— Cea*« X.— L TJREDNTSTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUOCINIJEVA UL. 5 TELEFON fiT. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-». PONCDEEJSKA UDAJA HJITRAM IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA »JUTRA«. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 3 LIRE. NKNAROCEN1 ROKOPISI SE NE VRAČAJO Die schweren Abwehrkatnpfe im Osten Erbittertes Rlngen im Westteil von reiche sowjetisch« AngriSSe bei tmd Beriiitschew zerschlagen — Heftiger B-tschevvisten bei Retschiza — blutlg abgewi Ans dom Fiihrerhauptquartier, 9. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht glbt bekannt: Im Raum von Kirovvograd dauert das schvvere Rinpen mit unvernunderter Hel-fcgkeit an. Im VVestteil der Stadt wird wedter erbittert gekiimpft. Entechlossen gefiihrte Geffenungrif fe vvarfen die vor-drmgenden Bolscheuisten trot z hartnackl-gen Widerstandes an verschiedenen Stel-len zsuriick. I>abei \vurden zahlreiche Pan-xer abgesehossen. Siidich Riew, sudlich nnd ivestllch Po-frreMsehtsehe nnd im Raum von BerdJ-tsche\v zerschlujren unsere Tnippen zahlreiche feindliche Angriffe. Verbiinde der Waffen-SS warfen im Gegenstoss elne feindliche Brigade auf ikre AusganjjsstoK fcinjren zuriick und vernichteten 5J7 so-vrjetische Panzer und fiinf Stiirmgesohiitze. Die Luftvvaffe griff an den Brennpunk-ten mit gnteni Erfolg in die Erdkiimpfe ein und fiiirte den Sowjet« hohe Verluste an Menschen und Material zuu VVestlich Ketschizai gin g der Feind nach befti«rer Artillerievorbercđtung mit stajr-ken Krafteu auf breiter Front zum An- griff ttber. TJnsere Stettongea ter Abriegelung einlger Einbruche tlber-ail gehalten. Bei VVitebak htg der Schwerponkt der soNvjctlschen Durchbrachsangriffe restem sudosttlch der Stadt. Sle wurden trotz star k on Panzer- und Sehlachtfliegereto-aatzcs in erbittertea Kampfen btutig ab-geuiesen. Die Sowjets verioren Mer 84 Panzer, davon allein 57 trn dnem Korpa-abschnitt. An der stiditaHendschen Front Hess die Ka.mpftatigkeit de« Felndea Im Abschnltt u-cstlich Mignano-Venafro nach. Mehrere ortliche Angriffe gegen unsere Hoheti-stellungen vrurden unter hohen Veriusten fiir den Feind abgewehrt. Anch an der A dr Lak liste blleb ein starker Vontoas des Feindes ohne Erfolg:. Ein elgener Sto*«^ trupp vernichtete elnen feJndlichen Stutz-punst und zersprengte Muni tlons lager in die Luft. Einaelne britische Flugreuge waxfen tn der vergaogenen Naeht Bomben auf Orte in Westdeutschland. DabeJ wurde erneat der Aachcner Dom getroffen. Cena R^oseveltovega Izdajstva Evrope Ženeva, 9. januarja. Globoko ogorčenje je zbudila v britanskih, predvsem pa v nevtralnih gospodarskih krogih vest, o kateri med pripadniki zavezniških narodov zelo živahno in razburjeno razpravljajo. Roosevelt je namreč v Teheranu sklenil s sovjetskimi zastopniki gospodarsko pogodbo, ki se tiče povojne dobe in ki je že tako daleč napredovala, da jo bo treba praktično le še podpisati. Bistvo te pogodbe tvorijo ameriške dobave Sovjetski zvezi v skupni vrednosti 10 milijard dolarjev, ki naj bi se izvršile v prvih treh povojnih letih. Dobave bi služile splošni obnovi Sovjetske zveze, zlasti ponovni zgraditvi njene industrije in prometa. Sovjetska zveza naj bi prejela od Zedinjenih držav kar cele strojne, petrolejske in sladkorne tovarne, poleg lokomotiv, železniških vagonov in drugega materijala. Kot protivrednost so nameravane sovjetske dooave zlata in izdelanih proizvodov, seveda le v toliko, v ko-likor bi našle v Ameriki svoj trg. Predvsem oa hočejo dobiti Zedinjene države take surovine, ki jim primanjkujejo v večjih količinah in ki jih rabijo za zopetno napolnitev svojih rezerv. To so zlasti kositer, volfram, mangan, živo srebro in krom. Poleg tega so nameravane tudi ogromne dobave bencina. Rečeno je bilo dobesedno, da bodo Zedinjene države prejele »cele oceane bencina«, ki jih nameravajo spraviti v podzemeljskih skladiščih za potrebe morebitne bodoče vojne V deloma zelo vročih debatah o tej pogodbi je bilo omenjeno tudi dejstvo, da so Američani z'nio odnes-'i Angležem veliko povojno kupčijo, zlasti še, ker je prav Anglija upala, da bo dobiia v S^vjei^ki Rusiji novo in zelo odjemi jivo tržišče v povojni dobi. Britanci so smatrali dobave Sovjetom kot eno najvažnejših priložnosti, s katerimi bi lahko dobili zopet denar v svojo deželo ter bi na ta način lahko pokrili svoje izredno velike inozemske dolgove. Kalio velika je ta kupčija, nam dokazuje primera z uvx>zom v Sovjetsko zvezo v zadnjih treh letih pred vojno, ki je znašal le 146 milijonov dolarjev. Ta pogodba pojasnuje tudi osebne iz-premembe, ki jih je izvršil Roosevelt zadnje čase v svoji vladi. Tako n. pr. sprejem Stettiniusa, padec ^teoretičnega so- cialista« Sumnerja VVellesa, ter Roosevel- tov odstop od New Deala. Ta pogouba jt cena, ki so jo Američani zahtevali za svoje povojno dezinteresiranje v Evropi in ki so jo plačali boljSeviki. Smuta je sicer zgodaj, toda za neposreden poseg vendar že prepozno, zvedej c tej pogodbi ter je nato v svojem mnogo opažanem govoru govoril o sovjetskem kolosu, kl bo po vojni obvladoval vso Evropp. Tudi ta vest je tipična za prave vojne cilje Roosevelt ove kitke. Govore, da se bore* za svobodo in demokracijo, v resnici pa jim gre le za dobičkancane posle. Za umazane dolarje so pripravljeni prodati evrcpske narode krvnikom GPU, a popolnoma pozabljajo, da delajo račun brez krčmarja. Nemška vojska bo tem imperi-jalističTrm kramarskim dušam, ki izdajajo celo svoje zaveznike, temeljito prekrižala načrte. Veselje na WaHstreetn Stockholm, 9. jan. DNB. Istočasno, ko postaja znano angleško ogorčenje zarad velikega teheranskega barantanja med Ro-oseveltom in bol;ševiki glede naroč la ameriški industriji v znesku 10 mili j rd dolar, jev, prihaja iz New Torka prva vest o veselju Waratreeta zaradi sklenitve te mastne pogodbe. Ameriški list »Times« piše namreč. d% je na severnoameriški industriji doigo č-q-sa ležala nekaka mora ker so se industrij, ci bali, da bi s tem, ker so se Zedinjene države prilagodile vojnim razmer m bi) ustvarjen za mirno dobo premočan pro-dukc jski aparat Sedaj pa so prispele iz VVashingtona vesti, »ki so t-^ moreč: pritisk izpremenile v krasen sen«. Pripravlja se ameriško-sovjetska trgovinska pogodba, na podlagi katere namer vajo bolv še\ik; v prv:h treh povojnih letih izdatt v Ameriki 10 milijard dolarjev Severnoameriški odposlanci so že nekaj mesecev v vsej tajnosti pripravljali Stal'na na ski?-n:tev te kupčje. Pogajanja so priš a v ^?»k stadij, da so opazovalci, ki -im ie bil zrai potek dogodkov, že v prvi tretjin1 d^cem bra šepet li- da se je Roosevelt 7 načrt rn take trgovinske pogodbe v žepu p: javil pri Stalnu v Teheranu. Badoglijeva vlada priznava svojo nemoč Rim, 8. januarja. Trpljenje južnoita-Hjanskega prebivalstva še ni pri kreju, je izjavil državni podtajnik Badog! jeve vlade Cordini, Dasi se vlada nujno zaveda, je dejal Cordini. da bi bilo treba zvišati popolnoma nezadostni krušni obrok, vendar na žalost ne more sedaj podvzeti nobenega ukrepa za zboljšanje prehrane prebivalstva. To zboMšanje je končal državni podtajnik, ostane samo pobožna želja. V zvezi s tem priznanjem lastne nemoči iz ust zastopnika Badogliieve vlade spominja rimski radio na preišnie oblju be Badoglija in Viktorja Emanuela. da b< niihov-v izdaistvo prineslo italijanskemu narodu kruh. mir in delo. Avtoriteta Viktorja Ema-ttueEa Itt Bat?ogfija je le senca Ženeva, 7. januarja Poseben dopisnik >T:mesa* poroča ?z južne Italiie. da postaja oolcžai italijanske kraljevske klike za an^o?men'škim' črtami od dneva do dn°va boli nevzdržen Štiri mesece po kaptulaciji Viktor Emenuel še vedno ne užTva nobene p^-dnore ljudstva. Njegova in Badcelijeva avtoriteta sta le senci, ki sta ponolnoma odvisni od anerloameriške-ga priznania In od njihovega orožja O kakem usnešnem delovanju Badogliievih >vladnih uradov« sploh ne more biti govora Tako n. pr. na SiePii! in Sardiniji Badooiiipve uredbe enostavno ignorirajo. Dopismk poroda nato o znakih »stalnega obsto-;aTiiq faS'Trma* v vseh ^a«=ed»nib Italijanskih nok^aiinah in na otokih Piše. da je znano da so ble v števimih mestih južne Italne razne tajne skupščine republikanski fašiiev Vedno znova se pojavljajo po hišnih zidovih napisi »ritorne-remoc Jasno ie tudi da so »korenine fa-šizma »Se nadalje popolnoma žive. Pariz, 8. januarja Italijanski duhovnik Torricella ki je izdajal za italijansko kolonijo list »D Corriere«. je bil v svojem Umovanju od dveh neznancev umorjen. Neznana morilca sta zbežala na kolesih Torricella je bil papežev tajni kom orni k Revizija angla-eglptske pog&đbe Carigrad. 7 jan DNB Pos'anci narodne stranke v ecimskem parlamertu pno1 kratkem načeli vprašanje revizije ang e>ko eg'ptske pcoodbe Krihz rali so ministrskega predsednika Nanosa paso. ker n' omenil te važne točke v prestolnem govenj ter so rx«ta\:l- na^a-mentu naslednje zahteve: 1.) revizija poeodbe z Anglijo: 2.) od>tranitev v?eh analc:k"h čet iz Egipta takoj po končani vojni, 'n 3.) odprava obsednega stanja, ki so gc razglasile angleške okupacijske čete Velika otroška umrljivost Ženeva, 8. januarja »Glasgow Herald« poroča o veliki umrljivosti otrok na Škotskem ki je bila med 1. 1934 in 1938 celo najvša v vsem angleškem imperiju ter višja kaker v Severni Ameriki in v dTžavah zap-dne Evrope. Pri tem je dosegel najvišji delež Glasgow. kjer je povprečno izmed tisoč ljudi umrlo 77 otrok. »Giasgovv Herald« pripommja. da revni, slabo hranjeni in Cesto brezposelni starši ne morejo vzgojiti zdravih otrok v svojih slabih, prenapolnjenih, neh'srenskih hišah Oe bi pregled" li življenjske razmere Urokih angleških množic. b: 'ahko u trotov li alarmantna in obenem ponižujoče Številke. Daruju m Umsko Težki obrambni boji na vzhodu — Številni pri Kijevu, PogrebiSču in pri Silovit naval bzljSevikov pri Rečici zavrnjeni pri Viteteku lami ▼ napad aa tlroki fronti Z zajezitvijo nekaterih vdorov smo povsod obdržali svoje postojanke. Pri Vitebaku Je bilo težišče sovjetskih probojnih napadov južno vzhodno od mesta. Kljub veliki uporab) oklopnikov In bojnih letal so bili v srditih bojih krvavo odbiti Sovjetske Čete - »o tn tzgubile 84 oklopnikov, izmed teh 57 v odseku enega samega zbora. Na Jnžnoitalijanskem bojišču Je popustilo sovražnikovo delovanje v odseku zapadno od črte Mignano— Venafro. Več krajevnih napadov na naše višinske postojanke Je bilo obranfenih z velikimi izgubami ca sovražnika. Tudi ob jadranski obali je ostal močan sovražnikov sunek brez uspeha. Neka napadalna četa je uničila neko sovražnikovo oporišče ter je pognala v zrak municljsko skladišče. Posamezna britanska letala so vrgla v pretekli noči bombe na kraje v zap~dii Nemč!ii. Znova je bila zadeta stolnica v Aachnu. Ftthrerjev glavni staa, t. Jan DNB. Vrhovno poveUništvo oboroženih aH objav- Na področju pri Ktrovgradn so nadaljujejo težki boji s nezmanjšano silovitostjo. V zapadnih predelih mesta se ie nada.je bi je jo srdite bitke. Odločni protinapadi so vrgli napredujoče boljševike kljub ***n-lenemn odpora na več mestih nazaj. Pri tem so bili sestreljeni številni oklopntkL Južno od Kijeva, južno ta zapadno iki in oklopniški grenadirji presenetljivo izpadli iz me-^r ter so sovražnika, ki so mu ses+relili 12 oklopnikov. pregnali z važne višinske postojanke. Kljub jakosti teh bojev je Kirovgrad le eno "zmed žarišč boljševike z mske ofenzive, v kateri nemško vodstvo s spre'no uporabo sil, ki so mu na razpela20 vedno znova uspešno preprečuje sovražnikove množestvene navale To *e ie posebno rasno pokazalo pri za^ez'tvi vdora nri Žito-nvru. kjer ie u^e^o remš :;m če'^rr*. 00 ubranitvi številnih survkov in prot napadov razčistiti položaj. Jožnd od Kijeva so zaustavili or^VrMoč-sra sovražnika Južno od Pogreb:š5a so vrgle več sovražri h na-padalnh kinov nazaj doć'm so Tužno zapadno in r?-v eTi^anadno oi B^rdčeva v obrambn h bojih se^trelile 21 sovjetsSrh oklopnikov r» ponovno osvojile razne strateško važ'-e kraje. Pri Vitebsfctt, severnem tež;Sču z^^ke bitke, so re bolisevik' zopet zaman zaletavali v nemške obrambne postojanke. Južnovzbodno od mesta so napadli v odseku neke divizije pa kljub vsem naporom niso dosegli drugega kakor majhen krajevni vdor ki ie bil s protsunV^m takoj očiščen Sovjetske če*e so severno zapadno od me«ta zopet pr'čele z glav" nv napadi, ki iih podpiraio oklepniki in bojna letala Tamkai ie ve« d^n npnadalo okrog sedem strel?>k:h d vizij s štirim* oklopn škimi brgamadi in eno motorizirano brgado namesto zrže'enega prodor? pa se ie moral sovra=" 'irli na tem mestu zadovoljiti z nekai vdori, k^ «0 b deloma že oč'ščeni. de'oma pa se zanje vrše se očiščevalne borbe. Izgube boljševikov. ki so poleg ostalega orožja izgub 1 18 oklopnikov. so b'le zopet zelo velike čeprav ie napad Dodpralo mnogo baterj ter orren5 oremakliive^a +e4kesa orožja Samo na zaledeneli površ'n: nekega jezera, preko ka4ere ;e napadel sovjetski polk. je obležalo skoraj 500 padlih boljšev'kov. Tudi severno od Ne vel j a, kjer je sovražnik z bataljonskimi napadi po;zkušal ugotoviti jakost nemških obrambnih črt. so se izjalovili .ije^ovi ?ur>ki. Sest oklopnikov ie b:lo sestrel;en'h. Poleg bojev na žarišč:h rmske bitke so se razvili siloviti, čeprav krajevno omejeni boji severnozapadno od Rečice Sovražnik je tu poizkušal prodreti po topnišk-: pripravi in po zamegli t« t preko Ipra. napadajoči bataljon pa je obležal že med reko in glavno bojno črto ter je bil $ protinapadom vržen na svoje izhodišče Enako so se zrušili kraievni sovražni napadi zapadno od Propojska Boji na jtf*n^i^ijansketn bojiS2n Berlin. 8. lan DNB Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih v južni Italiji: V sedanjih bojin z naraščajoče *-"Iovi tostjo na področju pri Venafru in M^a-mi nimajo napadajoči invazijski oddelki opraviti le z običajnimi odpornimi Črtami, temveč z obrambnimi p*«<-»vi k' njih dneh so morali Anglo-Američani vedno znova spoznati, da so ruševine kraja, ki jim ga je po naj silovite j ših bojih prepustila nemška vojska, ali pa kak gorski vrh popolnoma brez pomena, ker imajo takoj v bližini opraviti že z novimi nemškimi utrdbami. Za+o so vrgli Anglo-Američani včeraj na področju pri M gna-nu na obeh straneh ceste in pri ruševinah kraja San Vittore ter severno od njega v boj močnejše sile, rako da so sedaj prišli k prodoru na široki fronti. Temu že več dni pričakovanemu razvoju so strnjene nemške topniške sile že v naprej s svoj'm zapornim in uničevalnim ognjem, ki je segal do zb:ral:šČ Anglo-Amer'ćnnov. zdrobile napadalno ost Vztrajna in ener^'čna nemška obramba, podprta s protinapadi, ni sovražniku nikier dovolila, da bi se razvil. Na ta način se je ojačila silovitost krajevnih bojev, nemški posebni zaščitni ukrepi v oblik- >kr tih strojn šk h gnezd. m:nskih polj ter oklopn šk*h postojank pa so se polno uveljavili ter so povzročili invazijskim Četam občutne krvave in tvarne izgube Vsled tega sovražnik n^ mogel pridob.ti n-:kakeg3 ozemlja izven okvira, v katerem se že 65 dni razvijajo vojaške operacije Severno od Ve-nafra in v gorovju Apennov so se pri delnih snežn:h viharjih naua'jevr.u udtirni šunk: nemških čet Ob iadrnnski obalni cest so obstali krajevni su-;ki britan-ke 8. ?• 'de v ob'^ainem okviru Zaustavljena so bili prei nemškimi čriami ter tam^ kaj tudi rabiti. T*-:--; o 'viT.fs v Stalili ženeva, 8. januarja Voj lopisnik vodilnih i. si: 1 !:a bojev' v Italiij km r-'"»-o vzhičeni nad uspeh An-gloamerVn nov >Prei: k a k; ^o 0"<\ ■» .* i'>rr»o že nekai tednov v ftr^ior'^tn^jni ptfie n rse odigrava popolnoma drugače kakor prej na S ciliji. v Tunisu n v puščavi.« Zavezniki posiradajo sedaj v Italiji izvajati naitežje in najdražje oprraoi e te vojne. Težavne so ker nudijo zaveznikom samo »omejene možnostv presenetit5 sovražnika, k^ je s svoje strani pridobil nur-g-o časa da je lahko temeljito organiziral svojr rbrambo drare pa po poslale operacije za A.ne-'oamrričane zaradi velike uporabe m^ter?jala. ki gra zahtevajo posamezni na^d proti nemškim ^or-sm postojankam Končno zabteva naravni potek brbe tudi velike človeške žrtve ravezn*kov Snl^b s" rin fzrringa n*gp vom' d^p^frrtik ''sta *Tri«»b Den^dence« zapravljati papir za kornet ranie an^Toam^riSkeRra bojevanja v Tta'in Voin-' k^tfk lista *Trrsb Tir"«-«- q uo^nrovMa ^a ^e naor^dovanje zavez"ivov v Pal'-fi ^•♦nin v resn'ci zpto počasno n mučno K^ma< šp obstoja upa-n*e da b* ie Ano^o^om fn ^nirr^rnnm š*» Wos pozimi posrečilo pospešiti ta tempo. A*?f*£t5sa?T::? ur'cevanje kulturnih spomenikov Rim, 8. januarja. Vatikanska delavnica mozaikov ki je bila porušen? med an-gloameriškim letalskim napadom na R m je seda- že tolkc popravljena, da je v zman;š nem obsegru labko pričela delo na-sta'e pa so deloma nepopravljive poškodb«. Tako je bilo un čenih več ton mozaičnih kamenčkov v 600 raznih barvah, ki sploh ne morejo b ti več znova narejeni, ker se je izgubilo t-jno navodilo za njihovo izdelavo Delavnica se je bavila v zadnjem času z j^eprodukc jami velikih slik znameni-t h slikarjev, ki so bile potem poslane pr vs<*m svpfu da sc krasile Številne cerkve Milan, 8. januarja. Po naknadnih poročilih je bilo zaradi bombardiranja Rm:ni-ja uničen;h veliko število dragocenih ume;-niskih spomenikov bodal deloma bodisi popolnoma Med njimi 90 rotovž zgradba Iz XV stolptja mestno gledališče cerkev sv Av?ruSfin' pravi umetniški biser -Jta-ra trdnjava Malatesta. palača Latim ia Jrugl. Vezuv bruha ž. neva g !M )NB Po vesteh ic jutne Ualtje je Vezuv znova pričel delovatL Nt dveh krajh si razlivajo rdeči tokovi lave n **iino 1^ 4» ak«aiena k bojišča« ____ live** sovražnik Hrvatov Zagreb, 8. januarja. Ob Droslavi I5let-nice ustaškega gibanja posveča »Hrvatski narode svoj uvodnik o stališču ustaše v do komunizma. Last pravi: »Ustaška ustava smatra komunizem za enega največjih sovražnikov hrvatskega naroda. Ideologija ustaškega gibanja se je rodila iz protiko-munističnega stališča, ki ga je hrvatski narod zavzel na osnovi izkušeni.« Estonski odpor prsti moskovskemu pohlepu Reval, 8. jan. »Eesti Soena« uporablja napad »Pravde« proti \Villk:eju da ponovno poudari pripravljenost vsega estorjikega naroda, boriti se proti boljšev zmu do njegove končne ugenebitve »Pravdin« članek pravi list. jasno dokazuje, kaj misl5 Mcsk\a cede baltsk h držav. Tud; države ki St) z Moskvo zvezane, so se že odločile glede baltskih drža v. Nara ed'na sreča je nag'aša hs*. da so-vjetsko-anglo-amer^k;'. zveza ptnl Stalinovim vodstvom ne obsega vsegi sveta m da so na svetu še države, v katerih SLiPnova beseda ni vredna pečenega gro'a Življenje estorif&esa naroda ie varno samo to iko časa dokler obstoje take države. Kar se tiče govOT čenjs »P.avJc« o »prestovolini priključitvi« Estonske k Sovjetski zvezi, potem je estonski narod samo v enem po2ledu pokazal svojo prosto vo!:o. namreč da je prostovoljno zgr-bil za orožje nroti Moskvi takoi ko 'e imel prvo možnr.rt Z orožji-m v rvarjenje v Alžiru FVnv. 8 jan DNTR Južncfrancoski listi ob avl laj i m^ročilo iz Tangcria o dosedanjem rezultatu boli;eviškrg --i-Or* r» " V- TT ^ ~ : v H V ff>'f>Vajf*V in bandttov. ki so se zbrali v znamenju srca in kladiva k boljševiškemu pokopu našesra nareda. Mi in vil Tu Slovenci, trdni. zdru?enl tn z neizprosno voljo, zlo končati, med ?eboi povezani — tam mednarodni moskovski plačanci, evnuhi zlatem telesa. izdaialci lastne krvi! Mi in vi! Slovenski n^rod hi boljševiška satrapija, »ocvobodilna fronra«. Poti so tako ia^ne da ne domiSčaio nobenega dvoma več prenad tako 5'rok da ni moffoč noben most čezenl! PrfcfH smo v čas. ko smo vse osebne c»;re ue*l*liH v stran in stopil? ob dvanajsti uri na branik naše lene SlnvenMe z e«n «a?ro mislijo, z eno samo skupno voljo: da rešimo, kar se rediti da. da spet mn^'mo. kar je oom?#»no. da dv»«memn. kar le podrto, da preženemn m«»re*e oblake sroje in smrti in da ifednfr' 7n?Mtno. pa če treba tod* za reno na.lveč.iib žrtev! N: ga več ueovora ki b? nam mocrel za-gradfti pot ni je sile. ki bi nas mogla ustaviti! Slovenski narod kf fe do dna 'zpti RTen- k» V*»,:>» bo'p^'np *n *rr»Henfa te r»o «vof:b ■in ih«>'iiib nrp^«*a vnilcJb tj» bn*is*ie dni spreeoveri) odlnrno besedo ki bo sla v zgodovine kot silovit mejnik brez primere. Tn kot odffovnr na to b^e-4*-* naS^po naroda udaria dane« eno camo eec!o. ki opreva na^e trdne in ledene vrste nrnt'Vo-Bttontsričnih borcev To eeslo ie- ^«*da.i mor* e-n^oriti trda pest — ne krščansko usmiljenje! Dovoli ie lervih be*ed dovoli rol»2*rrr!ll sotza. do\mli h'^avš^me in miroltnbn^li kremeni! Naša mkaioča zemiia noie drugačno pe^cm Kdor 1o le sl^Sal ho z n~mi še1 re<; kdor ;m? se drnber kr5čan«keea Mjtm*Menja v «eV. bo dv'e-nn n*»«t. ne eno. obe — in bo udaril no bnH*ev:?Vih volkovih v kožuhih »osvobodilne fronte«. Kdo je med nami. k^ bi ne oomagal sosedu, če vidi da mu hiša gori? Ali kdo ie. vas vprašam ki bi raiši pomagal nožigalcu kakor pogorelcu? Danes ie ve? slovenski narod en sam beden pogorelec. satanski požigalee r/a dviga svojo kleto rdečo zastavo in preti da bo spremenil 5e tisto, kar je ostalo, v kup pepela in ruševin. Pa se 5e naideio liudie. ki z naslado pomagajo mednarodnim požigalcem in svojim že tako bednim rojakom pripravljajo nove požige. Gorje vam, pridigarji InSraneire ljubezni, ki ste škod žametne ustne bruhali strup laži in goljufnih čustev o krščanskem usmiljenju, kot ga Kristus nikoli učil nil Gorje tudi vam. frafearji in zapečkarji, ki ste nas v najusodnejšem trenutku odvračali od borbe! Gorje vam. cmearji in pomišljači. ki ste se v najtegobnejši stiski svojega naroda pom^šltali stopiti v vrste protikomunistič-nih borcev! Gorje tudi tebi. čedni mladenič, ki s* cinično pripomnil, meni se Še nič ni zgodilo, naj se drugi bijejo, jaz imam ženo hi dom. Danes velja za nas in za vas: Sedaj mora eovoriti trda pest — ne krščansko usmiljenje! Za nas in za vas! Le s to razliko, da bomo mi udarjali, vi pa držali! Kdor ima oči. naj vidi, kdor ima ušesa, naj posluša, kdor ni neumen, naj razume! Dohazi so tako jasni, tako v oči bodejo, tako kričeči so, da se jim. »poštovani Ljubljančan, ne moreš več upirati! Povabil bi vso našo gospodo, ki 5e verjame v nacionalnost »osvobodilne fronte«, da stopi v Prešernovo ulico do trgovine, prelepe trgovine Avšič. pa si tam ogleda »nacionalno« zastavo »nacionalne« ljubljanske brigade! . Kaj. vas vprašujem, je na tej zastavi slovenskega? Nič. prav nič. razen kapljic nedolžno prelite slovenske krvi! In kaj boš dejal ti, spoštovani zagovornik OF. na ogabni dokument o likvidaciji vseh. ki niso pravoverni komunisti? Morda tudi tebe zadeva ... Pa bi povabil tudi tebe. častiti prijatelj krščanskega usmiljenja, da si ogledaš li kvidacijsko listo ljubljanske gospode. Morda ti bo potem laže pri srcu in boš še bolj žametno govoril o krščanski ljubezni Pojdite vsi tja na Dolenjsko, na Notranjsko. Primorsko in Goriško, pa stopite na pogorišča in objemite ruševine, raz- lite pepel te občudujte lerda nesle laže govorili o krščanski ljubezni! Pa še na Turjak, na MoselJ. v Kočevje in G rakave, v Velike Lašče In Jelenov ileb, pa t belokranjsko Prage stopite, pa v naše gozdove in gmajne in poiščite vse. ki tam trohne, ker so mednarodni zločinski »osvoboditelji« sklenili, da ne smejo več Uvetl. ne smejo ti veti. ker so mislili In govorili po slovensko, kakor je tebe In mene mati učila. Dajte, pokličite Jih s besedami krščanskega usmiljenja in ljubezni v življenje! Mi pa, ki nočemo več ognja, ki nam je ruševin in pepela zadosti, mi, ki so nam tisočeri umorjen; Slovenci zapisali nesmrtno oporoko zvestobe do naroda in do zemlje svoje, prisezimo zdaj, ko gremo novim dnem nasproti: Sedaj bo govorila trda pest, ne krščansko usmiljenje! • Krepkim besedam odločnega proti komunističnega borca mora pritrditi vsak Slovenec kj hoče dobro sebi in svojemu na rotiu. PrikazaJ je gorje, ki so ga komunist, priklicali nad nase ljudstvo, najstrahotnejši ogenj, kar ga pomni slovenski človek Izrazil je zasluženo priznanje in znhvaJ" slovenskemu kmetu, ki je. kakor nekdaj i turških Časih, tudi sedaj v samoobrani h prvi posegel po orožju, da resi sebe in svo dom. Pokazal je, kje so resnični narodu Izdajalci a svojemu narodu izneverjer munisti, ki služijo vse uničujočemu tero rističnemu revolucion^rstvu. Govoril je iz srca ogromne večine slovenskega naroda, ko je ugotovil, da komunizem ne pozna kompromisov in ne usmiljenja in da zato tudi v borbi proti njemu ne more biti kompromisa in usmiljenj*, ker bi drugače ta borba že v naprej bila obsojena na neuspeh Prepričani smo, da govornikova izvajanja ne bodo zgrešila svojega cilja in da bodo slovensko ljudstvo v njegovem življenjskem boju proti komunizmu se bolj okrepila. Umor dvanajstih Bsžigrajcev L 1942 Rcm.mscefica ob objavi Kidričeve krvave okrožnice L»lsU so neuavno objavili krvoločno uiuu-aicu t*o±+&i ivivUićcL, eiiw£a g.a.vn_ii ivOiuvkAuj Kodiu*Ai*-t^a m ito-iisui^^a. m si deslej s pošcC-ii-ia ojbkhb ii ■ e -g^avaj^ k^>t največji p^zL.avalcd DjegovLi Lcgoo in potreb. Ljudje, ki vs^ svoje žv.v-lj-cnje niso p^-av ruoescu- st^>r-l. za svoj na-iou., so se noeiu*aL dvig.i.k, đa ga >^sv^-boae« in * osrečijo«. V^e to pa hO jo v-o aeei z iiinožetftven.xni Lii-iv-dacijOJiii. Us-kJe. od vsegu našega nai-oda no ostane ie maj-lien oustoteli, »ampak ti bodo dobri!« Marsikdo je presenečen prečilai navodna za pokolj slofeiiakegKi ž.vlja in morda nekoLko dvomi na/i možn*j9tJp tuke atrahotne propeLiosii. Toda stvar je Kid.iču zelo podobna ter je v polnem s.tl-du z njegovim znaiOijem, kaJcor tn d z njeg vo vzgojo, kajti Kidiič je učenec du.iaiske koiiibitemsive žoie, kjer so ai&te..iat.vno vzgajali teioriste m silnike za r^volu* ciortamo delovanje na B- Uanu. Do k^J^šne suahoine pod^ od sc lahkj povzpne človek, nam je dokaz zeuieva oinh dvanajstih Bežg.ajcev ki so jih Kkirčevi Lolovaji brezkiu^r.o poslieili pive dni jU-^ja leta 1942., seveda na pove:je svsj ga . eli-kega mojsti-a. Dno 29. junija je b~ odposlan v Italijo piv. mn~gošLcvtlru transport internirancev, zajetih ob spiosn. blokaai, V tran^lcportu je bilo več sto fan.ov in mož iz bežigis-jskeg oki-aja Ljubljane. Ta transport so komun sti usta vidi na poti, menvč. da gre za bogato naložen tovorni vlak. Na svoje veliko presenečenje pa ao dobili le inte* ni. ance in so slednjim nejevo-l.no očitali: ^PreUct. štu-entje. še z vami se moramo ukvarjati«. Pri tem napn :u js bila nekaiio polovica fateznlrancev »oevo ojs-na«, druga polovica pa je nad l.eval pot v internacijo. *Os\ obojence« so vle^rl: a seboj in so v teku naslednjega tedna izločili 12 in emi-rancev, ki so se izjavili, da gredo rajši v ntemacijo . Itakor da vstopijo v vis:o >os\*obodite'jev«. Zadnja sled za njimi se je nasla 6. julija 1942 v Išld odkrder so nekateri teh nesrečnikov poslali o v stila v Ljublj/mo. Potem je sled popolnoma prenehala, dokler n*so prišli na dan nesp>.n: dokazt da je bilo vseh 12 B:2igrajcev zverinsko postreljenih. Lani so bih namreč objavljeni dokument' iz k~terib je bilo raz vidno, da je umor ukazal >štab« in da j? posebej naročil ft^j se »llkvldaci-la« izv š popolnoma tajno da se o umoru ne bi n -koli zvedelo. 2e v tem pove1 ju se je kazala ^laha veet morilcev. Umor se je točno izviš.1, ni pa. ostal ta-rfen in je napravil zeio hu^o kri povso>, Kajti vsakdo a. je dejal: »Iialijrjii samo izpirajo, OJ^'arju pa ubijajo naoo rniaA-ino.« vest o nesrečnih Sežigaajcih se je sirla rLakoT pož^a: ter vzbujaia vsesplošno ogorčenje peštenih ljuui. OF je spoznala, da je Li-eba nekaj ulaentii. Isti Kidilč, ki je ukazal ostudni umor, je šel na delo, da omadežuje spomin nedolžno pomorjenih žitev ter oblati čast pokojaikov. V listu OF je objava s> svojim podpisom članek, v katerem je označil pobite mladeniče za ovaduhe, češ da so bili že v Ljubljani določeni za to, da bodo v taborišču stikali in ovajoli in da so se tudi s tem namenom dali 3arni ir.temrati. To nesramno laž je Kid.ič podpsal in s tem je bila ^.tvar Opravljena. Komunisti in simpatizei j so vei-jeli laži in smatrali oklevetane mladonijče za i^da, jalce. Od Kidriča, ki je zapisal to neramno laž o pobitih mladrh ljudeh, bi človek t,ri-č ako v al, da se bo znaa zlagati bolj sp etno saj je gojenec kominteinske šole. Vsak Ljubljančan namre ve in je vedel, da s nihče ni mogel izbirati ali pojde v inter-naerjo ali ostane doma In da se ni dlo niti približno uganiti, kdo pojde in klo ostane. Vsakdo ve in je vedel, da so bLli ravno oni, ki jih je bila blokada pobrala 28. in 29. junija, tako st.cgo zasUaien., da nihče ni imel dostopa do njih in da tuii nihče ni vedel, kdaj bodo odpeljani. Zato nihče ni mogel do njih, da bi jim dal kos kruha za na pot kaj šo-le. da bt jim r^ajal arivođSs za ovaduško delovanje v ta.bo-Hšču. Tega vsega pa Kidrič ni vedel in vedeli niso tega tudi njegovi pomegaoi, sicer bi se mojster laži Kidrič spretne je zlagal. Ugotoviti na *e pono\*no treba p^lo-ar. ienost Boris-1 Kidriča in n^Groa-ih pa->d Sv-Z laž*o so okteveteS svo4e ž tve. di bi cmi. t£fi svoi zločin in prikrili svoje prave cilje Sl'čriih žalostno brezvestnih primerov je bilo mno^o že poprej. š° neoflmemo več na kamene vse do danpšnfh drri. Vsi r*C*ca-zuje^o eno: prf*vara. laž. mor*l"fea F?trast in cin'čn« ne«?-" mrt rvat <*o osno\aae črte komunističnih »voditeljev«. IH. slmSoničiii koncert Jutri v ponedeljek, dne 10. t. m. bo Wehrrnachtsorder La^bach — Radio Lnib-ljan- priredi v velfki unionski dveran prd vodstvom znamenitega dirigenta Os walda B'.ichholza m simfon-cni koncert povečanega Radij^kesra orkestra z nasl**l-nj:m sn^redom: 1. Brhms* Simfonija *t 2: 2 D^-ofak: ^Z^ati ko'ovrat«: simf^nc-na pes-itev: 3 Smetana: Iz cikla »Mojr dom^\'inat. simfonična pesnitev: Vrtava. tivofak je zlož'1 simfonično pesnitev »Z! f kolovrat« no narodn' nravljici ki K je n*u'*»qi pesak E^hen Kratka vsebina pravif.ee *<» sledeča: Ob grozdnem parobku jezdi kmli ie v-sled Tova truden tn leten Pride ao koče k-fer vidi m^do lepo ('eki« ki mu da hladilen n-poj Kralj se ie ralfub*1 v ^kffcr> fe za^nnbH O«-kl'ca run odTovon. ^a nima svoje volje, ran-'o od^očule m^č^ha NaslpdrHe ju«"ro «oroČj lepo mladr dek,;co in stark* mu nonnd' ovolo hčerko, ki 1e močno no^^bna pastorki Da se are b: starka n«>«jtnrke. k> odnMt takne lene oči Tnmlo pusti v ?0^u: 3«" r*1?e in noare os vzame ffkr'val s hčerko v grad Svatba 1e trajal* osem dni nakar odide kraH n- votsko Mfd tem na«de *n-dodelen starffek v eo*du rn^mee^rleno tru-1»V> In posije nekega dečka v grad s rfa* tim kolovratom • da jra proda 8ft đve nof(t. Km lu zatem pošlje starčeK še zlate vreteno in zlato kode'io za ceno rok in ~»e 'imorje-e deklice Ko vse to dob pritisne čarovnik s pomočjo žive vode manjkal -ve -de k dekličinemu truplu in jo obudi v ž:v Menie. Po tr*»ri tednb se kr?l" vrne zmatro-slavno domov kraMlea mu pokaže kun'4e nI kolovrat in ko zabmi. :zd- srrTreviti 1*1* Tako zve krali vse. olide v gozd in najde deklico, s katero se r»oroxi T)<»di med nailenše umetn'ne skladate^'a Dvofak^ *n «ra le v Linblianl Slovenska filharmori 1a prvič 'zvaiala n-- koncertu O'asbene Matice meseca februara leta 1911- Iz Smetanovega simfoničnega ciklusa »Moja domovina« ie pr"v gotovo na^boij znana in priljubljena s!mfonična pesn'tev »Vltava«. v kateri slika skladate»1 aeV te mogočne češke reke in življenje ob njej v temni senxr Češkega les- izvirata Jva stu-dtačka Ftvj žubori veselo tn toplo dr icr pa teče hladno in mirno Bistri valovi skakljajo od kamenčka do kamenčka, oba vrelca se združt" ir> leskečeta v zar*i hitra-niega sonca. Tako nastane potoček ki te račetek mogočne reke Vltave ki narase po svoiem teku po češ k- zemlji v moeočen veletok Tek Vstave nas vodi skozi «* Stime v katerih se oghsa veselo lovako Življenje Iz Sum pridemo v ravnino fcjer zaslišimo veselo družbo svatov V mesečini rajajo vodne vile po njenih srebrnih valovih, v katerih se zrcalijo obrisi temnih graaov, pomnikov nekdanje slave. Vrtava pada preko nešteto kataraktov m ▼ asegoe« u. stroki strugi se veličastno val proti ma-tuški-Pragi Tu jo p^zdr vlajo starodav m Višehrad. nakar počas: izginja v daljavo Na kencert z izredno lep'm sporedom opo2arjamo. predvsem pa opozarjamo na to ca ie začetek tečno ob 18.. konec pa bo ob 19 30. Vstopnfce se debe tekom jutna-niegn dneva v Knjigami Glasbene Matice m pri večerni blag jni v hotelu Un.on pred začetkom koncerta. RADIO LJUBLJANA PONEDELJEK, 10. JANUARJA 1944 7.—7.20 Poročila v nemščini. 7.10—8. Jutranji pozdrav Vmes: 7.30—7.40 Poročilo v sloveničmi. 12.—12.30 Opoldanski koncert. 12.30—12.45 Poročila v nemščini in slovenščini 12.45—14. Koncert »Malega orkestra Blanovica«. 14.—14.10 Poročila v nemščini 14.10—15. Za vsakega nekaj. 17 do 17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—17.45 Popoldanski koncert 17.45—18. Zabavni kotiček 18—19.30 III javni simfonični koncert povečanega Radijskega orkestra Vodi dirigent Oswald Bucholz. 19.30—19.45 Poročila v slovenšči ni Pregled sporeda za naslednji dan. 19.45 do 20. Glasbeni pregled tedna 20.—20 10 Poročila v nemščini 20.10^—21 Iz starih in novih operet. 21.—21.40 Glasbene slike. 21.40—22 Prenos beIgralske vojaške oddaje 22.—22.10 Poročila v nemščini 2T^b> l do 2230 Glasbe za lahko noč. T Filmski pregled Tednik: Zn^mf»nstl nem§kl otolog pref. dr. E;cken praznuje 70 letnico svoiesra rojstva Ob pritoki 10 !-»trvce KT">"F }p sore-srovoril državni vod"*a dela dr. L.ey. Vesela predstava za vojake na vzhodu Sneci-alna ladja poiarra mr^že proti sovražnim pedmornicam. Mostišče južno Kerča je lovanlu nem^ke^a orožla. V Sestmotorno veTel<*talo nakladajo tanke *n drugo te?ko orožie Nikopolj dosežen. Nemško težko tonništvo in nanad sovražnih letal na baterije, katere uspešno ščiti protiletalska '-hramba OHcrfrel letala, ni'ot -^zstoni« s padalom. Protisnnek nemšk'h ok'onn'h srenadiriev. Metalci min ustvarjajo ne-produšnl zaporni '"-genj. rnionr* Enkrat v letu« fContlnental-Fllm) Francoski film v nemški verz'ii Danielle Dan-iet« ln Albert Pre-'ean držita s svojr» šarmantno igro cel film na gotovi vtSin1'. Dejanje samo bi pa lahko imenovali, komedllo zmešnjav ali pa zmešnjavo v komediji. Je to tipično francoski film z mestoma pretiranem luksusom, eleganco in nohleso. z namlš^eniml ali pravimi pustolovci in z vsemi rekviziti, ki snadalo v~ tako družbo, skratka film ima vse značTmostl francoske filmske proizvodnje Pr-'čne se v S'lvestrovi noči kar malce romantično, z plotovi m sentimentom in poudarkom kavallrstva. Iz pravljice sllvpstrske noči se razvije potem komedija, ki se p*tete v glavnem med nosilcema obeh glavn-'h vlog in se konča seveda z objemom. Film namreč nima drugih am-blcii kot zabavat* občinstvo. Matica: »Ko dekleta zorMo .. .c (Terra). Naalov je kar privlačen manj dejanje samo Tri raznraalena dekleta imajo z mladostno nastrojeno materjo (Hennv Porten) vse oomo načrtov ln seveda tud4 neprtlik pri lovu sa ženim. Oče kateremu začne večni krik tn vik v hiši te presedati ooberne. a se kmalu zopet vrne »n pr*nel1e vsaki hčerki moža katerega si fe z>Ma. Sam na najde svelo Ženo vso umirjene. — Grdi se na Norveškem v pofpretekH dobi. Eno izmed treh Hvahnfli mladenk poasabJja Ljubljenca nora znana Geraldina Katt. V predsporedu teče kulturni film, ki nas popelje tudi na Norveško, kjer nam pokate v slikovitih zunanjih posnetkih, kako nastaja ladja in sicer od izbire tn sečnje lesa do splcvitve. Zanimivi so posnetki, kako spuščajo debla po visokem ln strmem bregu fjorda v morje. Sloga: »Ce ti vetei vrata zapre« (To-bis) Film je napravljen po Italijanskem odrskem delu »Un colpo di vento« ln se odigrava v Florenci. Ima globljo tendenco in sicer: ne srdi bližnjika po zunanjosti, temveč po njegovem delu in značaju. Ta motiv je v prljetn oblila obdelan v tej komedij', v kateri ima Paul Kemp glavno besedo. SIcer je vloga bolj tragikomična, saj preganja usoda v obliki Lazim oral istov rašega glavnega junaka kar kruto. Reveža n ti na praznik ne puste spati razni glasbeno navdahnjeni sosedje. Ko si h "-če z metlo v rok? priboriti zasluženi počitek, mu veter pred nosom zaloputne vrata stanovania. V sami nočni srajci naprosi na stopnišču nvmoidočo dekl;co. naj bi šla po ključavničarja in jI penudi zato dve liri. Mati deklice, ki je sliža'a. da mož v nočni sraici ponuja njen" hčerki dve liri, je dvignila vik in krik. poklicali so policijo in »nesramn' zapeljivec« Je prišel šele na sodišču do besede, kjer mu pa tudi niso verjeli >povesti o ključavnicar-1uTnihaduria< z poštovanjem tenorista Francla Mladinsko igro »Robinzon ne sme umreti« smo že pred leti videli na HubTjanskem odru, a tokrat je bila Se bolje nr^nravliena hn le na premieri v soboto vŽsrala na vsej Črti. Zabavalo se je mlado ln staro, igralci so ?eH mn-^eo priznanja ln sra bodo d°Iežnl pač Se mnogokrat. Podrobneje porobio bomo še pr'obč'li. prav tako o »Truba-rhir+u«, za katereca so bile vstopnice tudi že v soboto razprodane. Tn za nonede-ljek je napovedan snet nov pomemben kulturni doer«">dek: m simfonični koncert poveč?»nea narodna ali kakršna koli druga gesla, kakor vsem drugim narodom, tako zlasti še nam Slovencem samo pogin. Do prepričanja morejo in morajo priti, da je tudi za nje samo ena pot, ako hočejo ohraniti sebe in prispevati k ohranitvi slovenskega naroda, to je pot dosledne in nepopustljive borbe proti komunizmu v vseh njegovih pojavih. Če se v tej torbi ne l:odo pravočasno zdru-£32 vsi, ki čutijo in mislijo res slovensko, čaka tudi nje žalostna usoda, kakršno je komunistično izdajstvo pripravilo Dolenjski in Notranjski. Božična deklaracija izvira iz temeljnega spoznanja, da moramo Slovenci zaživeli iz lastne narodne ideologije v skladu z vsemi tistimi, ki branijo pravice človečanstva proti mednarodnemo komunističnemu sovražniku. Prepričljiv dokaz je, da je v vsej naši javnosti prodrlo spoznanje, da je rešitev predvsem V samopomoči. Kolikor bolj bomo sami dokazali, da smo voijni, odločeni In sposobni, braniti in zagotoviti svoj narodni obstoj, toliko bolj smemo računati na pomoč ostalih borcev proti komunistični zaroti, na čelu jim Velika Nemčija-, ki nas že sedaj s svojo mogočno oboroženo silo podpira v tej borbi. Železno strnjeni nemški narod je danes edino ves-nično jamstvo za rešitev Evrope pred hol'ševiškim komunizmom. Ostali evropski narodi se morejo zanašati le nanj, saj je danes že vsakomur jasno, da Anglija in Amerika nimata niti volje niti mci, ščititi Evropo pred komunistično nevarnostjo. V resnem, odločilnem času je spregovoril slovenski narod s svojo zgodovinsko protikomunistično deklaracijo. Zarisal si je v njej tudi pot. po kateri hoče in mora hoditi, da si reši svoj obstoj in zagotovi svojo bodočnost, šel bo po tej poti, dokler ne bo iztrebil s svovh tal vseh pojavov komunizma, in se bo potem v sklopu evropskih narodov lahko mimo posvetil ustvarjajočemu delu za svoj duhovni in materialni napredek. a a. a a aaaaa a a a. a. a. aaaaa a-a a a + a ~~ * W WWWW WWWW WWWW%rW v • • • • • -w-^ -w w ^ Uspeh Z'tnshe prtneči bo msrTio ne le za naš socialni £tst, temveč tudi za našo nor redno zavest. Vsak nc?f zato prispeva, kcKkor si more utrgati! Slovenskemu narodu! Lepa slovenska zemlja, na kateri živimo že 1400 let in ji s svojim znojem in delom vtiskamo svoj slovenski obraz, je danes vsa odeta v globoko žalost, ki jo je v svojih hudih posledicah prinesla vojna. Kdo tira danes našo zemljo, naš narod v nesrečo, kdo pobija tisoče dragih rojakov, kdo požiga slovenske domove, kdo tepta vse naše narodne in verske vrednote, kdo uničuje našo čast, kdo nas tira na rob propada, da nam grozi dokončen pogin ? To dela največji in najnevarnejši sovražnik vseh krščanskih in kulturnih narodov, komunizem, ki je pri nas z narodnimi gesli mnoge prevaral in si pod krinko »osvobodilne fronte« skušal uzurpirati oblast, da vpostavi svojo nasilno diktaturo in da do konca dovrši svojo krvavo revolucijo, v kateri naj pošteni slovenski narod izgine, zgolj zaradi tega, ker hoče živeti v skladu s svojo tradicijo, v skladu z narodnimi \rednotami m ker si hoče ohraniti življenje. Komunizem je dokazal z dejanji, da ni ni kaka politika in ne ideologija, ampak najbolj surov barbarizem, ustroj nereda, izgrajen zloč'nskl sestav, uničevalce verskih, etičnih in moralnih vrednot, uničevalec osebne in narodne svobode, uničevalec življenj poštenih delovnih ljudi kakor celih narodov. Zato danes boj proti komun'zmu ni politika, ampak osnovna č 1 ov e š k*a in narodna dolžnost, saj se tiče tako življenja vsakega posamestrika kakor življenja vseh narodov — še posebno malega slovenskega naroda, nad katerim zločinski breznarodni komunizem najbolj besni. Vsi pošteni ljudje in vsi narodi se bore proti zločinskemu komunizmu. Tudi ogromna večina slovenskega naroda je to zlo in nesrečo sama spoznala in odklonila. Pogorišča 200 slovenskih vasi kličejo vse še zaslepljene Slovence, da spregledajo. Nad deset tisoč požganih in porušenih slovensk h domov vpije po obnovi iz ruševin. Preko sto razdejanih šol, prav toliko prosvetnih in narodnih domov so strašna obsodba »kulturnega« prizadevanja komunizma. Nad 70 onečaščenih cerkva, od teh 16 pežganih, so kričeč dokaz komun'stičnega brezboštvn. Preko 15.000 grobov m»jbojših mož in žena, fantov in deklet in nedolžnih otročlčev iz vseh stanov In skupin kliče po pravični kazni. Poleg stotin pomorjen'h izobražencev je tudi 29 narodno zavednih duhovnikov. Tudi nesrečni talci so nemi, toda tem strašnejši tožn'ki proti nečloveškemu komunizmu. Blizu 10.000 slovenskih družin je raztepenih, izgnanih. Na tisoče ubogih sirot brez matere, brez očeta so sad komunist enega nauka o družini! Koliko je pa še obupanih očetov, ki ne vedo ne za svoje žene ne za otroke, koliko objokanih mater, ki ne vedo za otroke in ki niti njihovih grobov ne bodo mogle najti. Na m'lijarde slovenskega premoženja je uničenega. Tisočerim in tisočerim delavcem je odvzet vsakdanji kruh. Žrtev za žrtvijo terja komunizem dan za dnem. In vse to v poldrugem letu komunističnega divjanja v majhni Ljubljanski pokrajini med 820.000 Slovenci, ne vŠtevši žrtev v drugih krajih slovenske zemlje. čemu vse to? Zadnji čas je, da se združimo vsi Slovenci brez izjeme v trdno celoto in iztrebimo komunizem iz svoje srede. Po božjih in človeških postavah smo dolžni na kakršen koli način sebe ohraniti! To nam narekuje ljubezen do naših družin in še v večji meri ljubezen do lastnega naroda. Nihče ne more zphtevati, da naj se pošteni slovenski narod, ki hoče živeti v skladu s svojo traciicijo in braniti krščansko kulturo, da pobiti zato, da zavladata /Iminski red in ustroj komunizma pri nas in v svetu. Nihče na svetu« ne posameznik, ne kak narod nima iz kakršnih kr" »-"ionov pra\ice žrtvovati slovenskega naroda na žrtvenik komunizma. Kdor komunistične zločine podpira, pa naj bo posameznik al' narod, in komunizmu omogoča razmah, kliče največje zlo nad ubogi slovenski narod, pa končno tudi nase in na ves svet! Danes odloča slovenski narod sam o svojem obstoju. Ali bo ohranil življenje v veliki družini evropskih narodov, ali pa bo izginil v morju krvave komunistične revolucije, čut samoobrambe in koristi naroda so v tej usodni uri naš zakon! Zato fmgnimo spričo tolikšne tvarne in moralne škode na slovenski zemlji, spričo neizmerne žalost* toliko tisočev Slovencev PROTEST proti vsakemu, doma ali kjer koli v svetu, proti posameznikom in narodom, ki podpirajo zločinski komunizem. Slovenski narod hoče namreč svobodno ž*veti v družbi evropskih narodov. Zato je bil po tolikih strašnih dejanjih protinarodnega komunizma prisiljen seči po samoobrambi, v kateri bo še bolj povezal vse svoje sile, da zlomi komunist čno zlo. SLOVENCI! SLOVENKE! Zavedajmo se svojega stvarnega položaja, zavedajmo se, da le z iztrebljenjem komunizma moremo rešiti sebe in dobiti tisto mesto v svetu, ki si ga želimo in zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi, da bomo le z lojalnim izpričevanjem našega slovenstva, brez primesi vplivov nesrečne tuje prcj»agande, mogli uspešno voditi boj zoper komunizem. In slovenski narod s hvaležnostjo sprejema vsako pomoč v tem boju, v katerem naj nihče ne stoji ob strani. Danes je taka ura, da je molk že sodelovanje s sovražnikom in greh nad narodom. SLOVENCI! SLOVENKE! Podpirajmo slovensko oblast, ki se v tem usodnem času odločno bori proti komunizmu, In združimo se v tem pravičnem boju v enotno slovensko fronto. S tem bomo rešili narod in ga povedli v novo srečno bodočnost! Ljubljana, dne 23. decembra 1913. Andlovie Jožef, preglednik finančne kontrole; Auersperg Rudolf, tajnik Kreditnega zavoda; Auersperg gf. Emil, ravn. zavoda Elementar; Andrejka Viktor, podpredsednik Mestne hranilnice; Ambrožič Lojze, posestnik in trgovec; AgnOla Anton, preds. Sind, s steklom in porcelanom; dr. Alujevič Branko, preds. Pokrajinske delavske zveze; Aleš Franc, direktor Tobačne tovarne; Antosiewicz Edvard, tajnik Zav. dr.; Ahram Miloš, bančni uradnik. Beg Dušan, profesor; Bratuša Karol, novinar; Brie Dominik, šolski upravitelj: Baje Franc, profesor; Be£čič Vinko, književnik; Breznik Josip, ravnatelj Ženske gimnazije; inž. Bartl Iv»n, direktor plinarne; dr. Brilej Arnošt, vi5. mestni svetnik; Brlcelj Ivan, predsednik Sind. slik., plesk. in ličarjev; Borštnik Pavel, uradnik Poštne hranilnice; Bartol Henrik, trgovec; BOnač Franc, predsednik Sind. papirne in kartonažne industrije. dr. Božč Mirko, ravnatelj Hranilnice Ljubi j. pokr.; Bizjak Ivan, predsednik Sind. trgovcev s kurivom; Bajda Ivan, funkcionar Zveze godbenikov; Bartl Albin, predsednik gozdnih delavcev; Bregar Ignac, žagar; Breznik Igor, notarski pripravnik; Burger Vlado, predsednik Sind. brivske in frizerske stroke; Barbič Marin, predsednik Sind. z vinom; Breceljnlk Alojzij, predsednik Sind. mesarjev; Bev-čar Alojzij, načelnik Skupine za zid., vod , kamnoseške in cementne stroke, dr. Ba*. s«j Jož**, predsednik Zadružne gospodarske banke; dr. Baje Tone, šef stat. odd. dr. Breznik Anton, ravnatelj škofijske klasične gimnazije; Bitenc Mirko, profesor in bivši poslanec; dr. Bajc Oton, predsednik Zdravnške zbornice; Borštnik Božo, glavni urednik »Jutra«; Bajuk Marko, direktor klasične gimnazije; Betetto Julij, rektor Glasbene akademije; Bežek Ftbin. inspektor pivovarne »Union«; Bis-kupsky Vitold, ravnatelj TPD; Borko Božidar, književnik; Inž. Bevc Ladislav, bivši predsednik Združ. rez. oficirjev; dr. Bajič Stojan, univerz, prof.; Bolhar Alojzij, podpreds. Bolg. lige in književnik; in*. Burja Ivan, tajnik PAB: dr. Baraga Srečko, prefesor; dr. Brumen Anton, šef prav. odseka žel. direkcije; dr. Brabec Kari, šef sanit. odseka Železniške direkcije. Dr. Capnider Kari, direktor realne gimnazije; Cvetko Ernest, preds. Sind. go-stin. delojemalcev; Clemente Auguštm, Šolski upravitelj. fee Kart, predsednik Hranilnice Ljubljanske pokraj'ne; dr. Cerne Ivan, direktor Mestne hranilnice; dr. Ce*nik Ivan. odvetnik, bivši oblastni poslanec; čelno-var Slavko, uradnik ZSZ. £ehun Frane, mestni viš. svetnik. Drinovec Jože, učitelj; Dežman Jo»ip, načelnik skupine grafikov; Duh Tine, referent Prcp. odseka Pokrajinske uprave; Debeljak Janko, kapetan v pokoju; tKbe-vec Ciril, ravnatelj Drame; Drenovec Lojze, predsednik Združenia gled. igralcev; dr. Debeljak Tine, književnik; dr. Drnovšek Bogdan, notarski pripravnik; Drenig T. Teodor, art. kapetan v pok.; Dragice-vlč Ivo, pes. podpolkovnik v pokoju; dr. Dobida Kari, šef finančne direkcije. Erce Franc, ravnatelj Zadružne gospodarske banke; Erjavec Lojze, predsednik Sind. tisk. in pap. stroke. dr. Frian Vladimir, ravnatelj Splošne bolnišnice: Fbiec MHan, tajnik Združenja kmetovalcev: Fajfar Matej, kolar; Finžgar Franc, pisatelj; dr. FI»chinger J°sip, pravosodni inspektor; dr. Fettich Oton, odvetnik in predsednik SRK; Flegar Ivan, upravitelj Del. doma: dr. Frellh Ivo, ma-gistratni načelnik; Fakin Oton, ravnatelj mestne mešč. šole: In*. FerMttc Bogdan, ravnatelj Kmetijske družbe. Dr. Grašelli Andrej, višji mestni komisar; dr. Grošelj Leopold, načelnik me-^tneea finančnega oddelka: ?a«peri:g Va'entin, kovinar; dr. G<>lla Vladimir, preds. apelacijske ga sodišča; d*. Goaar Andrej, bivši minister tn prodekan tehn. fakultete; Glava* Franc urednik >Slovenca-; dr. Gerlovič Franc, ravnatelj umobolnice; dr. Gi}par Slane, sanit. ref. Slov. domobranstva; Gračnar Ivan, ravnatelj Prevoda; Grčar Tlt, Selski upravitelj; Gjud Aleksander, načelnik skupine lasuljarjev; Grom Jože, načelnik skupine živilskih obrti, G°lmajer Ciril, predsednik sind. bančnih nameščencev; Geržlnič Anton, ravnatelj TPD; GrebenŠek Venčestav, uradnik ZSZ; Gunde Anton, Šef. fin. drrekcije; Orožnik Alojzij, čevljar; Inž. Gor§e Ivan, obratovodja; ln*. Gorše Franc, šef komerc. ods. žels direkcije; G«rse Franc, akad. kipar; Gogala Josip, direktor Trg. šole; Gajšek Ivan, predstavnik bivše zveze bojevnikov; Grafenauer France, preds. profesorskega društva; dr. Golia Adolf, tajnik Združenja ind. in obrt. m bivši poslanec; Grom Srečko, predsednik sind. transportnih podjetij; Grom Miro, prdravna-telj Hranilnice Ljublj. pok.; Guštin Rudolf, priv. uradnik; Guštin Anton, načelnik prevozniške skupine; Golobic Peter, učitelj. Horvat Janez, priv. uradnik: dr. Hribar Franc, nrodekan med. fakultete; Hočevar Janko, šef. fin, dir.; Hafner Janko, urednk »Slovenca«; Huđnik Adolf, preds okrožnega sod.; Hercog- Ferdinand, uprav. Opere; Hieng Ernest, r>red. ind. sekc. Pokr. gospodarskega sveta; Heinribar Franc* predsednik Združ. ind. in obrt.; Holinsky Karel, nač. skup. fotografov; Hribar Pe*er, preds. Sind. oblačilne industrije: Hrovat Jakob, preds. kemične industrije: Hrovatin Maks, preds. Sind. hiš. posestnikov; Hlebec Josip, prokurist; Hiršman Ana, šolska upraviteljica; dr. Hauc Franjo, nač. troš. urada; HoJan Stanko, vodja voj. urada; Hojs Franc, bom. direktorja žel direkcije; dr. Ilc Josip, v. d. direktorja; Ivančič, preds. Zveze godbenikov; Jeran Fran«;, ravn. Nar. tiskarne; Jost Josip, šef kontr. doh. žel. dir.; Jan Maks, strok, tajnik; Justin Elo, slikar-grafik; Je-rovec Franc, not pripr.; Jančar AKjz'j, delavec; dr. Janžekovič Fran, dir. PTT.; dr. Jane* Ivan, zdravnik org. štaba SD; Jurčec Ruda, glavni urednik »Slovenca«; Jeglič Anton, ravnatelj »Karitas«; Javor-nik M>rko, glavni urednik »Slovenskega doma«; Jeločnik Ni^laj, referent Propagandnega odseka; Jakil Vence, preds. Sindikata rudar, ind.; Jazbec Janko, načelnik skupine zlatarjev in urarjev; Jarc Ivan, župan; J°nke Jože, bivši preds. Del. zbor.; Jančigaj Franc, gen. tajnik in vršilec dolžnosti župana; Klakočar Ludvik, urednik »Slovenskega doma«, Kranjc Marko, bivši poslanec; dr. Kune Joaip, mestni viš. svet.; dr. Kuhar Andrej, preds. not. zbor.; in*. Kavčič Rudolf, dir žel. dir.; Kremiar Franc, urednik »Domoljuba«; Košiček Jože, glav. ravnat KTD; ing. Kosir Vinko, uradnik Pok. zav.; dr. Kost| Janko, predsednik Borze dela; KocjančiČ Ivana, kovin, delavka; K°bal Josip, tajnik »Slov. čebel, društva«; *ng. Kham Lado, poobl. civ. inženir; Kociper Stanko, književnik; Kokalj Jože. namest. viš drž. tožilca; Kumik Karel, uradnik; Krefta Hanuš. gen. ravn. Ljublj. kreditne banke; Kregar Janko, kapetan fregate v pokoju; Kesaler Joža, ured". »Slov doma«; Krose 1 j J°ško, urednik ^Slovenca«; dr. Kalan Brneat, odvetnik; Kosovel Stanko, urednik »Jutra«; Klein Julij, načeln. skupine steklarjev. dr. Kos Milke, rektor univerze; Krener Franc, poveljnik Slovensk. domobranstva; Končati Anton, ravnatelj Zadr. gospodar-banke; dr. Kotnik Franc, ravn. Mohorieve tiskarne; Kante Danilo, insp. Poštne hranilnice; ing. Kavčič, direktor mestn. vodovoda; Klinar Pe*er, ravn. Hipotek, banke; Krek Slavke, akad., Kiaoeee Ivo, predsed-DruStva stan. najemn.: Kralj J^ predsed. u met društva »Slovenski lik«: Korče Ludvik, preda, trgov, odseka PDZ; Kranj-iček Jo^ip, preds Sind. z usnjem in kožami; Kane Anton, preds. Sindikata drogeri-stov; Krek Janke, preda. Sind. trgov, zastopnikov; Kalin P»ve|, preda. Sind. usnjarske industrije; Krfifnlk Oekar, podpreds. S»nd. viničarjev; dr. Krivic Rudolf, preds Mestne hranilnice: dr. K reje! Viljem, preds. Zveze lovskih družtev; Kristan Edvard, soboelik. pomočniki M. Kle- mentina Kaste!ic, O.S M., prednica Uršu-linskega samostana; Kern Hug°, novinar; Kobal Miloš, dijak; dr. Kodre Anton. mestni višji svetnik; dr. Kobal France, predsednik Društva slov. književnikov; dr. Lončar Dragotin, preds. Slov Matice; Lončar Franc, predsed. zadruge; Mr. Ph. Lenček Miliv^j, farmacevt; Lavrič Pavel, šolski uprav.; Lcčniškar Franc, meščanski šol. nadz.; Lukič Zvonimir, preds. združenja trgovcev; dr. L^gar France, tajnik Zdravn. zbornice; Logar Filip, predsednik stavbnega sindikata: dr. Leskovar Ludvik, sod. pripravnik; Levstik Vladim r, knjižzv-nik; Lovše Anton, šol. upravitelj; Lampe Vilko, preds. sind. z manuf. bi.: dr. Luk-man S. Franc, dekan teol. fak. ter preds. Družbe sv. Mohorja in Leonove družbe; Lupše Ivan, trgovec; Lenarčič Franc, šef fin. dir.; dr. Ladiha Ludevit, nač. obč. odcL žel. dir.; LavHh Alojzij, predsednik tekstilnih delavcev; dr. Lunaček Aleksander, preds. Sind. gradb mateiiala; Lampič P°lde, nač skup. pom. sanit. obrti; Laznik Vilko, preds. Sind. trgovcev s kolesi, nafto i.td. Mašič Pavet, bivši poslanec; Mihelčč Stanko, šef šolsk. odseka; Majcen Franc, preds. bančnih zavodov odd. P.D.Z.; Mehle Alojzij, preds. obč. del. findikata Grosuplje; Može Franc, preds. skup. oblač. stroke; Mo«etich J°sip. direktor fin. direkcije; Miklavc č France, prokurist Zadr. gospod, banke: Marinko Jože, pred«, sind. z meš. blagom; Mike§ Jože, načelnik skup. tek-ti I-cev in vezilij; Mašič Stanko, upravni sodnik; inž. Mačkovšek Janko. mest. gradbenik: Mihelčič Alojzij, bivši senator; Dr. Meršol Valentin, primarij sp!ošne bolnice, Michler Ivan, šol. upr., Mlakar Janko, predsednik Vzajemne zavarovalnice; Martelanc Ivan, ravn. Vzaj. zavarovalnice; Miserit Edvard, profesor; dr. Moho-rič Ivan, bivši minister in podpredsednik Pokrajinskega gosp. sveta; Majeršič Janez, bivši župan; Mohorč Drago, šef od-prrvništva; M^lej Rudolf, vodja anagraf-skega urada; Mliller Anton, v. d. šefa la-Čunovo3stva žel. direkcije. M. Pija Garantini, ravnateljica urŠ. gim-naz je; Maležlč Peter, notar; Malnar Janko, podr. Kred. zavoda; Mihevc Leopold, župan; Marmčič Ivan, gradbeni tehnik; Majce Jože, predst. bivSe Zveze bojevnikov; dr. MeguSar Anton, odvetr.-ik; dr. Močnik Ernest, šef fin. dir.; dr. Milarec Anton, preds. Pok. zavoda; dr. Mai Josip, podpr. Muzejskeg3 društva; MiheUč Josip, upr. pomožne šole. Novak Avgust, ravn. Vzaj. zav.; Novak Ernest, ključ, pom.; Novak Leo, dr. Sr. tehn. šole; Novak Stanislava, priv. name-ščenka; dr. Namar Emil, not. pripr.; Na-mec Viljera. ravn. pivov. Union. Dr. Odar Alojzij, univ. prof. in predsednik KTD: Osana Josip, d'rektor; mg. O*-vaid Anton, v. d šefa gradb ofd. žel. dir.; Ogrin Milan, predsednik Sind. zav. delo e-malcev; Ov%enek Josip, dir. H. m. r. gimn. Ogrin Rejko, upravnik Zanatske ban«e; Ing Otahal, preds. stavbne zadr. drž. usl.; Ozim Rudolf, gl. ur. »Slov. naroda«; Oblak Gabrijel, žirpan. Pogačnik Fran, preds. Sind. t živili na debelo; dr. Pogačnik Edvard, posestnik; dr. Pretnar Janko, šef mestn. kult. odd.; Pretnar Ivan, preds. S'nd. hranilnic; dr. Fuc Dinko, b'vši ban; Puc Franc, urednik »Jutra«; dr. PleniČ»r BOgo, preds. Vtnc konf.; Pleiue*r Joaip, g0i upr.; prek Stanko, glasbenik; ing. Pirkmajer MUko poobl. inženir; Perdan Jernej, načelnik čevljarjev; Praznik Ivan, načeln5k mizarjev; Pičman LOvro, načelnik skupine instalaterjev; Prijatelj Ivan, 6Hrektor učiteljišča: Podgoršek Anton- direktor TBPD; Pire Anton, 8ef fin. d!reke; potfbregar Franjo, načemlc prometnega odd. žel. direkcH*: Plkee Marija, pietilska delavka. Dr. Pirjevec Kari, direktor Trg akademije; dr. Pavne Bogomil, šef finančne direkcije; dr. Pirkmajer Otmar, b!vš! poi-ban; dr. Pučnik Josip, odvetnik; Poštovan Matej, urednik »S^ovencac; Pu*to»lpmsnk Ro*to. bivši poslanec rn preda. Vodnikove družbe; ing. PetrovcSč Srečko, gospodarski vodja Nar. tiskarne; Pavlin Ivan, obrt- nik; Pognčnrk Edvard industrijalec; Pe* trić Franja, predsedn. ro;porne usta»icve za vajence; dr. I»a.jnie Marko, ;»oobla*sče-nec tvrdke Kotnik Franc; dr P:i'*- Ivo, ravnatelj Hig zavod1; dr. »»oiee ««nUo, dekan pravne fakult*1 ■», di PtW ^udvta, šol. svetr.ik; Pehani .^f>>,at ; Pavlin Franc, pieds. sind. z galant o!a-gom; Pivk Oskar, preds sind. hran ln c; Prem rov VI -dmiir, preds si"d lesne industrije; Plantan Anton pieds sind. prometne stroke; Paljk Le pJld, š Iski u. ra-vltelj; dr. Pogačnik Jože, ravnatelj JVUnla-n šča; Potočnik Drag«# tajnik Pokraj'nske zveze delod ja'cev; Pevec Ifra»e>j. preds. Združ. kmetovalcev; dr. Požar Danilo, tajnik Združ. den. in zav zavodov. preželj France, referent Pokr. delavske zveze; dr Ples Ivan, tajnik Pokr. y Si ran 4 »SLOVE N*S KI NAROD«, poneleljek, 10. januarja 1944. Štev. 2 Podpisniki bmične narodne spomenice (Nadaljevanje s 3. strani) Turk Lado. preds. Sind. ind. podjetij Tršar Marjan, akademik: dr. Tomšič, tajnik odseka za obrtništvo; Tosti Avgust ravmteli Kred. zavoda; Tneuer^rnun Iv.. bivši poslanec; Trtnik Ciril, preds. Sind rr~*~ ~-:<*\* iti i.-'p-^---- Trš?nar Slavko nam ravnatelja TBPD; Trebar Matija preds. Sind. trgovcev s čevlji. Tonja Ivan. uradnik Poštne hran.; Thuma Alfonz, trg pom.: Tršk5»n V*nko, trg. pom.; dr. Tavčar Ivan. od vernik. Ukovič Milan, uradnik: Vratnik Filip, tajnik Pokr. del zveze: dr. Ukmar Vilko, ravnatelj opere; Uršič Andrej, publicist; Urbas Miroslav, podpreds. društva »Kazina«; Uršič Ivan. služitelj PAB: Udovič A., načelnik skupine d:mnikarjev. Dr. Vidmar Vladimir, direktor Poštne hran.; dr. ing. Vidmar Milan, preds. Akad. znanosti in dekan tehn. fak.: Vidmar Karel, preds. Sind. pekov; Vadnjal Ivo. ref. Prop. odseka Pokr. uprave; Vizjak Milko, podpolkovnik Slov. domobranstva; Veliko-nja Na rte. književnik: dr. Voriič Alojzij, odvetnik; Verovšek Joie, preds. Sind. že-lezninarjev. Verovšek Jurij, trgovec; Ver-bič Anton, preds. Sind. s spec blagom; Velikonja Jože, akademik; Vlaj Kari. predsednik Sind. živilcev; Vrančič Ivan. pod-direktor Mestne hran.; Vider Jože, šolski upr.. Vodnik Anton, književnik. Dr. Vraber Maks. profesor; Večerin Rudolf, bivši preds. Prosv. društva; Vahen Damjan, književnik: dr. Vojska Karel, m. ur., Vrbovec Ernest, t ob. del.; dr. Vrančič Janko, dir. Pok. zav.; Verbic Pavel, prof.; Virant, preds Dentistične zbornice; Vrhovnik Franc, tajnik Vodnikove družbe; Verk Karel, pri v. ur.; dr. Valenčič Vlado, podr. Hran. Ljublj. pokr.; Vadnjal Adolf, tajnik Pokr uprave. Verbič Dušan, md. uradnik; Veble Demetrij. bivši poslanec in odvetnik, Vrbovec Stanko, šol. upr.. Vrečar Fr., upravnik listov konzorcija »Jutra«; Virant Stanko, gl. urednik listov konzorcija »Jutra«; dr. Vrčon Branko, urednik »Jutra«; Vidic Ciril. ravn. Hran. kmečkih občin; dr. VVindischer Fran. preds. Nar. galerije; Weibl Julij, načelnik skupine zelezarjev in kovinarjev; Wagner Rudolf, predstavnik bivše Zveze bojevnikov; ing. Weinbcrgrer Friderik, v. d. načelnika maš. odd. žel dir.. Zore Rudi, odvetn. pripravnik: Zupan David, tajnik Društva stan. najemnikov Dr. Zupančič Rihard. univ. prof. in predsednik Združ. šolnikov; Zupan Miroslav, preds. Sind. stavbne ind., Zebal Franc, b. poslanec: dr. Zdolšek Jože, odvetnik; J. Žemljic, preds. TBPD; Žemljic Jožko, pr. Pokr. sind ind. nam. Žerjav Mihael, in t. kapetan I. kl. v p.; Živalic Franc, mizar; Žitnik Rudolf, obrtnik; dr. Zitko Stanislav, odvetnik; dr. Dominik Zvokelj. podpreds Hran. Ljubljanske pokrajine, ing. Ženko Josip, dir. cestne žejeznice. Žužek Franc, uradnik Borze dela; dr. Žiro vn i k Janko, preds. Odvetn ;ške zbornice. Žilic Stanko, vodja MPZ; Znl-daršič Josip, preds. »Slov. čebelarskega društva«. R zstrcllvo-gauno orožje irota volne Premog, apnenec, mavec, zrak in veda so glavne sestavine najstraš nejše učinku? očih razstreliv V nemških listih je objavil vladni stavbni svetnik dr. inž. Maneeke, dodeljen vrhovnemu poveljništvu nemške vojske, zanimivo razpravo o uporabi in vlogi razstreliv v moderni vojni. Po tej zanimivi razpravi, ki bo gotovo zanimala tudi naše Čitatelje, posnemamo: V sedanji vojni se vedno bolj očitno kaže, ća je razstrelivo prav za prav osnovno orožje v moderni vojni. Razstrelvo je tisto sredstvo ki se v tsoč in tisoč razl'čnih ob-Tkah s pomočjo topov, t~nkov. letal, vojnih ladij :n na "različnejš h drugih priprav uporablja proti sovražniku, da ga moral:Č-no stre. da uniči njegove utrjene postojanke, razbije njegovo pomožno orožje in po-rus" njegovo oboroževalno industrijo. Angrleški terorist čni let"ls>ki napadi so spravili tudi Cvilno prehvalstvo v oni uničevalni kros:, zoper katerega se mora prav tako upor?bl;ati razstrelivo kot obrambno sredstvo. Pri bombnih napadih na st'no varHske okra'e mest se še prav posebno jasno kaže sini unčujoči učinek razstreliv In sil1' tudi preprostega človeka, da začne razmfšMati o onem skrivnostnem sre^s^vu, — razstrelivu. — s katerim so se dos'ej v glavnem bavli le strokovnjak". Pa tudi na drugih področjih vojevanja nastopa razstrel'vo kot uničevalec silno ve-l?k h vrednrt. Z razstrelivi polniena torpeda nemških podmorn:c poš;ljajo s:tne vrednosti l~di; in njihov:h tovorov na dno morja. Računati Da je treba brez dvoma s tem. da se bodo tako na tej kakor na oni strani uporablja'a r~zstreliva v vedno večjem obsegu in vedno bolj bo prodrlo spoznanje da je razstrel'vo prav za prav glavno orožje moderne vojne. Čim bolj se bodo začeli ljude tega zavedati, tem večje bo zanimanje za to skrivnostno, a tako strašno delujoče sredstvo. Osrovna razstreliva Na splošno ljudje, pa niti vojaki in ofi-cirj: ne poznajo njhovih imen. Na tisoče razMčnih tvarin imi lastnosti razstreVva, Toda 'e malo število -je takih- ki so vojsko uporabna. To je razumi'vo. če se pom'sli. kakšne zahteve mora izpolniti na pr'mer razstrelivo, ki služi za izstrelek topa. Do-čim mora bf to razstrelivo na eni strani tako občutljivo, da na cilju že v odlomku ene same sekunde razvije vso svojo razdiralno silo, mora na d tu g" i stran5 prenesti s*ln; sunek in udarec, ki nastane pri izstrelitvi iz topa. ali pa sunfte in tre.sl'aie, ki nastanejo med prevozom ali o priliki obstreljevanja po sovržnem topništvu. Standardno razstrel:vo vseh vojujočib se si1 na svetu je tr-nitroto^ol. To razstrelivo skoraj idealno izpolnjuje vse voja-ške zahteve ter se da sorazmerno preprosto in v veliki množni 'zdelovati ter ie priVčno lahko upor bno za naboje. V kolikor lahko kaka država uporabiia to idealno razstrelivo za vse vrste municije, je odvisno v g-'avnem od tega, - li razpolaga z dovoljnim' koMčiin~mi osnovne tvarine, t. i. Toluol. V državah, ki imajo dovolj premoga, se pridobiva to'uol kot stranski produkt kok-sarn. Nemčija Anglja, Amerika in Rus:-ja ;majo teh osnovnih s-urovin dovolj in jih tudi v največji mer izkoriščajo Toluol se pr"dobiva tudi v petrolejskih področ ih. Visoko r"zvita kemična industrij kakršno ima Nemčija- prideluje toluol tud: na sintetični načn. Poleg Trnitrotoluola se je v omejenem obsegu uveljavila tudi tako zvana pikr{nova kislina. Z'asti Franc'ja se je z- izdelavo svoje municije posluževala pretežno p'krmove kisline in raznih mešane z drugimi sestavinami. Tudi p'krinova kislina je a? vo"aške svrhe odlično uporabno sred-etrelivo. Izdelujejo jo al; iz Phenola, ki pa ae bolje uporablja za druge prav tako vojno važne svrhe, ali pa iz benzo^. V velikih množinah se izdeluje tudi še drugo razstrelivo, t" ko zvana nitroceluloza. ki pa se ne uporablja vr tolko kot razstrelivo, marveč predelana v prah kot zagonsko sredstvo za muncijo. Poprej se je izdelovala iz bombaževine, sed:j pa iz lesa tako da *e tudi v tem pogledu na raz-po'ago dovolj osnovne surovine. Vsebina bombe V sedanji vojn se je poleg vojske im mor- na.rice pojavilo še leta*"---- kot vel'k potrošnik razstreliv. D nes potroši letalstvo če se vzame za mer'lo količina, mnogo več razstreliv kot pa vojska in mornarica skupaj. DcCm vsebuje na primer 15-cm granata, kj teht~ okrog 43.5 kg. približno 5 kg- razstreliva, vsebuje na primer 1000 kg težka letalska bomba najmanj po'ovico do dve tretini lastne teže razstreliv. Iz tega je tuđi r'zvidno, da nastopa v tem pfm?-ru razstrelivo neposredno kot novodobno orožje. Spričo ogromnih množin eksploziv, ki j'h v sedanji moderni vojm trešijo oborožene sile, tudi m blo več mogoče kriti vseh potreb z dosedaj znammi. danes skoraj že zastarelimi razstrelivi. Treba je bilo novih sredstev in nov:h poti Nemška kemična industrija, zlasti p industrija razstreliv m ne nazadnje vo-'aski urad za orožje so si pridobli ogromne zasluge ko se j'm je v sorazmerno kratkem času posreči'o zamašiti nastlo vrzel ter izumiti celo vrsto novih in še s'lnejših razstrel:v V raziskovalnih laboratorijih tovarn za razstreliva so iznašli nova visok oekspl-oz:vna sredstva, ki dileč prekašajo vsa doseđaj znana razstre- Tva. Z njihovo uporabo se dajo doseči učinki, kakršnih ni bilo mogoče n ti z enim dotlej znanih vojaških razstreliv. Izdelava norih razstreliv Ni pa važno zgolj to, da se v laboratoriju izumi kako uč nkovito razstrelivo, temveč nič m nj morda celo še bolj to, da se ugotovi tudi način- kako se tako rzstreli-vo lahko najh!treje. najceneje in najuspešneje izdeluje na debelo, ker lahko le v tem primeru sluz- svojemu namenu. Cesto je to združeno ne le s trudom- marveč tudi s č'ovešk'mi žrtvami. Možje, ki so za dosego teg^ ci-Ta žrtvovali svoje življenje, upra-v čeno veljajo za junake notranje fronte Za njimi prihajajo djrugi in mesec za mesecem se stopnuje izdelava tako zvanih su-per-razstreliv. kakor so jih krst;li Aj*g\e£ in Američni. k so se na lastni koži prepričal5 o nj hovem uč'nku. Izdelava teh novih razstreliv sloni na prednro^uktih, k: jih brez izjeme oridelu'e nemška kenvčna industr ja sintetičn-'m potom. Osnovne surovine so premog, apnenec mavec, zrak in voa*a. Vse te surov;ne so v neomejeni kol-č'ni na razpolago. Množine razstreliv- k'* j'h je Nemč: a sama zmožna pridelati, so praktično neomejene in odvisne z^li od delovne s;le v evropskem ž"v-ljenjskem prostoru. In če je razstrelivo res osnovno orože v sedanji vojni, potem ma Nemčija s svojo razv'to in^ustri'o in s -svojim1' usnoscbljen'mi st~okovnj k* v svoi h rokah kTiuč do neoviranega postopa do te-ga orožja. Podrobnosti seveda iz razumiii-vih razi-vetov ni mogoče navajati, toda na-srprotnkl Nemč:V so 1 hko preprčani. za-ki"uču4e dr inž. Mineeke svoja izvajanja, da je Nemčija tudi na tem r»odr~čiu izkoristka č3s in bo svoj: oborožen'* si1' vedno nreskrbela toliko r^^trel;v. kolikor jih potrebuje v svoji borbi. Vitamini na karte Odlični uspehi vitaminske alci je v nemških rnčurtr'i^k h pogjetj.h — Vse delavstvo dobiva vi tam in-tablete V raznih kemičnih tovarnah v Nemčiji izdelujejo^trenutno na milijone vitamultin- tablet. ki so namenjene za tako zvano vitaminsko akcijo nemške delovne fronte. Te tablete vsebujejo vitamina B in C ter so sestavljene po postopku prof. Morella. ki se je po znanstvenih preiskavah posebno obnesel. Na univerzitetnem zavodu za proučevanje prehrane v Beilinu je pre-iskal prof. Bommer po narodu urada za zdravstvo in ljudsko zašč'to uspehe prve poskusne akcije ter je prišel do prenriča-nja. da je vitaminska akcija nujno potrebna zlast: v zimskih mesecih, ko primanjkuje svežega sočivja. Vitaminsko akcijo so izvedli predvsem v velikih industrijskih podjetjih. Sprva so bili ljudje glede te akc je zelo ske^t 6-ni in so jo omalovaževali, toda pozneje so se pokazali presenetljivi rezultati. Tako je bilo v nekem velikem industrijskem podjetju ugotovljeno, da v letošnji zrni tri četrtine delavstva nis^ obolele na gri-poznih boleznih kakor prejšnja leta. in da so tudi razne druge bolezni, ki so posledica prehlada, skoraj docela izostale. V nekem drugem podjetju so kontrol'rab storitev delavstva in natančno '"pazovali prjave utrujenosti, ki so se doslej v mesecih od decembra do marca iasno kazale v nazadovanju storitve. 60«/0 podjetij, v katerih so izvaja'i vitaminsko akeno. je javilo znatno nazadovanje pojavov utrujenosti. Poročila kažejo tudi občutno na- zadovanje revmatičnih obolenj in delavci, ki so redno užvali vitaminske tablete, se vesele zdravega spanja in naraščajočega teka. Znanstveni dokaz o prisotn_sti vitaminov v krvi je povsod odlično uspel. Vajenci, ki so dobivali vitaminske tablete, kažejo v primeri s primerja'no skupino ki teh tablet ni dobivala, polov co manj obolenj. Vse lo jasno kaže, ko^ke^a pomena je sistematično izvedena vitaminska akcija. Urad za zdravstvo in ljudsko znščito je sedaj odredil, da se vitaminska akcija izvede v največjem obsegu. Ze v letu 1942/ 43 ie bilo v za vojno važnih industrijskih podjetjih razdeljenih med delavstvo 300 milijonov vitaminskih tablet. V z'mskih mesecih 1943/44 bo razdeljenih 750 000 000 vitamultin tab'et. Poleg indust irskega delavstva bodo d'b'vali te tablete tud; obrtniki, nadalje mornarji, predvsem pn tudi prebivalstvo na področjih, ki so najbolj izpostavi j ?na letalskim napadom. Letos bo ta vitaminska akc'ja r^^š'rie-na tudi ua inozemstvo, zlasti na dežele ki imajo mam' sončnih dni kot so n. pr. Norveška in Danska Z zanimanjem n^ičiku-iej~ kakšni usneJv «e bodo t>01-"'"it v ta-moš'^ih khmatičnih in prehrambenih razmerah. Krog oskrbovancev z v**—^-kimi tabletami se je letes ra?š'r ' ' ' na inozemske delavce v vseh za 1 o važnh ndu-st*ijsk:h pcdročdh. Prer- sem bodo dnbi- Hišni starešine, preglejte zaklonišča! Preglejte, če Je zaklonišče prirejeno in opremljeno. Pomanjkljivosti javite hišnemu gospodarju, da jih takoj odpravi. Ce hišni gospodar ali stranke kljub vašemu opozorilu nočejo izpolniti predpisov o protiletalski zaščiti, javite to upravi policije. Izpraznite in uredite podstrešja! Pripravite pesek in vodo za gašenje za primer letalskega napada. Pesek in voda za gašenje morata biti pripravljena na pedstrešju. na stopniščih, v vseh stanovanjskih in po>lovnih prostorih, pa tudi v kleti in v zaklonišču. Pesek za gašenje za primer letalskega napada vzemite brezplačna iz deponij ob cestah. Te deponije so označene z napisom« Požarni pesek«. Ob letalskem alarmu vsi v zaklonišča- Vse okrepe protiletalske zaščite vodi oblastveno imenovani hišni starešina-Ravnajte se po njegovih navodilih! Zaklonišče mora biti zavarovano proti zračnemu pritisku, drobcem bomb in izstrelkom ter dovolj trdno, da vzdrži uše-vine lastne stavbe. Vsaka hiša mora imeti svoje zaklonišče, ki je zadosti veliko za vse stanovalce in za vse v poslopju zaposlene. V zakloniščih pos'opij kjer so uradi, poslovni ali gostilniški prostori, mora biti dovolj prostora tudi za stranke in gostr teh obratov. V zaklonišče vedno vzemite s seboj denar, listine, živilske karte, odeje, oblrko. perilo, obutev, jedilno posodo in pribor ter nekaj hrane in pijače. Vsako zak'onišče mora imeti zasilni izhod! V strnjenem stavbnem sistemu prebijte zidove med kletmi za prehode med hišami. Vsa strokovna navodi'a za pr*rtdi*ev bišnih zaklonišč dobite v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. Kdor ne izpolnjuje predpisov o proti'e-talski zaščit*, spravlja v neva^n^t j veje in svo*e*a b'iž^ega ž'vljen.ie in !m"tje. V hišnih zakloniščih mera biti stalna električna razsvetljava in še rezervna luč (petrolejka, sveče). Nakazilo za petrolej dobite pri mestnem poglavarstvu. Odstranite žele. ne rešetke na kletnih in pritličnih oknih ali jih vsaj Lako preuredite, da se bodo lahko hitro odstianile. Pitna voda v zaklon šču je važen del opreme. Skrbite zato, da bo voda vsak dan vsaj enkrat menjana in da ostane čista ter užitna. Vedra, napolnjena z vodo. p*:krijte! Pesek in voda za gašenje morajo biti pripravljeni v vsaki hiši. v vsakem nadstropju, v vsakem stanovanju. Pesek dobite lahko brezplačno iz deponij, ki so po vsem mestu. Ne pod milo nebo, temveč v zaklonišče merate hiteti ob alarmu. Ali imate vse. kar ob alarmu morate vzeti s seb"j v zaklonišče, vedno pripravljeno v primernem kovčegu? Ob alarmu mora vsakdo s seboj v za-kl nišče vzeti nadomestno obleko, obutev, perilo, denar, listine, neka.i hrane, jedilni pribor, skodelice, svečo, zdravniški material, okrcpčilne in osvežilne pijače i. t. d. Ob alarmu naj se Mm] star šira prepriča, če so vsi stanovalci hiše slišali alarm, če je zaklonišče odprto, razsvet'jcno in če so se stanovalci podali v zaklonišče. Izvajajte predpise o zatemnitvi! Poslopja ne smejo puščati luči skuzi nrbeno odprtino ali ploskev, niti povzročati odmevov. Najemniki stanovanj so zato kazensko odgovorni. Ob alarmu moramo biti mirni in disciplinirani. Ki?or je na cesti in d;ilrč rd doma, naj hiti v najb'ižje favne zaklonišče, kamor kažejo pušCiec. Ob alarmu zaprte centralne, plinske in vr d vodne pipe. Pogasite ogni v ogn i šču in v centralni kurjavi ter usrasn'te luči! Hiišno zaklonišče naj b.-> prvenstvrno v k'etrih prosto* ih in v onom dc'u pos'opja. kjer je nad nj;m naj\eč nadstropij K er ni kleti, uredite kak prestrr v prit'ičju. lahko tudi veže in prtbi.de, kjer pa ni voznega prehoda. Brezmesni dnevi tuđi za leve Tudi budirrrp^ški zoo vedno bo'j občuti omejitve. k: j:h narekuje voina. Prebivalci zoa si ne morejo več prosto izbirnti hrane, marveč si- se morali podvreči ra- cion:ranju in se zadovoliit: tudi z razn:mi nadomestki. Niso pa vse živali enako reagirale na te spremembe. Pingv:ni in morsk; psi so dobivali poprej izključno morske rib:. Ker teh sedaj nj mogoče dobiti, so jih poskušal1 kimiti s sladkovcd-nim; ribami. Toda teh se niso dotaknili in bi bili od gladu pog nili. Zato so jih morali odjremlti v neko nemško obalno mesto, koder jih zepet lahko krmijo z morskimi ribami. ISVjbol] pohlevni in prla-gcdljivi so se v pogledu prebrane pokazali slom. Zadovoljil so se ne le z močno skrčenimi cbrok\ marveč so se odrekli tudi ovsu in zadovoljno zvečiio nadomestek, sestavljen iz mešanice posušenih buč in krompiria. Meso-:edne zverme se prav tako mso hotele odreči svoji ob;čajni hrani in dobivalo tudi še nadalje dnevno po 5 in pol kg konjskega m?sa, ki je za n-*e prav tako na karte, k*ikor za ljudi. Toda tudi levi tigri n podobna zve-jad so prikrajšani ker so j"m odredili na teden po en brezmesni dan. žirafe morajo še nadalie dobivati oves v nezmanjšanem obroku, k^r n'k^kor nfo hotgje užival druge hrnne ali nadomestkov. Najbolje se srodi kač-'.r-'. FHei ko prei dobivajo v neomejeni kolčni svojo običajno hrano, mi-š' in podgane. Piztfe n^i v! V zadnjih časih je treba na obutev še Tjrav posebno paz ti. Ziasti pozimi, ko je obutev ne samo nujno potrebna, ampak tudi najbolj izpostavljena vremenskim vplivom, ji je treba posvečati še prav posebno pozornost. Mokre čevlje je treba previdno nosušiti. N:kakor pa se ne smelo sušti v b'iž^1 peči. ker to usnju škoduje in so lomi. Najnravilne-hš4 je dati v mokve čevlje kopita aii pa jih vsaj natlaeiti s papTjem. Da se podplat' čim boli posuše, je treba dati ceVHe na paTčke al| pa jih po*ož:ti postrani. Nikakor no se ne smeio mokri čevlji mazati, ker maščoba ovira osušitev. a tudi oč?st"ti odnosno zlp-^ti se mokri čevlu ne daio. šele. ko so Čevlji po-DOlnoma suh1" naj se mažeio, ker se tako zop^t napravijo odnornej?! za mokroto. Cevlie je treba vsak dan dobro pregledati in dati v^ako najmanjšo ekvaro takoj popraviti. Večia nonravMa so nele dražja, marveč tud; tež^e izvedljiva. Čevlji in sp'oh obutev predstavljajo dandanes dragocenost, na katero je treba še prav posebno paziti. vali vitaminske tablete rudarji. Izdaja tab^t se bo pričela 15. januarja in se bo nadaljevala do 15. aprla. V poletnih mesecih to ni potrebno-, ker je takrat na razpolago dovolj zelenjave in sočivja z naravnimi vitamini. Vladimir M.: Otrok Ob slepem železniškem tiru vrh nasipa so se igrali trije otroci, desetletni deček z osemletnim bratcem in drobno sedemletno dekletce v kratkem, raztrganem krilcu. 2e delj časa so se lovili po nasipu in okrog nizkega vozička, kakršnega rabijo železniški delavci za popravilo proge, ki je zapuščen stal na tiru Razposajeno so kričali ter se smejali brezskrbni in veseli v vročem noletnem soncu soparnega popoldneva. Zdelo se je. da vročine niti ne čutijo in da jih ne more premagati napor. Stareišega dečka sta končno le premagala vročina in napor, da se je zleknil na trebuh. Z dolgimi rokami je trgal travnate b*lke ter iih nosil v usta. da bi jih žvečil Ostala dva sra polegla poleg njega in ga skušala posnemati. »Skoda.« se je oglasil najstarejši, »da nimam nobene cigarete, kako bi se sedaj prileglo neka i dimov, tako po igri.. Kar užival bi...« Pri tem je posnemal v kretnjah delavce, ki jih je mnogokrat opazoval in poslušal, in ostata dva sta ostrmela nad njegovimi besedami. Zlasti dekletce je zrlo vanj z velikimi, občudovanja polnimi očmi. »Ali ti ne Škoduje dim?« je plaho vpra- šala, zakai doma je mnogokrat slišala govorita o tem. »Meni?« jo je zaničliivo oogledal. »Meni ne! Saj možem ne škoduje. Veš. tistim, ki so delali progo... Sicer pa. vesta, kaj? Tisti vagon bomo premaknili, da bomo lahko drug drugega vozili...« Počasi je vstal in se povzpel na vrh nasipa. In pri tem je v kretniah spominial na starca. Mlajši brat in dekletce sta mu nemo sledila. Vagon ček konec slepega t^ra je bil res majhen, morda najmanjši, kar jih ie bilo na postaji, in star. Bil je nizek in kratek, na enem koncu pa ie imel sedež za zavi-rača in ročno zavoro. Mladi bahač je gibčno splezal nanj in z največjim naporom odvil zarjavelo zavoro Okrog koles je zaškripalo in vagonček se je obotavljajoč začel premikati. Proga ie bila za spoznanje nagnjena proti betonskim odbijačem in vagonček. ki se jih ni dotikal, je počasi trčil ob nje. Otroci so zmagoslavno kričali in največji je ves zasopel skočil na tla. In potem se je začela nova in nenavadna, a prav zaradi tega tem bolj mikavna igra. Vsi trije so se uprli v vagonček in ga pofskali nekaj metrov po progi, nakar je največji spretno kakor opica splezal nanj in se pelial mazai do odb;jačev. Nato so ga spet odrinili. To pot še dalje, pa tretj"č in četrt'č. vsakokrat še malo dalje. Zmeraj bolj i;h ie razvnemala igra. z zmeraj več:im ve~e!iem <=o porivali vagonček. plezal-" nanj. se peljali nazaj in skakali z n*ega. Od nekod s+a ce pr;pod:la še dva boso-petrrka deklčnih let. Z največjo vnemo sta se pr družila rn sta b^a srečna, da smeta potiskati težki vagonček. Tudi malčki, ki so brez nadzorstva uganjali nevarno igro. so se uverili, da ie v slogi moč Trije ali štirie >o goriva!', naj-večii in dekletce sta se navadno vozila. Najstareiši. ki je sedel pri zavori, je za- j Veval. nai porivaio vagonček zmeraj dalje. Ko je potem z naraščajočo hitrostjo ( drsel nazaj ie moral z vso naglico stisniti ravoro. da ni prehudo trčil ob odbi-iače Zavora pa ie pomagala, da se ie ustavil mdi meter ali dva pred njimi. Malemu zavraču se 1e zdelo, da je novel i nik mogočne galeje Strast ga je premagala in z rezkim, oblastnim glasom je priganjal, naj hitreje poganjajo njegovo ladjo. Hitreie. zmeraj hitreje. Obraz mu jo postal trd in neizprosen. Malčki so napenjali vse sile. težko sooli in pot i;m je oblival zagorela l'čka. A oh je stal na naiv»š*iem mestu in krmaril svojo ladjo, ki ie nosila njegovo kraljico. Slepi tir je b;l zeraien na nac'vi na 1 katerega se v^pt^njal od enega ^.l.td glavnih tirov Dolg pa je bil nasip kakih petdeset metrov in ie na koncu komaj vidno padal proti odbijačem. Malčki so s tako vnemo porivali vagon, da je končno dospel do mesra, kjer je začel tir strmo padati proti postaji. Zavirač se je takoi zavedel nevarnosti in ie stisnil zavoro. Toda zaman. Njegove roke so bile še prešibke. Skočil je na tla in še med skokom zaklical: »Podstavi nogo!« Naimlaiši. kodrastih las in nežen, bosonog, ie veselo ukaicč stekel naprej in pod-stavil nežno nožico pod težko železno kolo... A vagon se ni ustavil. Mlade kosti so zaškrtale in pretresljiv krik je odjeknil v ušesih ostalih otrok ... Malček je brez zavesti padel v travo grgrajoč. da mu je pena silila iz ust in da so ostali nemo pobegnili, ne meneč se za drveči vagon, zakaj v njihove mlade duše je bila legla neizbrisna groza velikega spoznanja. Mislit« na tiste, ki se fim godi slabič ho vami — Pri* spcvzjts za Z'.msho pamoč l Alfcrlnl |e tudi koristen Dano«; menda n;bče već ne dvomi, da Je nezmerno pitje škodljivo zdravju. Da pa utegnejo biti pametne merico alkohola zdravju rudi koristne, dokazuje znanstvenik T Learv. Po njegov:b statistikah so pri alkoholikih žolčni kamni dokai bolj redki nego med pravovernimi abstinenti. Tudi poapnenje krvnih posodic in žil ne nastopi nri pivcih poprei kakor pri vzdržnih ljudeh. Nasprotno je T^enrv celo dognal, da so krvne posodice pri ljudeh. Id so zmerai zmerno zav/.ivaie alkoholne pijače, glede na starost po navadi presenetljivo dobro ohranieoe. Po njegovi sodbi si je treba ta poiav tako razlagati, da alkohol raztaplja rako zvani cholesterol. t. j. organsko snoiino, ki igra eno glavnih vlog ne samo pri nastajanju žolčnih kamnov, marveč tudi pri poapnenju žil. Rastlina, ki keslfa Doz»:laj smo vedeli z-« žužko-'ede rastline, k' nož'^aio velike br^šč°, za občutljive rastline, ki zapro svoje 1 ste, brž ko se jm dotaknemo, za sramežljive raatlime, ki se razcvetelo samo ponoči. Nedavno pa je 7n nstvpna r>kad^m:ia v Parizu čula poro-člo o rastlini- k; kašlia po človeško. To izrecno zel šče uspeva po vročih pok nah. Brž ko mu pade praselc na list, se listne reže (st^mata. Spalt5f£nung) nastanjene po stenah kot dihala, napolnijo s mirom se i—'n.o :n naposled izžono praš>V s Sumom, ki ;e silno podoben človeškemu kašiju. Objave Robulo, pr'stno Brd. točimo tudi 5ez ulico. O Uična kuhinja Gostilna L»všinf — Gradišče. Pc?2vnajta naročnino! MALI OGLASI SPREJME SE DELAVKA, poštena, za boljšo čisto obrt, čedne zunanjosti, 14—20 let, kot praktikantinja, zaposlitev stalna. Vprašati Pire, Kotnikova št. 21/H., od 1 do 2 ure. Za vedno nas je zapustila naša preljuba in tako skrbeča, nenadomestljiva mati, stara mati, teta, gospa Krasner Marija r jj. Ložar upokojenka tobačne tovarne Preselila se je v večnost v 74. letu svoje starosti v soboto 8. t. m. Pogreb naše drage mame bo v ponedeljek, 10. januarja 1944 ob 2. pop. iz kapele sv. Marije na 2 al ah. Ljubljana, Parma, 8 jan. 1944. Neutolažljivi Kramarjevi in Jamnikovi ZAHVALA Vsem, ki ste se spomnili našega nepozabnega zlatega sinčka PETRČKA ga počastili a cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti, najprisrčnejša hvala Ljubljana, 8. januarja 1944. žalujoča rodbina: LUKE2IČ In sorodstvo Hlev. 2 »SLOVENSKI NAROD«. Strmo 5 Ob las letnici smrti Valentina Vodnika t VAJLErVTIN VODNIK umrl 8. januarja 1819 r-t i :.l l> Vodmk je stopit do Prešerna, potožil je: »Oz^ bki me srbč.* Prešeren se pritajeno zasmeje in reče mu besede te: »Potrpi, Ralant. ljubi braf, srbi me tudi moj podplat!* »Od stoje na mrzlem kamnu imava noge vse trde n ozeble. Stcvpn dol, France, da se razhodi va m octe jeva. Med potjo se bova pogovarjala o čash. ki so bili.« Prešeren je skočil k Vodniku, pogledala sta S v oči in si krepko stisnla roke. »Kam bo šla najina pot?« je vprašal Pre-fcren. »Pojdiva v frančiškansko cerkev, saj ves", da som pred njenimi oltarji dviaa! hostijo, keiih in monstranco in pel „ Čredo" in „Sunvurn oorda".« Vsa notranjščina svetišča je tonila v skrivnostnem mraku, le pred glavnim oltarjem ie gorela večna luč in njeni rubinasti žarki so trepetali na zlatem blesku tabernakelja, se sprehajali po oboku in obsevali vizijo nadzern-sketja sveta, ki jo je ustvarila Langusova roka in (jsveži! Strncnov čop-č. Gledala sta to lepoto, šla proti ;zhodu in se ustavila pred Oljsko goro. Prešeren se je zamislil na velki teden, ko je obskerval božje grobove. Vodnik pa na pasi on Krstusovega trpljenja, ki ga je na leci bral vernikom na cvetno nedeljo Nočna ob:skova!ca sta sla iz cerkvt in na sto^mcah fe reke! Vodnik: »Spremljal sem Gospoda na vrt Geteemane. rra vseh postajah križeveea pota na goro Gol-gato n Se r'tn slil, kolkokrat sem iskal tr> lfl/be v Njegovem trpljenju in jo tudi našel Razgrtali so se nb'aki v man notran;oofi. te-rr:-v, je nasvet lila luč sonca in laže mi je bil i. »Br>s je pa dal meni to milost, da sem našel uteho v mislih, ki sem jih povezal v vrr.ee pelini. Vse svoje bolesti in kri srčnih rar. sem izl;va! v pero in Ie v tem se je pomirila moja viharna, raz bo1 ena notranjost.« Ob Frančiškanski ulic in Miklošičevi cesti je Vfx!nivMv noit'cd iskal hišo. kjer sa je na š'a božja poslanka, mu zat"'sn;ia oči in ustavila srce dne 8 januarja 1819. Ko sta Sa proti justični palači in M klošiču. je govoril Pre-crcn: »Naša p:^rM beseda se je ločila v narečjih jezikoslovec Murko je to zmešnjavo ustavil ter n zahvalo.« Prešeren je poslušal, pritrjeval in si nrsfil: »Tuka] eover menih c menihu, na nasprotni strani ceste bom pa jaz govoril o svojem prijatelju Andreju Smoletu, posvetni Človek po- ^Polnočni sprehodi Prlsluškovani razgovori Vodnika in Prešerna (Zabeležila Mara Tavčarjeva) svetnemu človeku, ki je ljubil slovensko književnost in s katerim sva snovala literarne načrte.« Preden ara stopila čez cesto, je rekel Prešeren: »Tu je bila cerkev in samostan, kjer je živel in delal Marko Pohlin, tu pa stoji zdaj trinad-stropnica, v njej živi in dela mojster lepe besede, Oton Zupančič, ki se je za menoj prvi dvignil na visino slovenskega Pa masa..« Ob vratih Figabirta sta ae ustavila pred plo-Sčo. vzidano v spomin Prešernovega pnjatelja Andreja Smoleta, ljubljanskega trgovca in nekdanjega posestnika te hiše in posestev tam okrog. »Nesrečen je bil moj vesel j prijatelj Andrej Smole. Prijazne zvezde ac mu le kratek č-as sijale, ljubljena deklica je objela dru- ae»?fl moža. Andrej pa je v svojem obupu iskal tolažbe v širnem svetu. Videl si Nemško. Francosko. Britansko, vide! si Švajca visoke gore*, videl si jasno nebč italijansko; sreče ni ranjeno našlo sreč.* Z ranjenim srcem je odšel, z ranjenim srcem se je vmil in legel v domači zemlji v grob. Njegova bolest je bila moja bolest, soj sem tudi jaz doživel v nesrečm ljubezni vse to, kakor on sam. Dokler je v mrtvem srcu se kanja krvi in dokler ne iztn^hni, še vedno ljub in trpi, zaradi nedc^ežene sreče Ob sedmini smo se šesta'i njegovi prijatelji, žalovali nad njegovo izgubo in trčili v njegov spomin. Andrejev duh je bil med nami -n nas objel: »Trčite, bratje, sok naše gorice v sodih krstil vam je sveti Martin, trčite, bratje, nuj Bog vas obvarje rane skeleče srca bolečin.* Primož Trubar Zamišljena sta šla mimo Kolizeja zavila uoti Trubarjevemu spomen ku, kjer sta se ustavila in Prešeren je govoril: »V snežnobclem ornatu tc je postavila umet likova roka za lečo m vse živo je, kar je na cbi Našo besedo Sn nam uvede! v trsk, p>al si o koristi p;sania. o foian, napsel s katekizem, prevede! sv pismo, da! s nam evangelij sv. Matevža, pi«i] si o slovenskem pravopisu« razlagal abecedanjc in vse. kar si vedel da bo v dušni prid naroda in v korist njegovega napredka Opominjal si „Shulmoftre. Prdicare ino Gospodare" da naj učijo m'jde in preproste vse to. kar s< ti podajal v svojih kn>i-2ah. Svcčenik-pndigar si bi n tak s izklesan na tem kraju da še tvoj lik nadaljuje pos'an stvo, ki tj je b;lo dano Vsak spomenik 'e prižnica. ki uči narod spoznavati epete in resnico. V dobi reformac-je si nam dal prve kni'se in postavil si temeljn kamen slovenskemu slovstvu S prevodom sv p^ma si dv oni' svoi narod na stopnjo om kanih kr^čans^c.h narodov in poudaril njegovo jezikovno vrednost. Na tvoj:h spominskih delh so oradil- kulturni delavci vse naprej čez prot reformacijske dobo do Marka Pohlina m vse dalje do Va'ent na Vodn ka. ki je prsluhnil narodni pesmi in po njej uglasil svoje strune Zaiema' je "i ljudskega duha in govorice in na tc podlago ie postavil slovstvo po vsebini in obliki na prvi trden temelj Vse kar je napisal, je bilo v poudarku iz ljudstva za ljudstvo V tem smislu je učil, vzgajal m vod 1 pot v novo dobo slovenskega slovstva Svoje dele je osredotočil v hotenje „jezik čeden narediti" Ti. Primož Trubar, si nam vstvari! prve tiskane knj ge, Valentin Vodnik prvo poljudno umetno pesništvo, razprave mnogih jez koslovcev so ustvarjale pismeno jezkovno edinost in slovenska književnost se je razvijala v pravo amer.« Prešeren se je ozrl tn zapazil, da se Vodnik že bliža poslopju Opere in pomislil: »Odel je, ko sem govoril o njem. toda neizpodbitno je, da so Trubar. Pohlin in Vodnik tri z v e zd e - v od n i c e na obzorju našega slovstva, trije mejniki na tem po'iu.« Dohitel ga je in obstala sta pred kipoma Borštnika in VerOvška. »Ta dva moža sta bila dramska umetnika V tem hramu sta prikazovala osebnost- m značaje ip posvetila svoje življenje boginji Talij i, ki ima zdaj svoje svetišče v Gradišču, kjer se bova "kaj več pogovorila. V tej stavbi se goji opera in opereta Naj ti omenim, da je moja najbolj nadarjena učenka, hčerka ro* doljuba dr Chrobata. Lujiza poročena Pes Jakova, nap sala operetno besedilo „Gorenjski slavček", ki ga je uglasbil skladatelj Anton Fcerster. To delo plodovite in duhovite pes- Vodnikov nagrobni spomenik nice-pisateljice še vedno prednaSajo. Lujiza Pesjakova je bila ena izmed prvih žena. ki ie prijela za pero. pela in psala vse življenje prav do smrti. Delovala je vsestranHco in ta idealna romant'ccarica čisto krškega značaja ie prevedla v nemščino nekaj mojih pesmi Na njen du'<:vni in estetski razvoj je vplivala očetova izbrana družba, mnoga potovanja in znanje tujih ježkov. Za Lujizo Pesjnkovo so prišle druge žene. ki so de'ovale in delujejo na književnem polju. Ženska 1 teratura se je prav lepo razmahnila, ima vedno večji obseg in mnogo delavnih moči iz vseh slojev in pck':cev « »Lepi uspehi so to za ženski svet!« »Da. zelo lepi in naravnosi. zavidljivi, ki bi ae najbolje označili: Mož zaVri kuha m pestuje. Žena pŠJ. verze kuje.« Ko sta pri'la pred zgodovinarja Valvasorja, ga je vprašal Vodnik: »Ali ste kaj trudni, gospod baron?« »Seveda sem posebno še. ker ie mo:a oprema nerrxfna LTmctn k bi mi moral privoščiti sedež, v rnkc pa dati bakrorez Pristojala bi m: haJja. kakrno sem nosi v svcj'h deTavn-cah. ko sem pripravlja] „Ehrc*4 svo^e spomin-feko delo. Vidva sta na >boMšem. Vi, gc^nod doktor, ste v odvetniški suvani gr.sr>rd Vodnik v men'kem hah'tai in n-' svonh mesrih imata več ž'v" jen'a okrotl sebe Z.'a i samu-jem. odkar so odnesli skuninc k; naj bi bila predstavi aia poduhnvljenc umetnost.« »Vab va Vas. gospod baron da bi se z nama sorehodili po mc^tv« je reke1 Vr>dn:k »Hvala lena za nr:jazn vabilo toda ne morem st^-v!^ z visokega n'edesta'a.« OS zMu nunskega vrti ;e vr>ra5a' Vodnic: ■»Mrsliš. da res ne more zapustit; svojega mesta?« »Lahko če b; hote', toda Valvasor je baron m-'dva pa . .« »No no. nr:itr*?ri al: si pohabil na ep:gram. ' ki označuje tega velikega mrn"d: »Za Knt*;no premožen, za Kra*no rofen za Krajno u-rž n 2a Krajno uCen.tr •Valvasor :c o—lenil v- to skup no, ki sc fc postavili v muzejski park in pr.znce ocJstra-nili M sl'm. da mu m do'gčas po njej, ker »n^rcnu Valvasorju paše dama. na vas, kr.te'ica dete. vol in sfnmć*« / 'ato so Liubjančani dv:gn'li mnow prahu m se pn njihovi značilni £tar navad prerekah nro in contra — »eden h ivm m sret drugi vpije. ..Fei te hodi!' umetnk pravi: ...Je čevlu sod ni/ Kop.tar!"« »Midva pa k1 poznava to našo ljubo deželo n te na;e ljube [jud, bova rekla: „Nemc pro-nhcta m patra", ki hi j:n ui^re^e'. bi*Ga sveta speljala ne bila. &ol?fiva kča!* »In mirno plavala bi moja barka; .* Iz tihe. odprte kapelice pa ir bolestno «a- zvenelo: »Zakaj sem rarnis'tl te. rofsH'ena vat, zakaj sem zapustil planine!* -n privabilo k sebi nočna popotn ka. Poslušala sta :epetanje: »Vsi trije smo imeli čuteče srce. g^ob\\ smo le br'dkc razočaranje in oilpovcd. Ne-m:rna in viharna je bila naša pot Jasne zvezde ni bilo na obzorju, za krmlo. kompas in svetiTn:k na-ernu čolniču, ki ie brod 1 po morju življenja da bi mu kaza'a pot in vodila v miren pristan. Iz globine duše in razbolcnega srca smo črpali vreče in nežne besede in j:h prelivali v pesmi, v katerih se ie zrcalila osebnost notranjega živi jen ia Glasovi pcwuv SO) d;hi!i veliko izpoved čoveka. negove lastno I do/ v'iaje, bo'csti in bo'eč ne Zadeli smo naj-rahlcj.^e strune, njih zvenenje je scca'o v srca, kjer so naš'c odmev, in rmimcla čar in nvlobo pesmi, ki jo je pelo čuteče, od usode ranjeno srce. »Ti streti me moret, podreti nikdar usode sovražne besneč} vihar.* Konec prihodnjič. Nahsd — skrivnostna hckzsa iNaliOa ni pn nas le aajnavadne.Si, temveč tuui p.vccj uevaiiia ooiez-n, CcS-o- se pa Ijuaje nc^vu,a-Lio r+c za.cv.aj... Večina ^c-^i-ui euuaaiijai oo.e-uu oiecli u ho_iu. o.n-iiueiiLa se pcajjfvjsto zaćiie z na,»o .o.u. Oi-^-auz»m veoaraf u-ko zelo oslabi zakadi nepitviUia^i napaciov iuali>lei:eii tcatonr navi. ne nosilno. Zc^o verjetno jc. ua je vsaj znaj-u;ec os.abel^ti OigaiLi-zma. Nahod je pa tuii skiivnostna b lezen, ker že v^ no ookrita n cg^va ooloz^n-uca itlloa, ki ga. povzroča. Da pa tu.o n-hod .ovZiO-vij^ b^ii.e.^e, so^a-a-jO v su zd.av-tiiki, čeprav ni še nihče dokazal s po.i.ocjo nolkrosUopa aL riltra povz.oei.eja te bj-.cziu. Do.vaz. da nahol Lovzzo.ajo bolezen-ake klice, je že njegova nalezljivo^t. Se bolj znaiino za to b^l.z.n je, c'a je v mrzlih severnih pck.ajln.ih ne poznao. Tudi pri nas med hujš m suh m mrazom ni naho nlh ljudi. Iz tega sklepaj > da se bolezenska "k^ice nahoda iahlco lazvijajj le pod ugo.riinu vn-einc_iskimi ter podnebnimi pogoji. Suh in mrzel zrak ni ugo en za razvoj bDlezenskan klic. Zato je pa tu^.1 pri nas največ prchlnjenh ljudi ob vlažnem jeseaskem in pomladanskem vremenu. Za naii^d posebno občutljivi ljudje zrčutijo prve znake te ncprijitn^ bolezn , fin se začne v ozračju uveljavljati jjg po hladnejših dneh. Tako mr.ogi ljulje nS.c-Ttfjo arhoJ navadno, ko se sprevrača vreme, a bolj pogosto teJaj, ko se s. r v ž? iz burje v jug z vsemi njegovim: znaj lino-r mi. dežjem, snegom, meglo in oblačnostjo. Cm pn burja očisti ozračj?, :e .cmalu očistijo tudi nosovi Ln olajšajo glave. Po zdravniški razi agi povzročitelji nabada živijo v sluzn.ci noou in cst. Ko ^ e sluznica prehladi, postanejo p. e j ne ko lj ve bvUvtenje nevarne. Vendar s tem nsatan k bolem, se ni povsem ia.dovo ji.o pojasqjen. Saj za nahodom pogosto oboLmo. ker smo ga nalezli in ker smo se prehladili. Tako nas nnp.ulcio fcelozenske klice včasih, ko dobro vemo da se nsmo megli pren.a iti, ker smo bili ves čas doma ni toplem nastanek bolezni smo s. lahko poja^ral. le s tem, I a smo bolezen nalezli o1 d ug-'ga clružinkega člana. Včasih se pa »pr ha-dinio-s tudi, ne da bi nas zeblo ln ne da bi se prehladila suma sluznica med cihrnjem — zgolj zaradi tega, ker smo imeli malo mokre noge. Nekateri so tako občutij vi za nahod, i a ga nalezejo, čim stopijo z boso nogo na mrzla tla. Kakor ni znan povzročitelj nahoda, prav tako ne poznamo pravega zdravila za bolezen. Manj ali bolj učinkovit h zdravil je pa vendar nekaj, odnosno sre'stev za obrambo pred boleznijo. Znano je. da nahoda ni mogoče pregnati, ko nas že nara 1 a, le olajšamo lahko njegove neprijetnosti. V obrambo pred nahodom priporočajo zdravniki razna sredstva Da bi se pa nahod preveč ne Siril, bi se morali tudi bolniki ravnati po navodilih zdravnikov, namreč da bi bili dovolj obzirni do zdravih; predvsem bi se morali zavedati, da je m hod zelo nalezljiva bolezen ter da ae siri med kaaijanjem tn kihanjem, ko se v zroku razpršijo kapljice slin. Bo'nild bi al naj torej med kihanjem in kaaljpn*em drtaU pred usti robec, če se že ne more ^o umakniti Iz njVhove bližine. V razdalji do enega metra od bolnika je velika nevarnost, da naJezerno nahod. Bolnik bi naj bil vedno tudi dobro an'oftea 8 čistimi robci, kajti um'^°nl m tremo-Ceni robci so pravo leg'o bo^ezen^Hh ki'©. Zdravniki priporočajo, naj bolnik vrta Vla- žen robec v vročo vedo s soio, da ga tako raziiuž-. Se bolj pri poroči j.va je r^ba pa~ purna^h robcev, ki jih Lr.hko la.:oj po uporabi sezgemo. Mou zdravili proti naho I u je 2e več let dobi o znan jod. Katra*ari zdravniki sod. jo, cia jod Zarava n.aiiod, p j- tuii BČiti nad p*-d oku^e-ij^m. lzk~c&uo se je, da jod do^O Učinkuje v me^aaiici slo ue.o; vode .n jo .a ter 5 do 1U delov kaiijjvega jod^ta, io razstopino uporabljamo taivO, da je kanemo do 5 k p_ic v sko.,el-co mioka —-ajj caja —; zdi-avilo jemljemo po d.akrat na dan, in sicer vsaj eno uro pred jev.jo ali ave ali Ui ure po jedi. To sre'.stvo jo učinkovito kot zaščita pred nahodom in ne le kot zdravilo. To je pa le eno izmed več ali manj učinkovitih zdiavil nahoJa. Nelcaieii pnpo.o-ca^o več ali manj preizkušena, a tudi precej nenavadna s.e.stva; posameziiilci pa tuui celo U-dijo. da povzroča nahod pomanjkanje vitaminov, predvsem vitamina C, ter da se bolezni najuspešneje ub a imo, če uživamo dovolj živil, ki vre' u ejo mnogo tega vitamina. Zato se jim zii u n lovita tuli čebula, ki vsebuje tudi jod in to v primerni količini, med tem ko so vzemki kemičnega joda Iahlco škodljivi Dsuri sklepi Takšni so ptički pod milim nebom. Kadar dežuje. Čep jo v svojih gnezdh ln samica pravi samcu: ^Ljubček. veš nad gnezdom bo pa r«« treba napraviti streho. Dežuje in dežuje v gnezdo.<; >Tako ;e, draga moja,« pravi samec. >to morava res storit'. A zdaj v dežju ne morem nikamor leteti. Ko pa bo posijalo sonce, pa bova koj spletla streho« »Bova,« reče samca. »Čink!^ Drugi dan sije sonce, ki vse osuši tn vse c greje. »Ljubi moj samček.« pravi sam'ca, »ali bt bilo škoda, če bi zd?j delala streho nad grezdom! Poglej kako lepo sije sonce vanj! Tako b pa čepela čisto v temi« »Prav imaš« reče samec, »tudi meni ne gre v glavo, počemu bi s delala streho ▼ tem lepem vremenu cink. čink!« In takšni so ptički zmeraj Ko dežuje, hoče o deati streho, s ko 9ije sonce, ne misijo več na to 'n je ne nared.jo. Takšni so pt čki. Takšni so pa tudi ljudje. Zdravnik: Kaj pa vam je? Bolnik: To bi tudi jaz rad vedel, za to sam vas pa dal poklicali! 5555555555B5B555555555555555 Stran 6 •SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 10. januarja 1944. Ster. 2 Gorjup Marjan: Življenjska družica 2ivahno je plapolal ogenj v kaminu in napolnjeval sobo z medlo svetlobo. Nekaj silno nežnega je bilo v tem plamenu, ki je premikal sence po stenah, nekaj, kar je navdalo človeka s toplimi občutki. Zunaj je bila tema. a v sobi ni gorela luč; le kamin jo je razsvetljeval. Pri kaminu je sedela pogreznjena v naslanjač mati In pletla. Niti za trenutek ni prenehala. Prsti so gibčno in urno vrteli pletilke in zanka za zanko se je vrstila na slonokoščeni paličici. Skozi črno obrobljene naočnike je skrbno nadzirala svoje delo. Po sobi pa se je sprehajal od vrat do okna in od okna do vrat sin ter grizel zobotrebec. Bil je zamišljen in videlo se mu je, da mu hodi nekaj navzkriž. Od časa do časa se je ustavil in zrl na mater, ki mu je pogled vrnila. Srečala sta se z abru, pa jih je sin nehote povesil in spet nadaljeval svojo pot. »Kai razmišljaš, sinko?« je vprašala mali. ne da bi dvignila oči od pletenja. »Veliko si že naredila danes,« se je iz-ogn;l sin vprašan ju. Mati ga je pogledala izpod naočnikov, a je molčala. Ko je prišel do kamina, je iznenada vrgel zobotrebec v ogenj in se-če-ketali konji, z nizkimi, brezizraznimi jezdeci. In zgrudil se je ta in zgrudil se je oni. brez zavesti, brez poslednie misli, topo, osteklenelo. Obrazi izpod čelad so zrli mrko, kakor da zro smrti v oči, pa se tega niti ne zavedajo, in da zanje ni konca, ampak le težak sen, po katerem se bodo zbudili v sončnem dnevu z zahvalo, kda je to bH le sen in ne resničnost. Odšel je sin na boino poljano. Poslovil se je od majke, od Zalke in od Marinke. Hudo mu je bilo. ko pa je zažvižgal vlak. je poskušal zapeti in zavriskatL a zamrl mu je glas. zahropel in utihnil. V grlu ga je stisnilo. Zbogom, na svidenje! Se dolgo so vihrali robci v poslednji po-adrav, potem pa se je vlak premaknil ln odpel j aL — Dolgo se ni oglasil, predolgo. Mati je sedela v naslanjaču in zrla v plamene v kaminu Da, tisti večer pa sta govorila o njegovi poroki. Sedeli sta ji nasproti Marinka in Zalka, obe brez besed. Kaj sta čutili? Kaj mislili? Troje src, troje ljudi, troje občutkov. Pa je pisal. Ne, ne on, izza bojišča nekdo Na ovoju je bil žig iz bolnišnice. Na listu, belem in dišečem po zdravilih, je stalo zapisano. Tri vrstice, ne več. In vendar preveč. »Odrezali smo mu desnico v komolcu zaradi zastrupljen j a ...« In še nekaj v tolažbo. In padel je papir na rob kamina, da so ga plameni s silo hoteli oblizniti. Počrnela je belina in tajna sila ga je potegnila med plamene. Povesib* sta glavo Zalka in Marinka. Niti deska v podu ni škrtnila. vse ie bilo tiho. tiho, le sence so se risale na stenah. Vstala je Zalka in se poslovila. Grozno! V komolcu. Prav v komolcu so mu jo odrezali. Pohabljenec, za vse življenje pohabljenec. Končano. Strto je njegovo telo, strta njegova duša Pohabljenec! In poroka je sedaj daleč, daleč, nikoli več .. Sam ne misli več nanjo. V komolcu, točno v komolcu so mu jo odrezali.. Bog ... Obsedeli sta mat: in Marinka nemo kakor dva kipa. Kaj res? Ne. saj to ni mogoče! Tri vrstice in žig. Opravljeno? Kje je. videti ga hočem! In če je res? ... Zbledela je Marinka in obraz njen jo bil bel kakor prtenina In če je res? ... A on? Kaj misli, jeli obupal ali še upa Naj mu uniči življenje? Ne njemu, človeku, ki se bo izgubil: pohabljenec! Velika je ta žrtev. Mar bi storil on isto? Kdo ve. Odpravila se je mati sinu nasproti. Zadrgnila je okoli vratu črno ruto in stisnila v pest kup denarja. »Jaz grem z vami, mama ...« Globok vzdih se je utrgal materi iz prsi in dolgo je zrla Marinki v oči. Le-te so se orosile in mati je mehko objela deklico ter jo pritisnila na srce. Potrkali sta na vrata in odprli so jima strežaji z velikimi rdečimi križi na rokavih. Vodili so ju skozi velike veže in čez vrt na drugo stran. »Tu leži.« Vstopili sta tiho, da ne bi motili bolnika. A sin ju je pričakoval. Pogled mu je plaval preko matere, tja na deklico, in se nasmehnil. »Marinka...« »Tvoia žena,« je trpko povedala mati. »Ranjen sem,« je s težavo izustil sin. »Vem,« je tiho dejala Marinka. »A ni hudega___« »Ne. Pavle...« Po licu ji je zdrknila vel ka bleščeča solza. Pokleknila je poleg njega in zarila obraz v rjuho. Prožil je desnico in ji dvignil objokani obraz. »Glej, saj ni hudo, tudi odrezali mi je ne bodo...« • Mati je kriknila, Marinka pa je grenko dejala: »Torej si me le izkušal...« »Ne, ljuba moja« je odvrnil Pavle, »odločitev je bila težka.« »Zalka je šla,« je počasi rekla Marinka. »Vem — Bog z njo!« jajo ponoči na lov, oslepijo, če pridejo v dnevno luč, čeprav se jim tudi takrat posreči, da najdejo svojo pot. Čebele imajo rekord med slepimi delavci v živalskem svetu. Navzlic svojim so- razmerno velikim očem ne vidijo. Svoja delo opravljajo s pomočjo tipa in voha. »Delavke« med mravljami so isto tako slepe. Mravlje žive v državah, ki »o jih zgradili slepci 1 Za smeh in dobro voljo olajševalna okolnost Sodnik vpraša obtoženca, če more povedati še kaj. kar b: se lohko smat.aio za olajševalno okolnost. Obtoženec: »Da, gospod sodnik, prosim, da se opoSieva mladost in neizkušenost mojega zagovornika.« NI PRAVI Ida: »Kaj si pa gledala snoči v gledališču?« Štefka: »Divjega lovca!« Ida; »Torej si se vendar seznanila z naši velikim Finžgarjem.« Štefka : »Ne ,on se piše Juršič in ni posebno velik.« DARVINIZEM Julka študira z veliko vnemo medicino, tudi dobre volje in veselja za to ji ne manjka. Toda vse to je še premalo, ker ne more nadomestiti sposobnosti in manja Za očetov god napiše disertacijo o darvinizmu in še nekaterih dragih izumih. Pri tem napiše klasičen izrek: »Opica se razlikuje od človeka po tem. da ne zna govoriti. Ce bi pa mogla reči »Jaz sem opica«, bi bila že človek. c AS kot zdravnik — Cas zaceli vse rane, ker je dober zdravnik, — To je že res, toda žal ni zdravnik za lepoto. V ŠOLI Med uro prirodopLsa govori učitelj o krtu. — Krt poje vsak dan toliko, kolikor tehta sam, — Oprostite, gospod učitelj, kako pa krt ve, koliko tehta? — vpraša Mihec. Ženin god — Sam ne vem, kaj bi kupil ženi za god. — Veš kaj. vprašaj njo samo. to bo najbolje. — Ne, prijatelj, tega bi Ji ne mogel kupiti. dvojčki — Mama, mama, pravkar je Dora dvakrat kopala Jurčka, mene pa sploh ne. PRI ZLATARJU Mladenič pride k zlatarju. Prodajalec ga prijazno vpraša, kaj bi rad. — Hm — eh mm — torej — hm — zaječi ja mladenič sramežljivo. — Štefan, prinest satu 1 jo s poročnimi prstani, pravi zlatar vajencu . PRIJATELJ SPANJA Gospodinja vpraša dobro rejenega podnajemnika, kdaj navadno vstane. — Hm, takole ob 8.90, se glasi odgovor. BODOČNOST >Rad bi sol h kakemu vodezevalcu, da mi pove bodočnost. Ne vem pa, ali naj grem k tistemu, ki zna citati z roke ali k onemu, ki vidi v možgane tn ugane misli.« ySeveda greš k prvemu; kajfti roke Ima* rx>pomoma — zdrave.« škotska Tujec je potoval po severni Skoti i. Tam je dolgočasno in ceste niso nič boljše kot pri nas. Sreča Skota in ga vpraša: »Kaj pa počnete, če kdo pri vas zboli? Saj niti zdra\ruka ne morete pravočasno poklicati!« Skot pa mirno: »Ze res, ampak pri nas umiramo vsi naravne smrti.« Križanka št. 2. Besede pomenijo: Vodoravno: 1. orožje rastline, 3. glasbeni pojem, 6. število, 8. reka v Rusiji, 11. poziv k molku ln miru, 14. medmet. 15. stara mera, 17. nihče, 19- romanski spolni k, 20. pritok Savinje, 22. starogrška pokrajina (množ.), 25. domača žival. 27. odstraniti zaščitno kožico, 28. naprave, pri-strou, 29. pripomoček za sušenje sadja in zelenjave, 31. r.azivi, označbe, 33. samo ta, 35. skriven, znan le zaupnm osebam, 38 japonska, rastuna. 41. pevslvi glas, 43. lep, krasen, 44. naslov abesinskib plemenskih I domača žival, ki služi za pleme; 42. velika posoda za tekočine; 44. termin; 45. oblika pomožnega glagola; 47. pravkar; 43. pripadnik slovanskega naroda; 54. predplačilo; 56 ki ji je bilo nasilno odvzeto; 58. ameriška država; 60. gorovje v Italiji; 62. žensko ime; 63. mer-ka enota; 64. varuh; 65. ženem gonim; 66. kemična spojina; 67. tekočine potreben; 68. severni jelen; 70. zver; 71. vrsta teka; 73. otok v Jadranskem morju; 74. ptica; 78. mestece v Po-ad-žju; 80- žensko ime, pramati človeštva; 82. osebe iz znane Gotovčeve opere; 85. poglavarjev, 46. ljubek, nežen, 47. gora na < igralna karta; 86. k, h (lat.); 88. začetek in štajerskem, 49. pesem. 50. mednarodni je-zk, 51. število (ženski spol), 52. ime raše filmske igralke, 53. velika posoda, 55. velik ptuč, 57. gora v Posavju, 54. huda bolezen, 61. družabna igra, 63. francoski revolucionar, 65.. bedak, neumnež, 67. ljubljanska mrtv-šnica, 69. državni poslovni lokali, 72. azijska država, 75. s prsti začutiti, dotikati se, 76. posmeh, za smeh, 77. presledki v gozdu, 79. glasbena kompozicija, SI. svetopisemska oseb-- 83. španski spalnik, 84. zdravnik, ranocehrk, 87. Massar.etova opera, 90. japonska mera. 91. predlog, 92. pridelek. 93. del obleke, ki ga mora imeti vs"'k vojak, 91. želod, 95. vrednostna papir. Navpično: 1. drevo; 2. uničuje železo; 3. podredni veznik; 4. ideja, ki se ne da uresničiti; 5. kvartaški izraz; 7. pesmi; 8. predlog; 9. trgati sadje; 12. poželenja; 13. čreslovina; 15. kvartaški izraz; 16. pripadnik starega izumrlega romanskega plemena; 17. azijska država; 18. beleinica; 21. ptica; 23. tuj izraz za športno moštvo zna.« SrhiiftleKer - Urejuje: Rndolf Ožim. — Fttr »Narodna tiskarna A. G^c ala Oruckstelle - Za »Narodno tiskarno a. d.« kot ttekarnarja: Fran •feraa. — Ftir den InseratenteU verantuortiicta Ljubomlr Volci« Za t ose rat m oddelek odgovarja: