OBČINA, PODPIRAMO ZA ŽUPANSKEGA KANDIDATA FRANCA CIGLERJA! ŽE Z DOSEDANJIM DELOM JE DOKAZAL, DA Sl ZASLUŽI NAŠE IN VAŠE ZAUPANJE! SDS SKD SDS Socialdemokratska stranka Slovenije Zaupanje Eran Sadnik kandidat za župana občine Žalec ZMOREMO DELATI BOLJE Volilna enota 1 Volilna enota 2 Volilna enota 3 Volilna enota 4 Peter Gominšek (nosilec liste) Irena Janič (nosilec liste) Jožefa Kindlhofer (nosilec liste) Jurij Blatnik (nosilec liste) Januš Rasiewicz Marjan Novak Milan Karlin Štefan Frece Volitve '98 Frece d.o.o. Uspešen podjetnik in predsednik krajevne skupnosti mislijo, da sem neresen in ne morejo razumeti, da lahko ena stvar tako dolgo traja, je pač tako, da naša država ni naklonjena malim podjetnikom in si lahko srečen, če spoloh kdaj dobiš dokumentacijo, ne pa da bi pričakoval, da bo to nekaj na Intervju s Štefanom Frecetom iz Liboj V krajevni skupnosti Uboje je kar nekaj gospodarskih subjektov, ki vsak na svoj način pomagajo, ali so pomagali, spreminjati podobo tega konca Savinjske doline. Pred desetletji sta bila to zlasti rudnik premoga in Keramična industrija. Njima sledi še Uko Uboje in pa kamnolom, ki ima glede vpliva na okolje bolj negativen pomen. Pomemben prispevek pa dajejo kraju tudi mnogi zasebniki. Med le-te sodi podjetje Frece d.o.o. oziroma njen direktor Štefan Frece, ki je obenem predsednik sveta KS Uboje. V tem času, kar je predsednik sveta KS Uboje, pa že tudi prej, se je v tej krajevni skupnosti že marsikaj postorilo. Da zna, zmore in hoče pa dokazuje tudi pri uspešnem vodenju svojega podjetja za distribucijo kurilnega olja. Pred dnevi smo bili skupaj z njim na Bmici in nastal je pričujoč intervju. Podjetje Frece d.o.o. iz Uboj je v Savinjski dolini že lep čas poznano kot distributer kurilnega olja. Kako bi na kratko opisali vašo dosedanjo pot1 "Podjetje, ki se ukvarja samo z eno dejavnostjo, kot mi, mora biti vsak dan budno o dogajanjih na tržišču. Pred devetimi leti, ko smo pričeli s to dejavnostjo, je bilo to povsem drugače. Kupci so do takrat lepo mirno prenašali dolge vrste in nerazumljivo dolge dobavne roke. Pa še vnaprej je bilo treba plačati. Danes je to povsem drugače in prav je tako. Vendar je problem, ker ni reda na trgu. V Avstriji npr., se točno ve, da je gorivo poleti cenejše, pozimi pa se podraži. Trg sam razporedi delo skozi vse leto." Ali se morate na podoben način dogovoriti tudi pri nas? "Če se spomnite malo nazaj, je bilo prav nasprotno. Konkurenčno podjetje je v največji sezoni cene znižalo in tako dejansko zbegalo kupce. Tisti, ki so gorivo kupili poleti, pa so za zahvalo dobili hladen tuš." Konkurenca je vedno večja, kljub temu pa ste s svojo ponudbo prisotni v mnogih domovih naše dolini. Kaj pa je .tisto, kar vas moti? "Zdrava konkurenca je vedno dobra za kupca in tudi za podjetje, saj se tako bolj trudiš, da postaneš boljši. Od tega imamo vsi korist. Vendar pri nas že od vsega začetka ne gre za zdravo konkurenco. Naša konkurenca so monopolna podjetja, ki so nekako nasledila državni kapital in jim je edini cilj sokonkurenco uničiti in zopet postati edini. Najvišje cene predpiše država in pri vseh vrstah bencinov, kjer ni konkurence, se te cene strogo držijo. Pri kurilnem olju pa se cene znižujejo, kot na tržnici." Kako dolgo lahko tako malo podjetje še preživi ob takih pogojih in kaj pomeni vse več neobarvanega kurilnega olja na trgu, kot smo lahko prebrali v časopisju? "Zaenkrat še nekako gre, zahvala gre predvsem našim zvestim kupcem, ki se verjetno zavedajo, da bi z našim odhodom odšle tudi konkurenčne cene. Kar pa se tiče neobarvanega kurilnega olja, pa vem toliko, kolikor sem prebral v Dnevniku, da so dobavitelji iz Maribora in da bo stvar kmalu na sodišču. Da gre za veliko denarja, ki ga država ni dobila, pa vam pove podatek, da pri enem litru diesel goriva, ki stane 100 tolarjev, je kar 70 tolarjev davka." Ko smo že pri gorivu, od kod ga dobivate in kdo je odgovoren za kvaliteto? "To je dobro vprašanje. Kajti v zvezi s tem je mnogo natolcevanj in podtikanj s strani konkurence. Sedež Podjetja FRECE, d.o.o. v Libojah. Gorivo kupujemo od OMV Istrabenza iz Kopra in kako to ¡zgleda. V skadišče v Kopru prihajajo avtocisterne, cca 200 na dan, od Petrola, Istrabenza, Freceta in nekaj drugih. Po vrsti, kot prihajajo, tako so tudi natočene, ne glede čigava je avtocisterna ali za koga vozi. Vsi se polnijo iz enega rezervoarja in iz iste cevi. To pomeni, da nimamo ne boljše in ' ne slabše kvalitete, npr. od OMV in Petrola. Vse razne reklame o bolj ekološkem ali bolj kvalitetnem gorivu so zavajanje kupcev. Lahko povem, da v devetih letih še nismo imeli nobene reklamacije." Kot vemo, mislite v Veliki Pirešici zgraditi bencinsko črpalko. Kako daleč je sedaj ta zadeva? "Črpalko že tako dolgo načrtujem, da me je že rahlo sram. Predvsem kreditodajalci, pri katerih sem nameraval vzeti kredit, hitro. Situacija pa je tudi iz dneva v dan slabša, če upoštevamo, da je gigant, kot je Shell, dvignil roke in odhaja iz Slovenije. Prepričan sem, da bomo še o tem brali med vzroki, zakaj nismo zreli za vstop v Evropo." Ob dobrem in uspešnem delu se veliko posvečate življenju v KS Uboje. To mandatno obdobje ste namreč predsednik KS Uboje. "Kot muzikant sem veliko potoval po Evropi in se tam tudi veliko naučil. Najbolj me je očarala solidarnost in skrb za svoj kraj, ki jo gojijo po Avstriji in Nemčiji. Prav vsa društva v kraju, velikokrat smo igrali v kakšni vasi, ki je manjša od Liboj, ko pa so se predstavljala društva v povorki s svojimi izdelki in simboli smo imeli občutek, da smo v velemestu. Vsaj del tega bi rad prinesel V našo KS. Opažam, da se tudi pri nas stvari izboljšujejo, kar me izredno veseli. Zelo ponosen sem na gasilsko društvo, planinsko društvo, športno društvo Partizan, godbo na pihala, pred kratkim pa smo dobili tudi novo vodstvo kulturno-prosvetnega društva. Ne smemo pozabiti na vsakoletno praznovanje župnije Griže, ki je pri libojs-ki cerkvi sv.Neže, ki iz leta v leto raste. Prepričan sem, da bo v kratkem krajevna skupnost Liboje ena vodilnih na kulturnem področju v žalski občini." Bili ste eden redkih svetnikov, ki ste se odpovedali honorarju za sejnine. Sedaj se vam mandat izteka. Ste zadovoljni s svojim delom do sedaj in kaj načrtujete, če vas bodo ponovno izvolili? "Ves čas svojega mandata lahko rečem, da sem bil nergač in da so me imeli že marsikje čez glavo. Ampak to je bilo tudi moje poslanstvo. Pripeljati v kraj čim več denarja. Če pa sem pošten, ni bilo tako slabo in bi se rad na tem mestu zahvalil v imenu KS Liboje, vsem svetnikom, g. županu prof. Milanu Dobniku, predsedniku sveta Francu Žolnirju, podjetju Ingrad Gramat, Komunalnemu podjetju Žalec, Cestnemu podjetju Latkova vas in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri uresničitvi naših načrtov. Če bom zopet svetnik, bom delal kot do sedaj - po svojih močeh. Brez sejnine, se razume!" Koga podpirate za župana? "Kot predsednik KS gledam na to popolnoma na svoj način. Volil bom župana, za katerega mislim, da bo največ prinesel v dobro naše KS. To priporočam tudi ostalim krajanom. Volitve so tajne, tako da lahko v miru obkrižiš po svoji volji." ep SKD za lepšo prihodnost v Braslovčah Pojasnilo izjave V Savinjčanu objavljen program kandidata za župana občine Braslovče Romana |er-mana je med Polzelani vzbudil precej zanimanja, zaradi prostorske stiske in krajšanja izjave pa tudi nekaj nejasnosti in napačnega razumevanja v de-lu, ko govori o cenejšem želez-niškem prometu. Da ne bi bilo nejasnosti, ponavljamo del izjave Romana jermana, ki se pravilno glasi, da bo približal občanom cenejši železniški prevoz z ureditvijo postajališča Breg pri Polzeli. VSAKA DOBRA POLIVKA flOSI ODPRTO POT EKOLOŠKI !N NARAVOVARSTVEN! POTREBI! MeŠ' ’ Žalca. Podpiramo kandidaturo LOJZETA POSEMELA za upana občine Žatec. ZA L(nr»ALNO DEMOKRACIJO LDS Liberalna demokracija Slovenije V treh volilnih enotah občine Braslovče s svojimi listami za občinske svetnike kandidira tudi Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Braslovče. Prav tako pa imajo krščanski demokrati v Braslovčah svojega kandidata za župana, to je Vlado Marovt, ki bo na glasovnicah zapisan s številko 3. Nosilci list kandidatov za občinske svetnike so: v prvi volilni enoti mag. Jožko Marovt, v drugi Jane1?! Kokovnik, v tretji pa Vinko Drča. Kandidati so se prejšnji četrtek predstavili na zboru, podrobneje pa je o njihovem skupnem programu spregovoril kandidat za župana Vlado Marovt. Kot župan in občinski svetniki si bodo krščanski demokrati v Braslovčah prizadevali zlasti za gradnjo jezu pri mostu v Parižljah in ureditev brežin Savinje, za gradnjo nove šole na Gomilskem in gradnjo prizidka šole v Braslovčah z novo telovadnico ter gradnjo bencinskega servisa v Letušu. Poleg tega pa bo treba po njihovem mnenju sprejeti nov prostorski plan in začeti z gradnjo kanalizacije in plinifikacije. Prizadevali si bodo za gradnjo mrliške vežice v Trnavi, saj je tamkajšnje pokopališče še vedno brez te. Poskrbeti bo treba za regulacijo Trnavce in Trebnika. S področja obrti in podjetništva je med cilji oživitev turizma v občini, in sicer od Letuškega jezu, na Dobrovljah in ob vseh jezerih, ki so v občini, predstaviti turistom kulturno-zgodovinske spomenike in jih privabiti tudi s prireditvami. V zvezi s podjetništvom in obrtjo si bodo prizadevali za samozaposlovanje in urejen status obrtnikov ter podjetništva s proizvodnjo, ki je okolju prijazna in omogoča razvoj že omenjenega turizma. Razvoj kmetijstva pa mora po mnenju braslovških krščanskih demokratov temeljiti na družinski kmetiji in zdravi pridelavi hrane, tudi tu pa se kot dopolnilna dejavnost pojavlja turizem. Zato si bodo prizadevali za podpore kmečkemu turizmu, pomoč pri pridobivanju dokumentacij in trženju na domu, vse pa s ciljem, da kmetijstvo zadosti potrebam Evropske zveze. Pomembna je tudi kultura, saj morajo po besedah Vlada Marovta vse generacije začutiti, da se v kraju nekaj dogaja. Kot svetniki in župan bodo krščanski demokrati podpirali tudi delovanje društev po vaseh in razvoj športa. Zagotavljajo tudi, da bodo imele enake možnosti za razvoj vse vasi v novi občini Braslovče. Spoštovani, občina Tabor mora naprej! S pogumom, znanjem, vztrajnostjo in poštenjem nam bo uspelo stopiti iz svoje majhnosti in gospodarske šibkosti. Živimo v ključnem obdobju naše zgodovine. Uresničili smo željo imeti svojo samostojno občino. Kaj torej čakamo? Pred nami je naloga, postati gospodarsko učinkovita in socialno varna občina, postati občina s celovito razvitim podeželjem, postati turistično vabljiva in zanimiva občina, postati občina srečnih, zadovoljnih, veselih ljudi. Le vsi skupaj, v medsebojnem spoštovanju in zaupanju bomo ustvarili občino, v kateri bodo za vse veljala enaka pravila igre. Združimo moči za našo skupno prihodnost. Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokrati Slovenije VIDI SLAKAN zaupajo in verjamejo, da bo kot županja znala popeljati občino Tabor naprej. Naročnik: LDS Odkriti talent - Moni Kumer Polzela je krat kjer se ljudje med sabo dobro poznajo. Le malo pa jih ve, da živi med njimi tudi nadarjena in prijazna rjavooka Monika Kumer. Monika je dekle, kot so vsa dekleta njene starosti - a vendar malce drugačna, /e dekle polno idej, ciljev in načrtov -dekle, Id zelo lepo poje in ki se je odločila stopiti na strmo pot pevske kariere. Monika obiskuje 8. razred OŠ Prebold. Od kod sploh ideja, da si začela z glasbeno kariero? "Zelo rada pojem, že od malih nog. Intenzivneje pa sem se začela posvečati glasbi in petju po oddaji MLADI TALENTI na radiu Polzela, kjer sem se predstavila s pesmijo Kelly Family in osvojila srca poslušalcev. G. Pustinek me je seznanil z g. janijem Šuligojem - lastnikom studia Dinamik v Velenju. Za začetek mi je g. Šuligoj napisal preprosto pesem Ljubi me ali ne. Nad mojo izvedbo pesmi je bil zelo navdušen, zato se je odločil, da mi napiše skladbo za Melodije morja in sonca v Portorožu. Pesem je nosila naslov Zopet zasanjana, ki pa se žal ni uvrstila v ožji izbor. Tretja skladba, ki sem jo izvajala pod njegovim vodstvom, pa je priredba Natali Imbrugilia Upor. Povedati moram, da so vaje in snemanje zame zelo naporni, saj zahtevajo maksimalno zbranost in poslušnost. Prvo skladbo Ljubi me ali ne sem snemala uro in pol." Torej si do sedaj posnela že tri pesmi? 'Tako je. To so pesmi, ki sem jih ravnokar naštela, posnete pa so bile v studiu Dinamik v Velenju." Snemanja najbrž niso ravno poceni, kdo pa sicer skrbi za finance? "Imam sicer kar nekaj rednih sponzorjev, brez katerih moje snemanje ne bi bilo mogoče. Moj največji finančni sponzor pa je mama." Vsaka pevka ima tudi svoj imidž, svojo garderobo. Kdo skrbi za tvojo garderobo pri nastopih? 'Tudi pri tem ima glavno finančno besedo mama. Večina moje garderobe je kupljena. Kupujem pa na različnih krajih, tam, kjer mi je pač kaj všeč. Na začetku mojih nastopov pa mi je nekaj sešila tudi babica." Najbrž imaš tudi ti svoje vzornike - tako v slovenski kot v tuji glasbi? "Med našimi pevci najraje poslušam Marto Zore, skupini Chateu in Nude, vendar pa moram priznati, da imam rajši kot slovensko tujo - predvsem hrvaško glasbo, med katerimi najbolj obožujem Danielo in skupino Magazin. Danielo dobro imitiram, zapeti pa znam tudi vse njene pesmi." Kljub temu, da si najbrž kar precej zaposlena, pa ti ostane tudi kaj prostega časa, ki ga posvetiš svojim hobijem. Nam zaupaš, kaj poleg petja še počneš? "Najraje poslušam glasbo in odkrivam nove pesmi, ki so mi všeč in bi jih želela peti. Zelo rada rišem portrete, imam jih že pet in pišem pesmi: Z eno pesmijo sem zmagala na šolskem razpisu za najboljšo pesem na OŠ Prebold. V tekmovanje je bilo vključenih več osnovnih šol. Pesem nosi naslov Ni te več in mi jo bo g. Šviligoj v kratkem tudi uglasbil. Obiskujem 5. razred glasbene šole - klavir v Preboldu. Poskusila sem se tudi na manekenski pisti, vendar sem ta hobi opustila, kljub temu, da sem dosegla nekaj lepih in vzpodbudnih uspehov." In kje vse si že nastopala do sedaj? "Na dobrodelnem koncertu v Šentjurju, kjer sem bila novinka med znanimi slovenskimi pevci, kot so: Viktorija, Brendi itd.. Nastopala sem tudi na prireditvi Aleksandra ježa - Mladi talendi v Matkah, pred centrom Interspar v Celju in Ljubljani ter na različnih krajevnih prireditvah širom Savinjske doline in Celja." Kot vsak človek imaš najbrž tudi ti kar nekaj ciljev in načrtov? "Prvi cilj mi je uspešno končati OŠ in se vpisati na gimnazijo. Po gimnaziji se bom vpisala na študij igralstva - saj me to poleg petja zanima in veseli že od malega. Če mi to ne bo uspelo, bi bila rada učiteljica glasbe.” Kaj pa tvoji cilji glede petja? "Vsak mlad pevec si želi uspeti - tako tudi jaz. Rada bi izdala kaseto. Trenutno se dogovarjam z duetom za občasno sodelovanje. Seveda pa mi vse to ne bo uspelo, če ne bom imela ob sebi vseh, ki so mi pomagali že sedaj, zato bi se jim želela zahvaliti za vse. Najlepša hvala moji mami in očetu, vsem sponzorjem, brez katerih pomoči ne bi bilo mojega petja, g. Janiju Šuligoju, BEK vokalistom ter vsem domačim, ki mi pomagajo in stojijo ob strani." Moni je dekle, ki ve, kaj si v življenju želi. In kadar so želje tako močne, kot so njene, tudi uspehi ne izostanejo. Moni je poleg nadarjenosti za petje tudi izredno samodisciplinirana in vztrajna, kar je prav gotovo še razlog več za uspeh. Pravijo, da iz malega zraste veliko. Naj bo tako tudi pri Moniki in njeni glasbeni poti. Vso srečo, Moni! Alenka Tumšek-|elen Skupinska fotografija vseh udeležencev likovne delavnice Likovna delavnica in razstava_____________________________ Kulturno društvo G omilsko je v času enotedenskih šolskih počitnic v knjižnici Doma krajanov organiziralo zanimivo likovno delavnico, ki so se je udeležili učenci od 1. do 4. razreda tamkajšnje osnovne šole. Le-ti pa so svoje izdelke dali na ogled v soboto, 31. oktobra, ko so pripravili otvoritev razstave in priložnostni kulturni program. Likovno delavnico sta vodili domačinki Breda Tekavc in Nevenka Andoljšek, sicer likovni pedagoginji na preboldski osnovni šoli. V času likovne delavnice so otroci poslikavali keramiko z granitno barvo, risali s pastelnimi barvami, modelirali z DAS maso za izdelavo reliefov in slikali z akvarelnimi barvami. Ob strokovnem vodenju obeh pedagoginj so tako širili svoje obzorje o likovni ustvarjalnosti in preizkušali svoje sposobnosti. Nastala je vrsta uspešnih izdelkov, ki bi lahko našli svoje mesto na razstavi še marsikje drugje in ne le na Gomilskem. Vsekakor pa je bila razstava pri- jetna popestritev za dan reformacije, ki je nenazadnje tudi kulturni praznik, saj smo s Primožem Trubarjem dobili prvo slovensko knjigo. Sicer pa so na slovesni otvoritvi razstave spregovorili o poteku likovne delavnice in delu, ki so ga opravljali otroci. Poleg tega pa so se obiskovalcem razstave predstavili še mladi glasbeniki in deklamatorji, ki so popestrili ta dogodek. Ukovna delavnica in razstava sta dosegli svoj namen. Izdelki, ki so jih udeleženci naredili, pa so sedaj kot spomin na likovno delavnico na Gomilskem v njihovih domovih. D. Naraglav Zgodovina fare Sv. Pavel Ob stoletnici župnijske cerkve svetega Pavla je letos izšla še ena knjiga Ivana Dolinarja z naslovom Zgodovina župnije Sv. Pavla v Savinjski dolini. Knjigo je izdal in založil Gospodarski svet župnije Sveti Pavel v Savinjski dolini. Ivan Dolinar je eden tistih nepoklicnih zgodovinarjev, ki zaradi močne navezanosti na korenine večino časa prebije v domačem okolju z željo, da iztrga iz pozabe čim več dogajanj iz preteklih stoletij. Pri tem se uspe dokopati do številnih virov in izvirnih listin, tudi iz tujih arhivov. Zgodovino župnije Sv. Pavla osvetli že z dogajanji v rimski dobi in v času pokristjanjevanja prednikov, nato pa spregovori o cerkveni upravi po ustanovitvi gornjegrajskega samostana leta 1140, o listinah iz 14. stoletja v cerkvi in kraju Sv Pavel, opiše najstarejšo znano cerkev, Riedlovo cekrev in sedanjo župnijsko cerkev. Med drugim našteva duhovnike in kaplane, cekrevne objekte, ustanove, bratovšine in prosvetna združenja, ob koncu pa spregovori tudi o prebivalstvu od leta 1680 do 1810 in 1836 do 1991. V predgovoru je Milan Natek zapisal: "Dolinarjevo preučevanje krajevne zgodovine na območju šentpavelske župnije je izredno dragoceno in pomembno, kajti celotno območje Savinjske doline z njenim obrobjem je bilo doslej bolj ali manj zapostavljeno in prezrto s številnih znanstvenih področij.Raziskovalni posegi obeh nacionalnih središč (Ljubljana in Maribor) so se praviloma izogibali samosvojemu savinjskemu območju, ki hrani o svoji preteklosti prenekatere pomembne in dragocene državotvorne prvine. Ivan Dolinar je prvi med nami, ki se je s polno odgovornostjo zavedal pomena preteklosti in vseh njenih specifičnih nastavkov za današnji utrip vsakdanjega življenja." K. R. (T SPOMIN NA NAJHUJŠO POVODENJ V SAVINJSKI DOLINI V TEM STOLETJU Savinja je pred 65 leti uničila svojo brežino, večino mostov, državno cesto in ljudem prizadejala veliko gorja. Hude nevihte in dolgotrajna deževja so v naših krajih vseskozi dokaj reden pojav. Prav tako velike povodnji, ki so sledile padavinam. Največkrat se je nad Savinjsko dolino znesla sicer krotka reka Savinja, ki pa je na trenutke s svojimi hčerinskimi pritoki znala pokazati svoj hudoben obraz. Ljudje, podvrženi k pogostim pretiravanjem, so takšne povodnji vedno označevali s "stoletnimi vodami", ki pa so se na nesrečo Savinjčanov pojavljale precej bolj pogosto. Seznam vseh dosedanjih poplav v tem stoletju bi bil preobsežen, zato bom tokrat zapisal nekaj zanimivosti, ki so se zgodile jeseni leta 1933, ob (najverjetneje) najhujši poplavi v tem stoletju pri nas. Verjetno ni zgolj naključje, da je večina najhujših poplav prizadela naše kraje meseca novembra, toda leta 1933 se je Savinja izneverila statističnemu povprečju in z visoko vodo "napadla" svet ob svojem toku že dva meseca prej. 22. (petek) in 23. (sobota) september 1933 sta se v zgodovino Savinjske doline zapisala kot črna dneva. Večdnevno deževje je dvignilo gladino Savinje za skoraj štiri metre nad normalo in kmalu je voda zalila ves bližnji oz nižje ležeči svet ob reki. Še posebej hudo je bilo v Celju, kjer je voda zalila večino mestnih ulic. 'Takega pustošenje doslej ni povzročila še nobena povodenj", je o poplavi nekaj dni kasneje poročal časnik jutro. Bobnenje neprestano naraščajoče Savinje se je slišalo kilometre daleč. Mimo Polzele so plavale ogromne količine lesa, ki ga je Savinja pobirala v zgornjem toku in nevarnost je bila, da se bo porušil polzelski most, ki mu je divja voda že dobro izpodjedla temelje. Ljudje so z živino vred panično zapuščali svoje domove in bežali v višje ležeče predele. Močno so narasli tudi pritoki Savinje. Bolska, Trnavca in Trebnik so se razlivali po travnikih in poljih, pod vodo pa je bil tudi svet pri Gomilskem, Grajski vasi in Preboldu. Tik pred Žalcem je kilometer široka in umazana reka vse bolj spominjala na veletok, podoben Nilu. Najhuje je bilo pri Vrbju. Več kot meter visoka voda je v treh tokih hipoma zalila vas, tako da večina vaščanov ni mogla pravočasno zapustiti svojih domov, zato so morali na pomoč reševalcev počakati kar v podstrešjih in celo na strehah svojih hiš. Strah pred najhujšim se jim je dodobra zalezel pod kožo, saj voda ves dan in celo noč ni in ni hotela upasti. Močno so bile poplavljene tudi Petrovče, kjer je četrt metra visoka voda zalila celo petrovško cerkev. Vendar to še ni bilo najhuje. Škoda, ki je nastala, je bila strahovita. Številne poplavljene hiše in gospodarska poslopja ter uničen inventar so kazali v naslednjih dneh žalostno podobo. Njive med Celjem in Žalcem so bile povsem uničene in s tem tudi večina poljščin. Uničena je bila tudi "državna cesta", saj je voda v celoti odnesla vrhnjo plast, na nekaterih predelih pa je spodjedla in odnašala celotne dele cestišča. Zaradi hudih poškodb je bila nekaj časa neprevozna tudi cesta Petrovče-Kasaze. Še več škode pa je pobesnela voda povzročila ob svojem toku. Pri jezu v Letušu je Savinja odtrgala 10 m široko brežino v dolžini pol kilometra. V Malih Braslovčah je Savinja porušila desni breg nad jezom v dolžini 800 m, si skozi povsem uničene parcele napravila novo strugo in pred sabo neusmiljeno rušila vse, kar ji je stalo na poti. Savinja je močno načela tudi temelje betonskih mostov pri Letušu in Poželi. Pri slednjem je voda odtrgala varovalno škarpo in samo prizadevnosti domačinov gre zahvala, da mostu Savinja ni odnesla s sabo. Visoka voda je poplavila tudi Latkovo vas in nekoliko nižje porušila šempetrski obrambni nasip. Ni pa prizanesla mostovom v Grižah, Kasazah in Levcu, ki jih je močno poškodovala, slednjega pa celo odnesla proti Celju. Poplava jeseni 1933 ni prizanesla niti celjsko industrijski četrti v Gaberjah in Čretu. Iz vodne gladine je gkedala le železniška proga. (Fotografijo hrani domoznanskioddelek Osrednje knižnice Celje.) Svoj bojni ples je Savinja končala šele v soboto popoldne. Podobno škodo je rušilna vodna ujma napravila tudi ob pritokih, predvsem ob Bolski. Kot je v navadi ob takšnih elementarnih nesrečah, so tudi tokrat "na pomoč" priskočili voljeni predstavniki ljudstva in zgroženi sočustvovali s poplavljena ter jim obljubljali pomoč. Tako sta že v nedeljo, dan po najhujšem, prizadeta območja v celjskem srezu obiskala takratni jugoslovanski minister za gradnje dr. Albert Kramer in podban Dravske banovidl dr. Otmar Pirkmajer. V Savinjski dolini sta si ogledala predvsem opustošeni naselji Petrovče in Vrbje, kjer se je "g. minister povsod podrobno informiral o škodi ter obljubil vso svojo podporo za obnovitvena dela". Toda vsega hudega vajeni ljudje so se tudi tokrat lahko zanesli le nase in ker niso verjeli obljubam politikov, so še pred zimo sami odpravili večino posledic nastale škode. Na izdatno pomoč države, ki je v teh letih preživljala hudo gospodarsko in politično krizo in je imela preveč opravkov sama s sabo, ljudje niso preveč računali. Vendar pa so pogosti pozivi, da je “ta katastrofa zadnji memento, da se takoj ukrene vse potrebno za rešitev problema regulacije Savinje in pritokov", to pot le bili uspešni. Že leto kasneje so namreč gradbinci ob izdatni podpori države in banovine nadaljevali s prepotrebno regulacijo Savinje. Branko GOROPEVŠEK , • • J NOVEMBER 199$ Sokolarstvo nekoč in danes S ptičem na lov Sokol selec domuje tudi na Krvavici V srednjem veku; ko še ni bilo strelnega orožja, so plemiči in drugi fevdalni velikaši zelo cenili sokole. Ti so takrat, pa tudi pozneje, predstavljali za fevdalno gospodo skorajda nepogrešljivo žival za lovljenje drugih živali. Lov s sokoli je bil izredno priljubljen način lova in tudi danes se preko sokolarskega društva iz Kranja ta zvrst znova uveljavlja. Bolj od tega pa je pomembno, da se po zaslugi tega društva in njegovih članov z umetno vzrejo širi število teh že močno ogroženih ujed. Sokolov je sicer malo, a kot smo izvedeli na predstavitvi filma Za Veroniko v Taboru, ima en par svoje gnezdišče tudi v steni Krvavice. To pa je bil še dodaten razlog da smo se lotili pisanja o teh ujedah in človeku, ki je gonilna sila sokolarstva v Sloveniji, Romanu Soviču iz Poženika 32 pri Cerkljah na Gorenjskem. Da je Roman prišel v Savinjsko dolino s svojima sokoloma, je predvsem "kriva" režiserka filma Za Veroniko, ki je bil posnet v steni Krvavice in njeni okolici. Leta si je zamislila, da se Veronika Deseniška, potem ko jo vržejo čez steno Krvavice, spremeni v sokola. Z njim pa njen duh živi še naprej. "S sokolarstvom se ukvarjam že 15 let. Že pred tem je v meni tlela želja po spoznavanju ptic ujed. Pozneje sem izvedel, da so jih nekoč uporabljali za lov. Željan novih spoznanj o teh pticah sem si priskrbel ustrezno literaturo in se lotil izobraževanja. Pred dvema letoma smo v Kranju tudi ustanovili sokolarsko društvo, v katerem je 15 članov. Smo pa edini tovrstni klub v Sloveniji, vsekakor pa je naša želja, da se sokolarstvo še razširi na druga področja v državi, saj bomo tako lažje ohranili pri življenju ogrožene vrste ujed. Zlasti sokole selce, ki so med najbolj ogroženimi zaradi insekticidov, ki zmanjšujejo odpornost jajčne lupine, zato so jajca bolj ranljiva. Podatek, da v Sloveniji živi le okrog 35 sokolov selcev, je v nebo vpijoč in zato mora biti skrb za njegovo ohranitev še toliko večja," poudari moj sogovornik Roman Sovič. Na splošno o sokolih Sokol je ptica ujeda, ki jo uvrščamo v veliko družino Falconidae. To so dnevne ptice, ki jih odlikujejo ozka 'in dolga krila, čeprav v družino uvrščamo tudi gozdne sokole in karakare (to je skupno ime za devet vrst sokolov, ki se uvrščajo v družino Accipitride), ki imajo široka krila. Med prave sokole uvrščamo tropske pritlikave sokole, ki so pretežno piajne ujede, katerih glavni plen so različne žuželke, in tako imenovane značilne sokole, ki so večje in hitro leteče ujede. Svoj plen, to so večinoma druge ptice, love v zraku. Veliki sokoli so na primer Falco rusticulus, Feldeggov ali Falco biarmicus ter sokol selec ali po latinsko Falco peregrinus. Veliko manjši sokoli pa so še škrjančarji in postovke. Ne glede na velikost je skupna značilnost sokolov rjavo, včasih sivkasto pegasto perje, priostrena krila, kratek rep, kratek ukrivljen kljun ter dolgi kremplji. Sokoli z neverjetno hitrostjo in spretnostjo dohitijo druge ptice in jih sklatijo na tla, kjer jih pokončajo. Kot smo zapisali že v uvodu, so bili prav zaradi te lastnosti sokoli že od nekdaj cenjeni za posebno zvrst lova. Sicer pa sokoli navadno gnezdijo v skalnih razpokah in na izpostavljenih pečinah. Samica znese dve do pet jajc. jajca in mlade ptice večjih vrst sokolov so včasih, ponekod po svetu pa tudi sedaj, precej iskano blago, saj je tako sokola najlaže vzgojiti v lovca, ki pomaga človeku. Sokolarji za to zvrst lova zelo radi uporabljajo sokola selca, ki je znan po hitrem in dovršenem letu in je izvrsten lovec. Tudi Roman Sovič in drugi slovenski sokolarji prisegajo na sokola selca in ga tudi vzrejajo. S tem pa, kot smo že zapisali, izvajajo pomembno poslanstvo - ohranjanje te vrste sokolov na slovenskih tleh. Vzreja sokolov selcev "Vesel sem, da sem v druščini tistih, ki jim ni vseeno, kaj bo z našo naravo in vsem, kar je povezano z njo. Sokolarstvo postaja vse bolj priljubljeno tudi med mladimi. Lov s sokoli je nekaj posebnega in doživetega. Zlasti pa je sprejemljiv, saj gre za zelo selektiven lov, ki je nekako v skladu z naravnim ravnovesjem. Sokol nikoli ne lovi divjadi, ki bi jo težko ujel. Nekako preceni, katera bo lažji plen za ulov. Na primer, če sokola spustimo na jato vran, bo žrtev tista, ki bo najšibkejša oziroma najpočasnejša. V sokolarstvu lahko za lov uporabljamo različne ujede, različne vrste sokolov, lahko pa lovimo tudi z orli in kragulji. Pri tem pa je potrebno povedati, da so v Sloveniji in tudi marsikje drugje po svetu ujede zaščitene vrste živali. To pa pomeni, da sokolov, ki jih uporabljamo sokolarji, ne smemo pobirati iz narave, ampak so izključno produkti umetne vzreje. Se več, marsikatero leglo iz umetne vzreje je bilo že izpuščeno nazaj v naravo, zlasti tam, kjer so bili zdesetkani zaradi insekticidov in pesticidov. To delajo V Nemčiji, Angliji, predvsem pa v Ameriki, kjer je država podprla te projekte. Sam sem doslej uspel vzgojiti le eno leglo, lani je bilo nekaj smole, tako da mladičev ni bilo. Leto prej pa so mojo sokolsko društvo obogatili trije mladiči. Ena od teh je tudi ta, ki jo imam danes s seboj. Ime ji je Queen, zraven pa je mama, ki je stara že devet let. V naravi živijo sokoli okrog 15 let, v ujetništvu pa še bistveno dlje, tako da dočakajo starost tudi okrog 25 let. Spolno dozorijo pri treh letih. Samec in samica morata biti vseskozi sku- paj in običajno sredi marca samica znese tri jajca. In če gre vse po sreči, se kmalu izvalijo prikupni sokolji mladiči, ki obogatijo našo naravo, predvsem pa razveselijo vzrejitelja. Učenje za lov Učenje sokolov za lov ni tako preprosto, kot bi si morda kdo zamišljal. Potrebno je veliko volje in potrpljenja. "Marsikdo misli, da mora biti ujeda lačna, sestradana, da se človeku vrne na roko. To vsekakor ne drži, ampak mora sokol najprej dobiti popolno zaupanje v človeka. Na primer, če v naravi najdemo izčrpano in sestradano ujedo ter jo nato spustimo, zaradi tega še ne bo prišla nazaj k nam. Glavni pogoj je, da te sprejme kot prijatelja oziroma družabnika. To je prva stvar, druga pa je, da moramo sokola spraviti v takšno lovsko kondicijo, kot jo ima v naravi. To bi lahko primerjali s športnikom, ki si želi doseči vrhunske rezultate. Prevelika telesna teža je za dosego takšnega rezultata običajno ovira, enako pa je, če je prisotna podhranjenost. Torej, tudi sokol mora imeti primerno težo, ki se večinoma kontrolira vsak dan, poleg tega pa mora imeti redni trening. Za to uporabljamo posebno vabo, krila od ptiča, na katera navežemo meso in jih vrtimo pred sokolom, ki nato veselo napada. Pri tem pa je zelo pomembno, da so krila od tiste vrste ptičev, za katere mi hočemo, da jo bo kasneje lovil. Za trening za lov na zajce se uporablja posebna vleka iz zajčje kože in mesom na njej, ki se potem vleče po tleh. Ko se sokol navadi na vse to, pa lahko preidemo z njim na pravi lov," pravi Roman in nadaljuje: "Lov s sokolom resnično zahteva veliko časa in posebno ljubezen do teh ujed. Vsekakor pa to ni noben "luksuz" in ne puška, ki jo po koncu sezone lahko postavimo v kot." Sokoli na letališčih Roman Sovič je predsednik sokolarskega društva v Kranju in ko smo ga ob zaključku pogovora povprašali, kakšna je njegova želja glede sokolarstva v Sloveniji, je povedal: "Veliko jih je, ki menijo, da so sokoli astronomsko dragi, vendar to ne drži, čeprav tudi niso poceni. Sokolski mladič stane okrog 1500 mark. To pa za tistega, ki jih zna resnično ceniti in se jim polno posvečati, ni pretirano veliko. Želim si, da bi se sokolarstvo uspešno razvijalo naprej. Sam pa sem vsem tistim, ki jih to resnično zanima - ne da je to njihova modna muha ali prestižni šport, pripravljen pomagati, svetovati in z njim vsestransko sodelovati." Tako naš govornik Roman Sovič, za konec pa dodajmo še to, da lahko Romana skupaj ž njegovimi sokolarskimi kolegi najdemo tudi na letališču Brnik in na drugih manjših športnih letališčih. S svojimi sokoli namreč plašijo druge ptiče, ki predstavljajo potencialno nevarnost za nesrečo avionov. Dejstvo je, da lahko med preletom ptiči priletijo v turbine motorjev in s tem povzročijo nesrečo. Sicer pa so sokoli koristni še marsikje drugje, kjer ptiči lahko povzročijo škodo. Tudi v naši dolini takšnih primerov gotovo ne manjka. In še to: če bo koga ta zapis vzpodbudil, da bi se pričel ukvarjati s sokoli, naj se obrne na Romana Soviča, Poženik 32, 4207 Cerklje, kjer bo dobil vse potrebne informacije. D. Naraglav Justina in Milko Medvešek -zlatoporočenca Mirko Lebar izjemna osebnost Še en par je obrnil zlati list skupnega življenja, 50-letnico zakonske zveze. To sta bila 77-letni Milko in njegova dve leti mlajša justina Na praznovanju zlate poroke, ki je bilo prejšnjo soboto na domu zlatoporočencev, so se zbrali vsi njuni bližnji. To sta sin in hčerka Emica in Emil ter njuna dva vnuka in vnukinja in še bratje in sestre. Seveda so bolj kot kdaj koli oživeli Medvešek z Brega pri Polzeli. spomini, ki so jim prisotni radi prisluhnili. Čeprav jima v življenju ni bilo postlano z rožicami, tako kot tudi večini njune generacije ne, sta še vedno dokaj čila in vedrega duha. Veliko uric posvetita čebelnjaku, kjer v družbi svojih ljubljenk uživata v lepoti narave. Da bi bilo še dolgo tako, so jima želeli vsi, ki so se ob njunem zlatem jubileju veselili z njima. T. Tavčar Zlatoporočenca /ustina in Milko Medvešek In del zlatoporočenčevih svatov. leta 1998 V Narodni galeriji so prejšnji konec tedna podelili zlate golobčke in zahvalne listine v akciji Iščemo ljudi odprtih rok, ki jo je pripravila revija Naša žena. Na slovesnosti je listine in golobčke podelila žena predsednika Republike Slovenije in pokroviteljica akcije Štefka Kučan. Izjemna osebnost leta 1998 je Mirko Lebar, invalid iz Ložnice pri Žalcu, ki je zaradi poguma in dobrih del znan tudi v tujini. Pri 17. letih je padel pod vlak in odrezalo mu je obe nogi visoko nad koleni. Njegova živahna narava mu ni dovolila, da bi čemel med štirimi stenami. Tako mu je njegov voziček postal nepogrešljiv, predvsem pa mu je odprl pot med zdrave ljudi. Veliko se je zanesel na svoje roke in se lotil dela, med ostalim tudi gradnje hiše. Zatem je začel s plezanjem v gore, najprej se je povzpel na Grossglockner, nato na Mont Blanc, Pisco v Andih med tem pa je osvajal tudi naše vršace. Zadnja leta pa se je posvetil raznim maratonom z vozičkom. Tako je zaradi tekmovalnega - športnega duha prevozil večino Slovenije in del sosednjih držav. Na stadionu Kladivar - Cetis v Celju je vozil maraton na kronometer in zbiral denar za nakup ultrazvočnega aparata za celjsko bolnišnico. Med številnimi podvigi, ki jih Mirko počne, je tudi polet z motornim zmajem. Torej Mirko dokazuje, da so tudi invalidi v družbi popolnoma enaki. . K vsem čistitkam za prejeto priznanje se pridružuje tudi naše uredništvo. T.Tavčar V velikem slogu Rokometaši celjskega Rokometnega kluba Celje pivovarna Laško so več kot odlično začeli letošnje tekmovanje v "Evropski ligi prvakov". Z dvema zmagama so prepričljivo na prvem mestu v svoji skupini. Prejšnji teden so Celjani odigrali kar dve tekmi v "ligi prvakov". V ponedeljek so pričakovano v gosteh ugnali novinca v "Evropski ligi" Kovopetrol iz Plzna na Češkem z rezultatom 27 : 21 (10:9). Odlično sta igrala Stefanovič in Manaskov, ki sta dosegla vsak po osem gplov. V soboto so v Celju gostili prvaka Švedske Redbergslids iz Goeteborga. Gostje iz dežele aktualnih evropskih prvakov so doživeli na celjskem parketu pravo katastrofo. Izgubili so kar z neverjetnih 31:16 (15:6). Nihče ni pričakoval gladke zmage, kaj šele takšnega rezultata. Redbergslids je odlična ekipa, ki ima v svojih vrstah reprezentačnega vratarja Petra Gentzela ter Vranješa, ki ga je švedski trener po finalni tekmi s Španijo na evropskem prvenstvu še posebej pohvalil. Začetek tekme je bil pričakovan. Do osme minute, ko je bil rezultat 3 : 3, so Švedi držali priključek s Celjani. Tekma se je odločila v naslednjih osmih minutah, ko so Celjani naredili delni rezultat 6 : 0. V dvorani je bilo peklensko vzdušje. Publiko na čelu s Florijani je z izredno igro v napadu vedno znova spravljal na noge Dragan Škrbic, ki je pri rezultatu 9 : 3 za Celje dosegel kar 6 od 9 zadetkov. Na drugi strani pa je izvrstni Perič s svojimi obrambami spravljal v obup gostujoče moštvo. Tudi ob polčasu je bila razlika šestih golov v korist naših šampionov 15 : 9. V drugem polčasu pa so Celjani dobesedno povozili gostujočo ekipo. V 22 minutah drugega ••••••••••••••a polčasa je bil rezultat kar 11: 1 za RK CPL Celjski stroj je mlel do konca, ko je bil rezultat 31 : 16. Publika je ves čas gromko navijala tako, da je bilo vzdušje v dvorani nepopisno. Ob taki igri in atmosferi v dvorani bo naše šampione težko premagala katerakoli ekipa. Rokometači Celja Pivovarne Laško so prikazali izredno igro v obrambi ter učinkovito igro v napadu. Edina slabost na tekmi je bila realizacija sedemmetrovk. Odlični Švedski vratar Peter Gentzel je obranil kar tri od štirih penalov. Pri naših velja poleg odličnega Perica in Škrbiča pohvaliti še Manaskova, ki je iz zunanjih položajev dosegel sedem zadetkov. Trener Švedov Magnus johansson je na tiskovni konferenci po tekmi dejal, da proti tako razpoloženemu Celju niso imeli nikakršne možnosti, vendar takšne razlike niso pričakovali. Krivdo za tako hud poraz je naprtil vsem svojim igralcem z izjemo vratarja, tudi namigovanja o morebitnem pristranskem sojenju je zavrnil, češ da to nikakor ne more biti vzrok za tak poraz. Domači strateg Sead Hasanefendič je poudaril, da so se na tekmo z atraktivnim in vedno neugodnim nasprotnikom res temeljito pripravili, ter ga "uničili" z njegovim orožjem, hitro in skrajno zavzeto igro, v kateri je zopet izstopal vratar Perič. Predesdnik upravnega odbora RK CPL Andrej Šušterič pa je dejal, da so obe zmagi načrtovali. Tudi zanj je bila tako visoka zmaga presenečenje. Takšen rezultat tudi on pripisuje izredni igri v obrambi. V nadaljevanju je dejal, da si bodo s takšnim pristopom k igri skoraj zagotovo izborili prvo mesto v skupini, ki bi rezultiralo lažjega nasprotnika v četrtfinalu. Glede na to, da Slovenija igra dve kvalifikacijski tekmi s Hrvaško, se v klubu malce bojijo le morebitnih poškodb. V drugi tekmi naše skupine je Portland San Antonio premagal Kovopetrol Plzen z 28 : 22 (16 : 11) Zdaj čakajo Celjane v začetku decembra na domačem parketu Španci, ki pa bodo zaradi igranja različnih inačic obramb zagotovo trši nasprotnik od Švedov. V.K. Slovo od četrtfinala .. v Rokometni vikend v Žalcu - Prva tekma dobljena, druga izgubljena Savinjska metropola je bila v soboto in nedeljo v znamenju ženskega rokometa. V dvorani športnega centra Žalec sta bili namreč odigrani dve tekmi, ki naj bi eno od moštev pripeljali do četrtfinala v evropski rokometni ligi. Več športne sreče je bilo na stani igralk iz Ukrajine, ki so za en gol preprečile rokometašicam juteksa Žalec nadaljno pot v Evropo. Po prvi tekmi v soboto, kjer so bile uradno Žalčanke gostujoče moštvo in bi tekmo morale igrati v Ukrajini, je bila slika veliko bolj optimistična, saj so tekmo dobile z dvema goloma razlike. Sobotna tekma se je začela precej živčno, saj sta obe ekipi vedeli bolj malo o svojih nasprotnicah. Že v prvi minuti so najprej dale gol Ukrajinke, takoj za tem pa so Žalčanke z golom Sonje Zidar izenačile in nato s Sergejo Klinc tudi povedle. Vodstvo pa je bilo kratkotrajno, saj so pobudo prevzele Ukrajinke. Po treh zaporednih golih so svojo vrsto znova uredile tudi igralke juteksa in dale tri zaporedne gole ter tako izenačile na 6 : 6. Žal pa je sledilo preveč napak in igralke Galitchanke so znova eksplodirale in povedle kar za pet golov. Pri rezultatu 11 : 6 so jih Žalčanke uspele zaustaviti ter se jim znova približati in tako tudi končati prvi polčas z rezultatom 15 : 15. V drugem polčasu so prvi gol dale Ukrajinke, nato pa so po izenačenju prevzele vajeti v svoje roke naše rokometašice in dolgo časa vodile za 3, 4 ali 5 golov razlike. Nekaj minut pred koncem so jih Ukrajinke znova ujele, a v končnici so bile znova boljše Žalčanke in tako tekmo dobile z rezultatom 27 : 29. Nedeljska tekma se je tako pričela z dvema goloma prednosti za igralke trenerja Bogoslava Perica, vendar so to prednost kmalu izničile varovanke trenerja Savchuka, ki so vodile vso tekmo. Nekajkrat je Žalčankam uspelo izenačiti v prvem polčasu, ki so ga gostje dobile z rezultatom 9 : 14. Približno do polovice polčasa so Žalčanke dobro držale korak s Ukrajinkami, potem pa je sledilo preveč napak, ki so jih gostje kaznovale z novimi goli. Razlika se je v drugem polčasu povečala že kar na 7 golov. Verjetno je to Ukrajinke že malo uspavalo in kot prerojene so znova zablestele Žalčanke. Bile so v močnem naletu, ko se je pri rezultatu 17 : 18, v 45. minuti, poškodovala izvrstna vratarka Ukrajink. Sledila je večminutna prekinitev tekme ter zamenjava vratarke. Psihološko je bila tako prednost na strani Žalčank, vendar je prav zamenjava vratarke na njih vplivala verjet- no negativno, saj tega trenutka niso znale izkoristiti. Po drugi strani pa so gostje, ki so takorekoč ostale brez vratarke dale vse od sebe in se borile kot levinje ter tekmo dobile z rezultatom 22 : 25. S tem pa so tudi pokopale vse upe rokometašic žalskega juteksa. Če bi dale v končnici tekme vsaj še en gol bi se lahko veselile one in ne Ukrajinke. Vsekakor pa je treba vedeti, da so Žalčanke igrale proti izredno močnim nasprotnicam, saj jih kar nekaj sestavlja dfžavno reprezentanco Ukrajine. Ob tem dejstvu je tako poraz manj boleč, kljub temu pa ostaja okup po pelinu, saj je bila takorekoč dobljena zmaga prelahko izpuščena iz rok. In kaj pravijo o obeh tekmah in o končnem rezul- tatu Bogoslav Peric, trener ekipe, Roman Brglez vodja ekipe in pa kapetanka žalskih rokometašic Sergeja Klinc? Bogoslav Peric: "Kakorkoli je že, velja čestitati dekletom zlasti za prvo tekmo, ki smo jo kljub vodstvu Ukrajink s petimi goli preokrenili v našo zmago. Vsekakor pa je treba vedeti, da smo igrali proti izredno kakovostni ekipi z igralkami, ki lahko igrajo kjerkoli v Evropi. Mislim, da je za nas nesreča in velika škoda, da smo igrali dve zaporedni tekmi, saj naše igralke v nasprotju z ekipo Ukrajink, kjer imajo turnirski sistem tekmovanj, tega niso vajene. V tako kratkem času se niso uspele prilagoditi nastalemu položaju in preobrniti dane možnosti v svojo korist in priti do zmage. Vsekakor pa smo danes izgubili z boljšo ekipo in jim za zmago lahko le čistitamo. Sicer pa je jutri nov dan in nove tekme." Roman Brglez: "Igrali smo proti izredno močni in trdi ekipi. Danes nam je poleg vsega manjkala tudi športna sreča. Premagali smo se tako rekoč sami, saj bi potem, ko se je vratarka poškodovala, morali iztisniti še vsaj ta nesrečni gol, ki nam je manjkal do zmage. Sicer pa, takšen je pač ta šport, enkrat dobiš, drugič izgubiš. Vsekakor pa se svet s tem ne bo podrl, zato gremo smelo naprej." Sergeja Klinc: "Dva gola nista bila velika razlika, vendar smo dekleta upala in si srčno želela, da nam bosta prinesla vstop v četrtfinale. Žal smo naredile v tej želji veliko napak in tako zapravile vse možnosti za zmago. Izgubile smo z boljšo elipo, vendar če ne bi naredile toliko napak in če nas ne bi zapustila športna sreča, bi bil rezultat drugačen." D. N. 10 let planinske postojanke na Šentjungertu Na Goro tudi v naslednjem desetletju Na Šentjungertu ali na Gori, kot na kratko rečejo ljudje tam okoli hribu nad Galicijo, je bilo v nedeljo, 25. oktobra kljub slabemu vremenu nadvse slovesno. Gališki planinci, ki delujejo kot sekcija Planinskega društva Žalec, so namreč praznovali 10. obletnico odprtja planinske postojanke na Gori. Planinska sekcija je postojanko usposobila v nekdanji mežnariji, ki jo je dobila v najem od gališke župnije oziroma mariborske škofije. 16. oktobra 1988 so po številnih prostovoljnih delovnih urah in odrekanjih postojanko slovesno predali svojemu namenu. S tem pa so ljubiteljem obiskov Gore, ki že dolga desetletja iz bližnje in daljnje okolice zahajajo nanjo, omogočili še prijetnejši izlet. Danes, po desetih letih obratovanja postojanke, so gališki planinci še toliko bolj veseli in ponosni. Kot je na slovesnosti dejal njihov predsednik, Viktor Furman, so v tem času še ogromno naredili. Med največje dosežke pa štejejo izgradnjo vodovoda, obnovo spodnje sobe in vmesnega prostora pri kleti, izgradnjo sanitarij in greznice, obnovitev ostrešja in na novo prekrito streho doma, obnovitev kuhinje in točilnice, ki so ju tudi na novo opremili, ureditev zemeljskega elektro priključka, ureditev dvorišča z okolico doma, ureditev ceste do doma, na novo prepleskano fasado in stavbno pohištvo in ureditev sobe na podstrešju za dežurne planince. Tudi ostali, ki so v nadaljevanju slovesnosti spregovorili, še posebno pa predsednik žalskega planinskega društva, janez Meglič, so poudarili prizade- vnost članov in članic gališke planinske sekcije. Dušan Šip jim je v spomin na ta dan izročil sliko z motivom kozolca, janez Podpečan pa je spregovoril v imenu dežurnih planincev, ki vestno že ves čas lepo skrbijo za dom in omogočajo njegovo nemoteno obratovanje ob sobotah, nedeljah in praznikih. Slovesnost na Gori se je nato nadaljevala z nastopom dekliškega pevskega zbora Galicija, ki ga vodi Anita Žolnir. Kulturni program pa so oplemenitili še nastopajoči učenci podružnične šole iz Velike Pirešice in Galicije. Ob zaključku uradnega dela prireditve pa so gališki planinci podelili nekaterim planincem, društvom in organizacijam ter gospodarskim organizacijam posebna priznanja za pomoč in v zahvalo. Priznanja so prejeli: janez Meglič, |anko Dolar, Marjan Ograjšek, Bojan Pečnik, Ivan Ašenberger, Martin Potočnik, Andrej Cvikl, Breda Šip, Branko Doler, Marjan Štefančič, Alojz Podvršnik, Hidroinženiring Šmarčan - Zavrh, dekliški pevski zbor Galicija, Gasilsko društvo Velika Pirešica, Gasilsko društvo Zavrh, Dom Nine Pokorn in Hmezad Export-import. D. Naraglav Kopališče Pingo Noč samurajev Prikaz borilnih veščin V organizaciji preboldskega kluba /iu jitsu Antiteror je na kopališču Pingo v Orli vasi potekal zanimiv večer prikaza borilnih veščin, ki jih gojijo klubi po Sloveniji. Prireditev so poimenovali Noč samurajev, to pa zato, ker je nekakšen kodeks oziroma duh samurajev prisoten v vseh borilnih veščinah. Organizatorji so prireditev organizirali z namenom, da obiskovalci pobliže spoznajo le-te in razlike, po katerih se med sabo ločujejo. Tistim, ki se zanimajo za borilne veščine, se bo tako lažje odločiti za eno od njih. Znotraj školjke bazena, ki seveda ni bila napolnjena z vodo, ampak je na njegovo dno bila položena posebna sestavljiva blazina, so se publiki predstavili posamezniki in klubi s svojo veščino. Ob glasbi je najprej svojo disciplino Tai či čuan, ki jo že stoletja uporabljajo na Kitajskem za svoje psihično in fizično zdravje ter popolno sprostitev, prikazal Iztok Pevec iz Velenja. Njemu so sledili fantje iz Karate kluba Žalec na čelu z Damirjem Vrbaničem in Matjažem Končino. Po nekaj zanimivih prikazih sta na sceno stopila judoista iz judo kluba Sankaku Celje, ki sta najprej v počastitev potem pa v hitrih akcijah pokazala to borilno veščino. Sledili so meti, udarci in akcije braslovškega kluba Take kwon do sun, ki goji borilno veščino iz daljnje Koreje. Ime v prevodu pomeni umetnost borbe z nogami in rokami, njene korenine pa segajo 2000 let nazaj. Njim je sledil Aikido klub Branik Maribor. Umetnost obrambe Aikidoja ni uporaba sile, pač pa upoštevanje zakona o gibanju, ravnotežju in vzvodih. In to eleganco so nadvse uspešno prikazali tudi v Orli vasi. V nadaljevanju večera so se publiki predstavili še organizatorji |iu antireror kluba iz Prebolda, ki ga vodi 70-letni učitelj Kazimir Škrabar, mojster jiu jitsa 5. dan. Tehniko te borilne veščine so prikazali Sandi lelen, Roman Zelič, Aljaž Zupanc, Andrej Stepišnik, vsi mojstri || 2. dan in Tomaž Šuster, mojstrski kandidat. Kot zadnji pa so na blazino stopili člani kluba Nin jitsu bujin kan ninpo dojo iz Ljubljane, ki so dali s svojimi akcijami, poznanih iz filmov o nindžah, piko na i celotni prireditvi. Ob koncu zanimivega večera, ki naj bi ga pripravili vsako leto, so organizatorji vsem udeležencem podelili posebna priznanja, Roman Zelič pa je iz rok svojega učitelja Kazimirja Škrabarja prejel plaketo za zasluge pri razvoju preboldskega kluba. D. Naraglav Mag. Franjo Velikanje, dr.med. TímYYDI MÍK.XJIÍ; Tj I' H W It Jr TLjr « LHi/iiN 1 Vsako leto se v svetu in pri nas praznuje svetovni dan sladkorne bolezni 14. novembra. Ta dan je rojstni dan enega od znanstvenikov, Friderika Bantinga, kanadskega zdravnika, ki je leta 1921 odkril insulin, zdravilo za sladkorno bolezen, in je za ta dosežek prejel 1923. leta Nobelovo nagrado. Prav je, da tudi mi posvetimo tej bolezni nekaj vrstic. Gre za bolezen, pri kateri zaradi neznanega, včasih pa tudi znanega vzroka zataji delovanje trebušne slinavke, in to tisti del, ki proizvaja insglin. To je snov, ki uravnava pravilno koncentracijo glukoze ("sladkorja") v krvi. V Evropi pa tudi pri nas se bolezen pojavlja pri 6 do 10 % prebivalcev. Najpogostejša oblika (imenovana sladkorna bolezen tipa 2) nastane zaradi zmanjšane sposobnosti izločanja insulina, lahko pa tudi zaradi zmanjšane občutljivosti na insulin. Bolezen se pojavlja pogosteje v starosti po 40. letu, najpogosteje pa po 60. letu. Določene oblike te bolezni se pojavijo tudi v mladosti, pa tudi v času nosečnosti. Pri sladkorni bolezni je osnovni znak stalno povečana koncentracija glukoze v krvi. Zato je ugotavljanje in spremljanje tega pojava dokaj preprosto -potreben je le odvzem krvi in ustrezna preiskava. Za izvedbo le-te so danes na voljo že povsem moderne metode in nivo glukoze v krvi si lahko meri že skoraj vsak pacient sam. Normalna koncentracija glukoze v krvi znaša na tešče 6,1 mmol/l. O sladkorni bolezni gov- iorimo pri vrednosti Z0 mmol/l ali več na tešče, po obroku pa 11,1 mmol/l ali več. Drugi znaki bolezni, ki jih lahko opazimo sami, pa so stalna huda žeja, obilno izločanje seča, hujšanje, pri hujših oblikah pa motnje zavesti. Pri močnem zvišanju koncentracije glukoze v krvi se motnja zavesti prikrade počasi z zaspanostjo, počasno izgubo zavesti in v končni fazi preide v globoko nezavest -komo, pri hitrem padcu vrednosti glukoze v krvi pa pride do nenadne izgube zavesti. V nadaljnjem poteku nezdravljene ali nezadostno zdravljene | bolezni pride do okvare drobne- ga žilja, ki se kaže predvsem kot okvara očesne mrežnice, okvara ledvic z njihovo odpovedjo in/ali posledičnim močnim povečanjem krvega tlaka in okvara živcev. Okvara večjih žil povzroči najpogosteje prizadetost srca in možgan. Evropski urad pri Svetovni zdravstveni organizaciji je zaradi pogostosti pojavljanja sladkorne bolezni in možnih komplikacij osnovne bolezni izdal priporočila, v katerih pri splošnih ukrepih poleg zgodnjega odkrivanja bolezni, kar je naloga izbranih zdravnikov v osnovnem zdravstvu in odkrivanja komplikacij, kar je naloga splošnih zdravnikov in specialistov ustreznih strok, potrebno izvajati tudi preventivo, ki naj jo izvajajo vsi prebivalci sami. V številnih študijah so prišli do zaključka, da so za nastanek sladkorne bolezni pomembni številni dejavniki tveganja, najpomembnejši pa so: - prekomerna telesna teža, - telesna nedejavnost, - nepravilna prehrana, predvsem preveč maščob v hrani, - sladkorna bolezen v družini. Na prve tri dejavnike tveganja lahko sami vplivamo, predvsem z ustrezno, uravnoteženo in zdravo prehrano in redno kontrolo in uravnavanjem telesne teže. Če vemo, da so predniki zboleli za sladkorno boleznijo, moramo biti posebej pozorni na morebitne zgodnje zgoraj že opisane znake bolezni, še bolj vestno skrbeti za zdrav način življenja in pogosteje preverjati koncentracijo glukoze v krvi. Bolnikom pa predvsem priporočam, da se strogo držijo navodil svojih zdravnikov in specialistov deiabetologov, redno jemljejo zdravila, ki so jim bila predpisana, ustrezno dieto in skušajo živeti zdravo. Le tako bodo preprečili komplikacije in poslabšanje bolezni, ki sicer lahko vodi v invalidnost in včasih tudi v prezgodnjo smrt. Številni sladkorni bolniki so dobro ozaveščeni in mnogi organizirano sodelujejo tudi v Zvezi društev diabetikov Slovenije v Društvu diabetikov Celje. Če ste tudi Vi, ki sedaj berete te vrstice, sladkorni bolnik, pridružite se jim na Gregorčičevi ulici 6/11 v Celju. ■NMHMMI y BORUT ČRETNIK, s p. Zg. Roje 21,3311 Šempeter ZAPOSLIMO DELAVCA - VODOVODNEGA INŠTALATERJA ali INŠTALATERJA CENTRALNIH NAPRAV. Pogoji: Dokončana šola ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj. PRIJAVE Z DOKAZIU O KONČANEM ŠOLANJU POŠLJITE NA GORNJI NASLOV V 10. DNEH PO OBJAVI V SAVINJČANU. ' \ ' - ; r:; 'l: V ZBORNICA ZDRAVSTVENE NEGE SLOVENIJE IN SEKCIJA PATRONAŽNIH MEDICINSKIH SESTER organizirata strokovno srečanje "Varovanec s stomo in rano v patronažnem varstvu", ki bo v četrtek, 19. in v petek, 20. novembra 1998 v Gasilskem domu v Žalcu, Ul. Heroja Staneta 1. Srečanje bo vseslovenskega pomena, saj bodo udeleženci iz vseh krajev Slovenije. J GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p. Prežihova 1, Žalec, telefaks: 063/718-265 PROJEKTIRANJE mobitel: 0609 618-443 ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: GRADBENA DELA \ / NIZKE GRADNJE OBRTNA DELA \ / ADAPTACIJE INŠTALACIJSKA DELA\ / REKONSTRUKCIJE ¥VA TRaov$K° M V Jrm podjetje «m. Šempeter 126/b ŠEMPETER Telefon: 063/701 252 Avtodeli za vozila: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA -ALFA -LADA SAMARA - VW sesalnik za mokro In suho globinsko čiščenje RSL 2001 cena: 59.990 Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Vsem strankam želimo varno vožnjo! SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Tel.: 063/716-733 716-016 Mob.: 0609 616-786 24 UR Ambulantni čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter &ASEBNA VETERINARSKA AMBULANTA) Ambulanta je odprta od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. DEŽURSTVO 24 ur. Tel.: 701-323 Mobitel: 0609 646-202 TIKA ëempeter v 5. d. 13a tel. 063/701-547 OKULISTIČNI PREGLEDI v ČETRTEK, 10.12.1998. se na tel.: 701-547! Obiščite nas in videli boste bolje. Cvirnoma cffitoc//*'¿n &.A. Delovni “S: od 8-do 12-in od do 18-ute Celje, Ul. mesta Grewenbroicha 9 ob sobotah od 8'do 12'u,e- tel. 063/415-056 Vabi vas OPTIKA SIMONA. POOBLAŠČENI SERVISNO-PRODAJNI CENTER SKALETOVA 13, HUDINJA ■ CELJE 063 37-506 FELICIA od 1.272.012 SIT OCTAVIA od 1.946.550 SIT OCTAVIA COMBI od 2.239.872 SIT ■ SERVIS ZA V0ZIU SKODA ■ PRODAJA NOVIH VOZU - MONTAŽA DODATNE OPREME ■ ORIGINALNI REZERVNI DELI ■ MENJAVA VOZIL ■ STARO ZA NOVO ■ PRODAJA RABLJENIH VOZIL ■ KREDITI IN LEASING ■ VOZILA SO TEHNIČNO PREGLEDANA ■ KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE Del. «is; od ponedeljka do petka od 8.- 12. in 13.-17. ure, ob sobotah od 8.-12. ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks : 702-088 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS REZERVNI DELI za štedilnike, pralne stroje, hladilnike, sušilce perila, bojierje Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 SUŠILEC PERILA GORENJE WT 610 PRALNI STROJ GORENJE PS 1131 PRALNI STROJ GORENJE PS 512 ZAMRZOVALNA SKRINJA 300 I POMIVALNI STROJ CANDY 250 S POMIVALNI STROJ INDESIT PRALNO SUŠILNI STROJ INDESIT PRALNI STROJ BOSCH WOB 1600 42.900.00 SIT 81.600.00 SIT 59.700.00 SIT 59.700.00 SIT 83.820.00 SIT 65.900.00 SIT 89.900.00 SIT 109.900,00 SIT TELEVIZOR GORENJE 55 cm TTX 42.300,00 SIT TELEVIZOR GORENJE 63 cm TTX E6 2X25 W 79.800,00 SIT TELEVIZOR GORENJE 70 cm TTX E6 2X25 W 89.870,00 SIT GLASBENI STOLP PANASONIK AK 25 59.500,00 SIT TELEVIZOR PANASONIK QUINTRIX 63 TTX 103.020,00 SIT GLASBENI STOLP SONY 77 67.980,00 SIT VIDEOREKORDER SAMSUNG 35.900,00 SIT GLASBENI STOLP SHARP 39.900,00 SIT novo novo V SERVISU novo novo POLEG POPRAVILA TELEVIZORJEV, VIDEOREKORDERJEV, GLASBENIH STOLPOV POOBLAŠČENI SERVIS SESALCEV VORVVERK BREZPLAČNA DOSTAVA MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV JSUMIA MIM3R HUM Savinjčan Informacije petek, 30. oktobra se je v organizaciji Žalske hardcore skupine Usual Suspects, v klubu Kljub v Celju zgodil eden večjih punk festivalov na Štajerskem. Nastopale so skupine iz Ljubljane, Celja in Žalca. Publiki so se predstavili Žalski grungerji ALTERNATIVE EGO, ki so otvorili koncert.Obiskovalci so bili dobro raspoloženi in so mlado žalsko skupino dobro sprejeli. Predstavili so se s svojimi pesmimi, kot tudi s pesmimi drugih izva-jelcev te glasbene zvrsti (Nirvana,...). Nato je nastopila ljubljanska melodična hardcore skupina VVASTED, ki je napolnila Kljub s pravo punk energijo in USUAL SUSPECTS’ PARTY Punk v vsako slovensko vas! 190 Ï9C 180 ^ 18C postavila publiko v razpoloženje, ki se je obdržalo do samega konca. Igrali so dobre pol ure, nakar je nastopila celjska oldschool skupina RIOT, ki je meje norenja še bolj razmaknila in raz- tastičen šov. Skupino Riot sestavljajo vodja skupine, josh Les, basist Adi Delija, bobnar Simon Bogatin in Gregor Videc, ki je zamenjal prejšnjega kitarista Kristjana Lesa. Skupina obstaja že WASTED greta množica je ob Celjanih norela skoraj eno uro. Riot so na domačem terenu napravili fan- ALTERNATIVE EGO tri leta in med tem časom je imela že lepo število "kadrovskih" sprememb, ampak kljub temu, je glavna hardcore skupina na celjskem območju. Riot so izdali že dve demo kaseti (enol996 in drugo 1997 leta) in imeli že okoli trideset koncertov po Sloveniji in Hrvaški. Dosegli so že veliko na svoji glasbeni poti in zaradi njihovega zelo dobrega koncerta, ne moremo zameriti norenju množici ponorelih najstnikov, se je le-to samo stopnjevalo. Publiki niso pošle moči niti pri zadnji skupini. Kot zadnji so nastopili Žalčani USUAL SUSPECTS. Zelo očitno je bilo, da publika še ni bila "zadovoljena", saj se niso nehali zabavati in noreti tudi ob tej Žalski hardcore zasedbi. Na splošno je bila zabava polna energije cel večer in je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Obisk je bil nad vsemi pričakovanji in vzdušje, ki je vladalo je bilo nabito s pozitivno energijo teh skupin. Nastopiti bi morali tudi polzelski punk-rockerji Heilenstein, ki so bili zelo pomembni v začetkih skupine Usual Suspects, ampak so zaradi časovne stiske tistega dne, koncert odpovedali. Koncert so člani skupine Usual Suspects organizirali v proslavo njihovega skupnega rojstnega dne, ki ga imajo skoraj vsi le v nekaj dnevih razmaka (29.10., 30.10., 10.11., 17.11.). Na koncertu so nastopale skupine s katerimi fantje tudi drugače sodelujejo, prijateljujejo in namen koncerta je bil čist, neomadeževan, odštekan žur, katerga namen so tudi USUAL SUSPECTS dine so pri nas pustili dokaj dober pečat. Upam, da so pripadniki tako imenovane hardcore glasbe dobili svojo dozo, ki bo morala zadostovati do naslednjega tovrstnega koncerta. Skupina Usual Suspects prihaja iz Žalca in jo sestavljajo Boris Živkovič - vokal, Sebastjan Lorger -solo kitara, jernej Čulk - bobni, Blaž Bizjak - bas kitara in Mitja Knapič - ritem kitara. Skupina RIOT dosegli. Našemu občinstvu se je prvič predstavila skupina Wasted iz Ljubljane in po reakcijah mla- obstaja že dobro leto in za sabo ima kar lepo število uspešnih kon- certov. Fantje igrajo melodični hardcore, ki ga spremljajo besedila o vsakdanu z Žalskih ulic. Igrali so že s skupinami, kot so PRIDIGARJI, PROLETARIAT, BEZ PANIKE, DEMOUTION GROUP, HEILENSTEIN, LAČNI FRANZ, BIG FOOT MAMA, žalskimi metalci INTERCEPTOR,... Posnetega imajo tudi že nekaj materiala in pojavili se bodo na kompilacijski zgoščenki Crknu '98, iz istoimenskega koncerta. So skupina na dobri poti, da postanejo dober punk band. V Sloveniji je to "gibanje" zaživelo pred nekaj leti, ko se je glasba in način oblačenja ter gledanja na svet prenesel iz Združenih držav Amerike. Ta glasba spremlja v ZDA, atraktivne, ekstremne športe, kot so surfanje, in-line rolanje, skejtanje in vožnja z BMX kolesi. Vsi ti športi so nevarni in predvsem hitri, zaradi česar se lahko hitro poškoduješ. Hitrim športom pa sodi hitra glasba, široke "cote" in živeti življenje sproščeno. To je nekaj o hardcore glasbi oz., kot jo nekateri imenujejo neo-punk. Mitja Knapič Naše kmetije ponujajo KMETIJA ROJNIK - PLAVC iz Podvrha 16 ponuja jabolka: idared, gloster, jonagold in delišes. Po naročilu dobite svež jabolčni sok za vkuhavanje, domač kruh in suho sadje, posušeno v krušni peči. Pokličete jih lahko na tel.:063/709-039. KMETIJA MAROVT iz Pariželj proda (z doma pridelano krmo) pitane pujske za nadaljnjo rejo ali za zakol. Pokličete jih lahko v večernih urah na tel.: 063/722-078. KMETIJA KAČ iz Ruš - blizu mlekarne v Arji vasi prodaja jabolka za ozimnico, jabolka so pridelana na naravi prijazen način. Oglasite se lahko popoldan med 16. in 19. uro. Tel.: 063/708-004. KMETIJA HRUSTL iz Studenc ima še vedno v zalogi vse vrste prvovrstnih jabolk, repo za kisanje, sveže zelje, črno redkev in še kaj. Tel.:063/888-745. NA KMETIJI FONDA ANTONA iz Kamene 15, Braslovče, lahko kupite domača neškropljena jabolka: jonatan, belfler in boskovski kosmač. Tel.:063/726-147. Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231 UGODNA POSOJILA OD 1 leta DO 3 let ZA VES GRADBENI MATERIAL Velika izbira keramičnih ploščic po zelo ugodnih cenah od 900,00 SIT m3 dalje - SANITARNA KERAMIKA IN KOPALNIŠKA OPREMA - IZOLACIJA NOVOTERM KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM BRIGADIRJI MDG! Sporočamo, da nas je prireditveni odbor Kluba MDB Novo mesto obvestil o pripravah na 40. obletnico gradnje avtoceste Ljubljana - Zagreb. Vsi brigadirji, posebno tisti, ki ste bili udeleženci te velike mladinske delovne akcije (bilo vas je blizu 6.500), ste vabljeni 28. novembra 1998 na Otočec pri Novem mestu, kjer bo ob 11. uri pričetek slovesnosti v pokriti teniški dvorani. Območni Klubi brigadirjev MDB so že pričeli z zbiranjem prijav. Vabljeni! Koordinator za celjsko regijo, Igor Ponikvar PRODAJA RABLJENIH VOZIL in MOTORNIH SANI ARCTIC CAT DACA,d.0.0. tel.: 063/718-222 Migojnice 140, 3302 GRIŽE mobitel:0609/629-093 ( ODKUP RABLJENIH VOZIL 00 LETNIKA 1992 DALJE ) UGODNE CENE ZIMSKIH IN LETNIH GUM! ZA VSA RABLJENA VOZILA IN SANI KREDITNI POGOJI - OBRESTNA MERA DO 3 LET 4,5%, DO 5 LET 5%. Odprto:od7.do15.ure, «reda: od 7. do 17. ure. . petek: od 7. do 13. ure, O Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 VEDNO NAJVEČJA IZBIRA SVETIL NE VERJAMETE? - PREVERITE!!! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GOR1LCEV DANILO PIKU s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 GSM.041 709-186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, . BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVEll OUNIH GORILCEV PEKARNA -TRGOVINA B11% lir* ct* /'> Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063/716-375 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Spoštovani! Dolžni smo Vam sporočiti, da imamo že nekaj časa sVojo trgovino tudi V VELENJU. Tam smo Vam na razpolago Vsak dan od 7. do 21. ure ter ob sobotah in nedeljah. Vabimo Vas, da nas obiščete! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so vedno bogato založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s.p. Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: • pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev • zamrzovalnikov > HITRO • KAKOVOSTNO • V NUjNIH PRIMERIH TAKOj < Naj se tkejo vezi med starejšimi in mlajšimi, nas bogatijo in krepijo ter nam dajejo volje in moči za nov jutri. Krajanka Vranskega MALI OGLASI IŠČEM VARSTVO za enoletno ■ deklico. Tel.: 717-972 PRODAM novo zložljivo jedilno mizo z osmimi novimi stoli -komplet, barva mahagoni. Tel.: 471-964 Ni smrt tisto, kar loči nas. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Ob njih so brez pomena razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob igubi drage mame, stare mame in tete VERE ŠLANDER roj. ARH se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Posebna zahvala sosedi Betki in trgovini Rajh. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Prebold, posebno dr. Ireni Roščič, oddelku gastro -bolnišnice Celje, pevcem, godbi, g. župniku, govorniku in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Hvala! Žalujoči: hči Veronika z družino in ostalo sorodstvo Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN 11. novembra je minilo leto dni bridke žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ate in dedi KARL DRAGAR iz Griž 66. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, se poklonite njegovemu spominu in mu prižigate svečo. Žalujoči: žena Jožica, sin Miran z družino in ostalo sorodstvo Kako prazna sta dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Povsod sledovi tvojih pridnih rok, ki pomnil bojih še naslednji rod. Bolečine težke si prestal, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in brata ZDENKA ZUPANA iz Vranskega (20. 10. 1934 - 3. 11. 1998) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, številne sveče ter svete maše. Zahvala velja g. Turineku za opravljeno pogrebno slovesnost in pogrebni službi Strahovnik. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. Pavli Rode - Zalokar, Marjanci Pečovnik in celotnemu kolektivu Gostišča Štorman. Vsi tvoji Osrečevati in biti srečen ...je pisalo v uvodu vabila starejšim krajanom Vranskega ob njihovem srečanju. Z zadovoljstvom in lepo udeležbo, ki so jo izkazali krajani so počastili vse tiste, ki so prispevali k temu, da srečanje vsako leto poteka. Iskrena hvala krajevni skupnosti, g. Sušniku, duhovnikoma g. Turineku in lezerniku, članom Karitasa, kolektivu Brglez in Filač, Cvetličarni Sadika, pevcem ter skupini otrok pod vodstvom zgo-jiteljice Romane Orehovec. Pomagajmo pticam in sošolcem ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica POLDETA BABIČA iz Prebolda (1944 - 1998) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste izrazili spoštovanje, darovali sveče, cvetje, sv. maše, nam izrekli sožalje ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala g. Rudiju Hermanu za ganljive besede ob slovesu, g. župniku Francu Serecu za lepo opravljen obred in sv. mašo, PGD Prebold in tekmovalni ekipi, godbi TT Prebold in njegovim sodelavcem, pevcem za odpete žalostinke, osebju Doma upokojencev Polzela za nego, osebju nevrološkega oddelka bolnice Celje, osebju nevrokirurgije KC Ljubljana in patronažni sestri Anici iz ZD Prebold. Hvala tudi pogrebnemu kolektivu Ropotar. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Malči, brat Vili z ženo Eriko in nečaka Boštjan in Vesna z družinama “Hud je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvoje volje do dela in življenja... ” ( Na OS Polzela, podružnični OŠ Andraž že drugo leto zelo uspešno deluje modelarski krožek. Vanj so vključeni vsi fantje od 1. do 4. razreda, njihov mentor pa je Zvone Smerke, učitelj in vodja podružnične šole. V šolskem letu 1997/98 so pod geslom S pticami si delimo zado- voljstvo v okviru projetka EKO šola raziskali in izdelali okrog 300 različnih ptičjih krmilnic in valilnic. Z njimi so se udeležili vseh srečanj mladih tehnikov in na državnem tekmovanju osvojili zlato priznanje. Minulo soboto so pred blagovnico na Polzeli pripravili odprt dan pod naslovom Pomagajmo pticam in sošolcem. Pripravili so tudi različne modele krmilnic. Mladi modelarji so jih izdelovali, za obiskovalce pa so pripravili lične komplete. V vsakem kompletu so vsi potrebni leseni deli že razrezani, žebljički, lepilo, strešna lepenka, za darilo pa je prejel vsak kupec še vrečko hrane za ptice. T.Tavčar “Smrt ne izbira. Rada udari prav tam, kjer bi najmanj pričakovali. Iztrgala nam je dobrega človeka, zlato mamiko, babico, prababico in taščo. Nikoli ne bomo mogli zapolniti praznine v naših srcih. ” ZAHVALA ob nenadni izgubi MARIJE UDRIH (22. 7. 1916 - 4. 11. 1998) iz Sp. Grušovelj 22, Šempeter se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam izrekli izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred in besede ob slovesu, KS Šempeter, moškemu pevskemu zboru Polzela, cerkvenemu pevskemu zboru Šempeter, praporščakom, pogrebnemu kolektivu Ropotar in ga. Ropotarjevi za besede slovesa. Hvaležni smo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam nudili pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: hči Irena z družino, hči Milica z družino, snaha Nika z Jakom in Urško POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003, 720-660,720-662 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta JOŽETA RUPARJA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno hvala dr. Strouhalu, kolektivom Kovihotehne, Doma upokojencev, OŠ Polzela, OŠ Ljube Mikuš Žalec in skupini Zimzelen I. in II. iz Žalca. Vsi njegovi *”Ab v najtežjih trenutkih v življenju potrebujete pomoč, smo vam na voljo dan in noč ... POGREBNE STORITVE ROPOTAR Šempeter, tel.: 701-433 GSM 041 613-269 POSLOVALNICA ENOTA GRIZE POSLOVNA ENOTA REČICA OB SAVINJI na pokopališču v Žalcu nudi vence, ikebane in rezano cvetje. Sprejemamo naročila za vzdrževanje grobov. Tel.: 716 - 800 NOVEMBER 1998 Zanimivosti Srečanja, posvetovanja, osrednja vaja S srečanja gasilskih veteranov, ki je bilo v dvorani Doma krajanov na Gomilskem. V okviru an. Več sto mladih gasilcev pa se je zbralo na srečanju v Braslovčah, v petek zvečer pa so imele svoje srečanje gasilke v Grižah. Osrednja vaja ob mesecu požarne varnosti pa je bila v soboto s preizkušnjo sistema zvez Žare, operativne sposobnosti in seznanitev z dejanskim stanjem meseca požarne varnosti se je v minulih dneh na področju Gasilske zveze Žalec, ki združuje 40 prostovoljnih gasilskih društev, zvrstilo več aktivnosti. Tako so se na Gomilskem srečali veterani GZ Žalec. Zbralo se jih je več kot 230, 22 pa so veter- požarne ogroženosti tet preizkusom hidrantnega sistema v SIP Šempeter. V vaji, ki je po besedah poveljnika GZ Žalec dobro uspela, je sodelovalo 160 gasilcev sektorja Šempeter ter osrednje enote v GZ Žalec. T. Tavčar podelili priznanja gasilec Najpogostejši prizor po končanih poplavah je bil podoben temu na fotografiji. Marsikomu, kot tudi temu moškemu, pa letos Martin mošta ni spremenil v vino, saj je predčasno stekel po vodi. D.N. V Porance po asfaltirani cesti Za krajane zaselka Porance v KS Uboje je bil v soboto dopoldne lep in srečen dan. Namenu so namreč predali asfaltiran odsek ceste v dolžini 400 m. Slovesnosti so se udeležili domala vsi krajani tega zaselka ter žalski župan Milan Dobnik in predsednik sveta KS Uboje Štefan Frece. Na slovesnosti je najprej spregovoril predsednik režijskega odbora janez Domitrovič, ki je dejal, da so pripravljalna in zemeljska dela ob pomoči krajevne skupnosti in gradbenega podjetja opravili sami, medtem, ko je Občina Žalec s svojim deležem pokrila stroške asfaltne prevleke. Krajani so poleg prostovoljnih ur prispevali tudi po 100.000 tolarjev. Nekaj besed je spregovoril tudi župan Milan Dobnik, nato pa mu je pri simbolični otvoritvi pri prerezu traku pomagal predsednik sveta KS Štefan Frece (na fotografiji). T.T. Od leve proti desni uplenitelji Drago Plaskan, Drago Rak, Mitja Rak, ki so mu pred puško prišli kar trije prašiči, in Kari Cizej Padlo je šest prašičev Člani Lovske družine Braslovče so na praznično soboto pripravili lov na divjega prašiča. Lova se je udeležilo okrog 30 lovcev, ki so to divjad sledili pod Dobrovljami. Z lovom so bili zadovoljni, saj so uplenili kar šest divjih svinj, ki tukajšnjim kmetom delajo precejšnjo škodo po poljih. Kot so povedali, že kar nekaj let niso imeli tako dobrega ulova na en dan. T. Tavčar Državna sledarska tekma Kinološka zveza Slovenije in KD Pluton Polzela sta pripravila 3. državno sledarsko tekmovanje in regijsko srečanje v spomin na Primoža Teichmeistra. Tekmovanje je bilo na poligonu KD Pluton in bližnji okolici, udeležilo pa se ga je 56 psov z vodniki. V posameznih kategorijah so zmagali: skupina A - pes sledar: Danijel Lipič s psom Nera (KD Goričko), skupina B IPO lil -Božo Predalič s psom Athos pol-lusov (KD Grosuplje), tretja je bila Simona Bač s psom Sanom (KD Pluton), skupina C IPO I -Mitja Geržina s psom Ikar Leomegy (KD Grosuplje). Pri regijskem tekmovanju pa so bili najboljši Bojan Ramot s psom Ronom (KD Muha Buha), jure Turk s psom Palom (KD Celje. T.T. Na sliki: št. 43, Petra Marjetic s psom Sindy, ki je bila na regijskem tekmovanju v skupini ISP - A peta in št. 12, Simona Bač s psom Sanom, ki je bila na državnem tekmovanju tretja. CrtltlllJrsfcll- §JT€fCŽ!- Gob je bilo letošnjo jesen veliko. Gobarska sreča pa se je znova nasmehnila tudi Branku Pernovšku in njegovemu vnuku Lukcu iz krajevne skupnosti Galicija, ki sta med lepim številom nabranih gob našla tudi orjaškega, preko kilogram težkega gobana. Kot smo zvedeli, je goba končala v ponvi pri peku Romanu Brglezu, ki je pred tem oba srečneža še fotografiral. D.N. Savinjčan zopet 2. decembra Zaradi predvidenega drugega kroga volitev za župane, ki bodo 6. decembra, bo izšla posebna številka Savinjčana 2. decembra. V njej pa bo že marsikaj zanimivega iz praznične decembrske ponudbe.