Kako gospoda v Gradcu z našim denarjem delajo. Da6no knjižico poznaš dobro; v njej sta dve strani, ki ti marsikatero no6 ne dasta spati, ki ti zagrenita marsikateri grižljaj: to sta leva stran za dolg in desna za vpla6evanje. Na prvi je natanko razporejeno, iz katerih dolžnosti sestoii tvoj dolg, in tam tudi najdeš, da se tirjajo od tebe takoz" ani deželni prikladki. Ta denar te6e v Gr dec, in od tam se z njim oskrbujejo deželne potrebe, to so tiste, katerih nima na skrbi niti država, niti okraj, niti občina. Nekatere deželne naprave imajo se vzdržavati popolnoma iz deželnih prikladkov, druge zopet kakor na pr. vinarska šola, ohranjujejo se deloma same ter dobavljajo le prispevke, zopet drugim iz deželnih prikladkov ni treba niti krajcarja, nekatere imajo Se celo prebitke, in končno uživajo tudi mnoge naprave državne, okrajne in ob6inske podpore. Vendar se pokaže redno vsako leto primanjkljaj, in ta-le se pokriva z deželnimi prikladki. Ze delj 6asa znaša ta primanjkljaj pri nas na Štajarskem vsako leto dobre 3 milijone, od katerih pride torej ravno dober milijon na nas Slovence. Državna zbornica je zaklju6ena in kmalu se bo otvorila deželna. Zato je eelo naravno, da nam baš sedaj stopajo v glavo deželne skrbi, rekše misli, kako gospoda v Gradcu z našim denarjem ravna. Kaj nam daja nemška gospoda za vsakoletni milijon, ki smo ga dosedaj, dasi hudo težko spravljali, vendar vestno pla6evali? Ali uživamo za dolžnost tudi pravico, kakor nam gre? Ali postopa nemška gospoda v Gradci z nami Slovenci tako, kakor pošten 6lovek, ki spoštuje verske in državne zakone? Na to vprašanje si lahko kolikor toliko odgovori sieer vsak sam na podlagi lastnega opazovanja, tudi je že «Slov. Gospodar« ve6krat povzdignil o6itajo6i glas proti Gradcu,  ali najboljši odgovor, od katerega najnatan6nejši sovražni poznavalec naSih razmer ne more edškrtniti niti betvice, nam ponuja štajarskega deželnega zaklada prora6un, katerega izdaja nemška gospoda v Gradeu sama. Za leto 1899. prora6una še nimamo v roki, ali to ne de toliko, kajti velike razlike med prora6uni zadnjih let ni, vendar rastejo potrebš6ine od leta do leta za nekoliko, z njimi torej tudi primanjkljaj in naša tretjina, kojo imamo za pokritje tega primanjkljaja prispevati. Služiti nam torej mora prora6un za preteklo leto. Ali pretresti vsega od konca do kraja, bilo bi za jedn list «Slov. Gospodarja* preobširno; zato bodemo navedli le to in ono. Ce ne moremo iz6rpati vsega prora6una, sme nam graška gospoda le biti hvaležna, kajti pokazalo se bode le pravičneišo nego v resnici je. Opomniti še imamo, da bomo navajali svote, kakor jih je predložil deželni odbor. Za deželno upravo je bilo primanikljaja 237.197 gld., nas Slovence ti6o6ega gold. 79.066. Ta svota se rabi za pla6o deželnega glavarja, 6 deželnih odbornikov, črez 100 uradnikov raznih činov, nekaterih drugih služe6ih oseb in za pisarniške potrebš6ine. Deželni glavar, ki vle6e najvišjo plačo, \e naš ljuti sovražnik, namestnik njegov, ki je Slovenec, ne dobiva ni6, niti krajcarja; izmed deželnih odbornikov, kojih bi morala biti Sloveneev dva, imamo sedaj po hudem boju le jednega našega in v velikem krdelu uradnikov in drugih oseb je Slovenec le kak portir ali pisa6, in še med uradniki nižje vrste je naš človek bela vrana. Za eeste in železnice je primanikljaja 153,140 gld., od kojih gre na okrajne ceste 1. razreda 96.000. Nemci so namre6 kaj pametni; po svoji zemlji iraajo vse polno takih cest, za katere pla6uje vsa dežela, tni Slovenei pa si naj do malih izjem svoje ceste vzdržujemo sami. Od naše tretjine 51.47 gld. torej nimamo mnogo. Sicer mislimo o tej stvari še kedaj natan6neje govoriti. Za regulacije rek je primanjkljaja gld. 68.560 nas ti6o6ega 22.853 gld. ali vsak izmed nas vidi, da so naše slovenske reke tega denarja le bore malo okusile. Po nemških tleh }e malone vsaki rečici tok ukazan po zidani strugi, da je kmet obvarovan škode; pri nas pa smejo Drava in Pesnica in Š6avnica in Dravinja in Sotla in še druge po njivah in travnikih hruti, da kmet v obupnosti vije roke in gladu umira. Kdor tega ne veruje, naj gre ob Sotlo; tamkaj je kraet zaradi ve6nih vodnih nezgod tako obupan, da ga ni mo6i utolažiti; da, vsled neprestane bede in žalosti je že nekako otopel; kdor je tak obraz videl enkrat, nikdar ve6 ga ne pozabi. Pod to6ko «ustanove in štipendiji v svrho izobrazbe* 6itamo, da se podpirajo učenci na meščanskih šolah z 1200 gld. — slovenske meščanske šole pa ni niti jedne —, da uživajo podpore: neko nemško bralno društvo, društvo nemških Štajereev na Dunaju, nemški «Studentenheim» v Celju, društvo «Sudmark,> torej društva, ki so nam sovražna in ki namenoma delujejo na naš pogin. Zopet druga društva, od kojih Slovenci nimamo niti toliko koristi, kar bi za nohet djal, dobivajo znatne letne doneske; vsota znaša mnogo tisoč. Nadalje naj imenujemo deželni srednji Soli; veliko realko v Gradeu in veliki gimnazij v Ljubnem s svoto 20.638 gld.; naša tretjina znaša 6879 gld., in kaj imarao za ta denar? Največji primanjkljaj pa je seveda za meščanske in ljudske šole: 1,315.836 gld., nas tičoči 438.612 gld. Starejši naši čitatelji se utegnejo še spominjati tistega zanimivega računa, ki ie pokazal, da smo leta 1896. za meščanske in ljudske šole Nemcev mi Slovenci plačali 154.903 gld. in da na toliko vržemo Nemcem vsako leto le za njih meščanske in ljudske šole v žrelo. Od našega denarja uporablja se torej za nas le nekaj črez polovico. In ta še gre večidel za to, da se naša deca z nemščino nečloveško trpinči. Deželne meščanske šole imaio Nemci v Judenburgu, v Fiirstenfeldu, v Hartbergu, v Radgoni, v Celju, v Gradcu in v Voitsbergu, kje pa mi Slovenci? Ko bi imeli le jedno! Pa je ni. Za jahalnico, telovadnico in drsališče (da se graška gospoda lahko po zimi na ledu zabava) je primanjkljaja 3653 gld. Res, velikanska svota to ni, ali v letih kaj znaša, in Slovenci od tega nimamo čisto nič, k večjemu prijetno zavest, da si ošabni Nemec da od nas revnih Slovencev zabavo plačevati. Poljedelska šola v Grottenhofu in sadjarska v Mariboru kažeta primankljaja gld. 26 359; na nas pride 8786 gld.; obe šoli sta trdo nemški, in znano je, da je druga pred kratkim dobila novega ravnatelja iz Pruskega, dasi je bilo več slovenskih prosilcev. To se pravi v obraz pljuvati slovenskemu narodu! Končati moramo, da nam članek ne postane predolg, dasi litanija tistih svot, ki je Slovenci mečemo skoz okno in Nerucem v malho, še dolgo ni pri kraju. Gotovo je, da Slovenci od tega milijona, ki ga vsako leto plačamo v Gradec, nimamo koristi skoraj nič, pač pa veliko škodo. Če vzememo, da Nemci tri četrtine našega denarja — in to ni prevefi — uporabljajo v svoje svrhe, koliko to znaša v letih? 2e v dvajsetih 15 milijonov! Kako bi mi prosvetno napredovali, ako bi imeli vsako leto 1 milijon na razpolago! Na kateri višini bi bila naša ljudska izobrazba, kako bi se laliko gojile znanosti in umetnosti, koliko bi se lahko storilo v povzdigo kmetijstva itd.! Ali to še ni največie zlo, da Nemcem tlako delamo, da njim kakor našim gospodarjem letni davek plačujemo, ampak najhuje je to, da Nemci naš denar uporabljajo v to, da nas uničujejo. Oni delajo namenoma na to, da mi gmotno propadamo, da se sčasoma pogreznemo v golo beračijo, da smo duševno vedno slabejši od njih ter da oni postanejo sčasoma naSe zemlje gospodarji, mi pa njih hlapci in dekle. In na kar Nemci delujejo, to se jim prej ali slej mora posrečiti; to je tako naravno in neiz ogibno, da le popolnoma glup, bedast človek more pričakovati druge pnhodnosti. Zato pa kličemo iz globine slovenskega bratskega srca: »Rojaki! Nemudoma proč od Gradca! Nemci naj gospodanjo le s svojim denarjem, naš denar pa nai je na razpolago eilino le nam.» Od ust do ust naj se razlega po Slovenskem Šlajarju geslo «Proč od Gradca,» poslanci naši pa naj pogurano stopijo temu gibanju na čelo ter ga modro vodijo.