Poštnina plačana v gotovini. V LloDM v torek dne i. oo mM tt Leto M. »SLOVENEC« Tel)a po o»t( na vs strani Jogo-slavite io » L|obl|ani: aa oelo eto aaprei. K 240-- n no* teta 120- ia četr. tata „ .. M B0'— za >d mesec „ .. n 20*— Za lioremstvo ce »le no K480-. = Sobotna izdaja: == c.a ce o »eto.....t 40 — sa mojieastvo ... „ 80 — — Cene inseratomrs Unusioinna tetina vrsta mali oglasi po K 4-— ln K 6 —, veliki oglati nad 49 mm vlila* po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri več|em naročila popust Izhaja vsak dan IzvzemSl ponedeljka In dneva no piaz« nlkn ob i. ari ziutra]. Mesečna priloga: Vestnik SKSZ. t&tfjjr Urednlbivo ,e v Kopitarjevi nlioi Stev. 6/111, uo opisi se oe vračalo; neirrnuraoa plsra • se ne »prejemalo. Uredn e el. siv 50. apravn. štv. 326. Političen list za slovenski narol Uprava |ev iopUtrjevi al. 3. — ltačun poštne bran. l|abl|aaske št. 650 za naročnino in št. 34U sa oglase, avstr. In češ;e 24.797, ok> 2j.o11, bosn.-;iero. 7583. Vseh svetih dan. Vseh sve'.;h praznik in spominski dan na rajne sta glasen protest proti materia-lizmu in jasna izpoved: Verujem v večno življenje. O tem verskem členu pravi nek,e Karol Hilty, da bi moral stati na začetku veroizpovedi; od tega, ali kdo veruje v brezkončno osebno življenje po smrti ali ne, je odvisno, kakšno smer bo dal svojemu življenju tukaj. Kristus je pričel svojo pridigo z opominom: Metanolite — spremenite svoje življenje | Kaj naj obsega to spremenjenje in prenovljenje, je povedal v svojem govoru na nekem galilejskem griču. Prenovi naj se ves človek: odpove na se mamonski službi in postane ubog v duhu; odreče naj se razbrzdani gospodoželjnosti in podane krotak; spozna naj svojo moralno slabost in j,o obžaluje; prežene naj iz srca farizejsko hinavščino in hrepeni po pravici, naj postane »lačen in žejen pravice«; zatre naj v sebi sebičnost in opravlja dela usmiljenja; očisti naj tudi najskriv-nejše kotičke svojega srca, naj pospešuje mir in spravljivost med ljudmi, naj bo celo pripravljen trpeti preganjanje zaradi pravičnosti. Kdor se tako prenovi v svojem mišljenju, obleče novega človeka, ki je preustvarjen po Bogu, vzoru vse popolnosti, v resnični svetosti. Takšno življenje je zares pričetek in podlaga večnega življenja. Vzvišena je življenska naloga, začrtana v osmerih blagrih, evangeliju na praznik Vseh svetih, in brez truda se ne da izvršiti; celega človeka zahteva. A uprav Vseh svetih dan dokazuje, da jo je mogoče rešiti, kajti rešili so jo, zgledno in Eopolno rešile neštevilne množice »iz sle-ernega rodu in jezika in ljudstva in naroda.« Poglejmo te množice, ki jih cerkev časti kot svetnike, to je kot popolne ljudi v zmislu Gospodovih osmerih blagrov! Koliko idealizma, najčistejšega idealizma je v njih! Ali ni to najhujša obtožba proti našemu zmaterialr^ira^mu mišljenju? Koliko močne in zmagovat volje, ki obsoja našo slabotno omamjivost! Koliko heroične požrtvovalnosti in ljubezni, ki je rezek protest proti vse razkrajajoči sebičnosti! Koliko notranje sreče in čistega veselja, ki ju rodi le moralna popolnost, nikdar pa hlastanje po zabavan in veseljačenju, ki nikdar ne more napolniti notranje praznote! Koliko srčne kulture je tu, katere ne more nadomestiti tudi najsijajnejša zunanja kultura, ki le na videz s tanko prevleko zakriva duševno revščino in surovost! Tako nam Vseh svetih dan glasno kliče: Prenovite notranjega človeka, spremenite svoje mišljenje! Le s tem, da prenovi in izpopolni vsak samega sebe. se bo izpopolnila in prenovila človeška družba. Rusko-rumunska pogajanja prekinjena. Bukarešta, 30. okt. Agencija Orient Radio doznava iz uradnega vira, da so se pogajanja v Varšavi med zastopniki Rumunije in zastopniki sovjetske vlade prekinila za nerdoločen čas, da dobe delegati od svojih vlad instrukcije. V nasprotju z določenim programom, ki vsebuje samo razpravo dveh vprašanj, namreč vzpostavitve trgovinskih odnošajev in ureditev pa-roplovbe na Dnjepru, je ruski delegat predložil v razpravo več stvari, med njimi vprašanje Besarabije, ureditev ruske-ro-munske meje ter varstvo manjšin. Romunski delegati so odklonili razpravljati o zakonitosti priključitve Besarabije, ter so izjavili, da hočejo urediti le posledice tega dejstva. Ravnotako so izjavili, da je vprašanje manjšin rešeno že po pogodbah. Od svoje strani so zahtevali vrnitev zlatega zaklada, ki je bil prenešen v Moskvo, ter vrnitev arhivov poslaništva v Petrogradu. Ker so Rusi to odklonili, so se pogajanja odgodila. Romunsko odposlanstvo se vrne v Bukarešto. Belgrad, 81. okt. Davi so zastopniki entente izročili grofu Banffyju v Budimpešti noto poslaniške konference, ki pravi, da sprejema poslaniška konferenca z zadovoljstvom na znanje sklep vlade, ki je s svojo odločnostjo že drugič preprečila restavracijo Habsburžanov ter se tako izognila vznemirjenju miru in reda v srednji Evropi. Svet poslanikov je sklenil pozvati vlado v Budinme?+i k izročitvi razkralja Karla poveljniku podonavskega brodovja v Budimpešti, ki je že dobil nalog poskrbeti za varnost kralja v imenu ^voznikov za čas, dokler se ne določi njegovo končno bivališče. Svet poslanikov opozarja na svojo predzadnjo noto, s katero zahteva odstavitev Karla. Belgrad, 31. okt. Davi so v zunanjem ministrstvu v Budimpešti izročili poslaniki Jugoslavije, Rumunije in Češkoslovaške zahtevo o odstavitvi Habsburžanov. Zastopniki male entente so izjavili, d., bi mogla odklonitev teh zahtev izzvati težke posledice za Mažarsko. Zagreb, 31. okt. »Jutarnji list doznava iz Belgrada, da je naša vlada poslala konferenci poslanikov v Parizu sporazumno s češkoslovaško in rumunsko vlado odgovor na njeno poslednjo noto, v kateri zahteva 1. odstavitev Karla in vseh Habsburžanov z mažarskega prestola, 2. integralno izvršitev trianonske mirovne pogodbe, 3. razorožitev Mažarske na podlagi mirovne pogodbe pod nadzorstvom držav malo entente, 4. odškodnino za mobilizacijske stroške, 5. kaznovanje vseh krivcev poslednjega prevratnega poizkusa, 6. mali ententi se imajo izročiti vsi renegati, ki se nahajajo v Mažarski in ki od tu vodijo razorno akcijo proti Jugoslaviji, Rumuniji in Češkoslovaški. Pričakuje se odgovor poslaniške konference. \ X Belgrad, 31. okt. Iz Debra javljajo: Predvčerajšnjim je došlo poročilo, da je poveljnik naših čet na Albanski meji general Krsta Smiljanič odredil zasedbo ta-kozvane Franchet D' Esporayjeve črte, t. j. meje, ki smo jo zasedli 1. 1918. Ta meja poteka preko onih postojank, o katerih trdi vlada, da so za naše vojaško obrambno stališče potrebne radi zavarovanja države pred albanskimi vznemirjenji. Čete so včeraj opoldne krenile z dosedanjih pozicij. V Albani,i se to gibanje smatra za ofenzivo. Albanske čete beže ter požigajo vasi in staje. V Tirani so popolnoma iznena-deni. Vlada je izgubila glavo ter se obrača aa svet in pomoč na italijanske častnike, ki pa sami nimajo nobenih navodil. Naš narod pozdravlja to gibanje kot novo osvobojenje. Ententa na mobiliza- cijskih stroškov. Pariz, 31. okt. Nekateri listi poreč jo, da je poslaniška konferenca na predvčerajšnjem sestanku izjavila, dn ie pripravljena ne samo paziti na to, da se bo mažarska vojska zmanišala na določeno število, temveč d- je pripr- "-"i spreleti predloge, ki bi jih dala mala ententa. Z ozirom na mobilizacijo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter v Češkoslovaški pravi poslaniška konferenca, da bi ne bilo pravilno, če bi Mažarska nosila te stroške, ker je mala ententa izvršila mobilizacijo po svoji iniciativi, na drugi strani pa je mažarska vlada onemogočila s svojim postopanjem Karlov poizkus. (Dopisnik presbiroja poroča to vest s pripombo, da se ni mogel poučiti pri vladnih krogih radi njene točnosti, ker so preveč zaposleni radi odhoda francoskih delegatov h konferenci v Washing-ton.) POLJSKI PROTEST V BUDIMPEŠTI. Varšava, 31. okt. (Izv.) Poljski poslanik v Budimpešti Szembek je izjavil varšavski vladi, da bi povratek kralja Karla na mažarski prestol resno ogrožal srednjeevropski mir. Zato poljska vlada odločno ugovarja povratku in zahteva, da se Karel odpove prestolu. — Poljski zunanji minister je pa izjavil češkoslovaškemu poslaniku v Varšavi, da bo Poljska v habsburškem vprašanju s Češkoslovaško solidarna in da mora sedanja kriza obe državi le zbližati. PROMETNO VPRAŠANJE NA KONFERENCI V 1'ORTOROSE. Dunaj, 31. okt. (Izv.) Vodja jugoslovanske delegacije na konferenci v Portoro-se dr. Otokar Rybar je izjavil poročevalcu lista »Neues Wiener Tagblattc, da je težišče konference v prometnem programu. Vprašanje prostega prometa železniških vagonov pa ne bo prišlo nn konferenci v razgovor, marveč bo to vprašanje rešila razdelitvena komisija na Dunaju. Karel se noče odpovedati. Pariz, 31. okt. Ker se bivši kralj Karel brani odstopiti in zapustiti mažarski prestol, so velesile obvestile Mažarsko, da se več ne bodo upirale pripravam male entente, ako bi se odpoved razkralja nadalje odlašala. Zastopniki Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunske so odločno zahtevali v ustnem razgovoru od mažarskega ministra zunanjih poslov, naj se ukrene vse potrebno, da se proglasi odstavitev Habsburžanov. Dunai. 31. oktobra. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih trdijo, da je vkrcanje kralja Karla na angleško topničarko odloženo. Karel ne sprejme nikogar, češ da je bolan. Zborovanje hrvatskega bioka. Zagreb, 31. okt. Včeraj se je vršilo zaupno zborovanje Hrvatskega bloka. Zborovanja so se udeležili predsedniki organizacij Hrvatske republikanske seljaške stranke, člani Hrvatske zajednice, člani Hrvatske stranke prava, člani Hrvatske te-žačke stranice iz Bosne, odposlanci Hrvatskega krščanskega saveza in zastopniki hrvatskega dijaškega bloka. Navzočih je bilo 46 poslancev Hrvatske republikanske seljačke stranke, 3 poslanci Hrv. stranke prava, štirje poslanci Hrvatske zajednice in štirje poslanci Hrvatske težačke stranke. Kot gosta sta bila navzoča poslanca dr. Momčilo Ivanič iz Srbije in dr. Džafar Ku-lenovič. Skupščine se je udeležil bidi Stje-pan Radič. Govorili so dr. M. Košutič, dr. Mate Drinkovič, dr. Momčilo Ivanič, dr. Džafar Kulenovič ter zastopnika kmetov Urojič iz Moslavine in Ante Jelič iz Srema. Zborovanje je trajalo do 14.15. Po končanem zborovanju Hrvatskega bloka so zbo-rovalci priredili manifestacijski obhod po mestu. Manifestanti so peli in vzklikali Radiču, Hrvatskemu bloku itd. Po posredovanju policije so se manifestanti mirno razšli. FIIANCOSKO-TURŠKI DOGOVOR. Pariz, 30. oktobra. (Izv.) Te dni je dospel semkaj Franklin-Bouillon, ki je v Angori podpisal francosko-turški dogovor. Podrobnosti tega dogovora še niso znane. Ve se samo toliko, dn je angorska narodna skupščina dosegla popravo meje od Nezi-bine do Djeziret— Ibn—Omar. Francoske čete bodo v teku dveh mesecev izpraznile Cilicijo, vendar so Turki priznali pravico manjšin v teh krajih. Francoski trgovski in gospodarski interesi v Alepu in Moli Aziji so zavarovani potom koncesij. Francoski šolski zavodi smejo ostati nadalje pod pogojem, da ne bodo širili protiturške propagande. Za ta francosko-turški dogovor se zelo zanimajo Angleži in se je tega vprašanja dotaknilo par govornikov v spodnji zbornici. »Journal (les Debats« zatrjuje, da so tiče dogovor edino le obeh pogodbenih dežela ter interesi drugih zaveznikov niso pri tem prav nič prizadeti. Mir m razvoj. Ljubljana, 31. oktobra. Kralj Aleksander in ministrski predsednik Pašič sta se vrnila iz Pariza. Pravnic ne dvomimo, da bo njun povratek vplival na poravnavo spora male entente z veliko entento pomirjevalno. Dejansko danes med veliko in malo antanto z ozirom na Madžarsko ni soglasja in zastali so prvi provroči koraki naše vlade, ki je grozila takoj z oboroženim nastopom, predno se je prepričala o razpoloženju velikih zaveznikov. Ultimat še clo danes ni izročen in v prvotni ostri obliki tudi ne bo. Kljub vsem oficielnim zatrditvam, da postopa vlada v popolnem sporazumu z zaveznicama male antante in v sporazumu z veliko antanto, se je takoj pokazalo, da so bila vladna zatrjevanja več kakor optimistična. Iz Prage se poroča sicer, da je poslala Romunija na madžarsko mejo tri lovske divizije, vendar se je opazilo, da Romunija mnogo več računa o razpoloženju v veliki antanti kakor njeni dve ožji zaveznici. To se je seveda zelo dobro opazilo v zunanjem svetu. Romunija je zadrževala akcijo glede oboroženega nastopa ne samo z nekim ozirom na Italijo, ampak tudi v prepričanju, da bo z zahtevo po odškodnini za mobilizacijo težko prodreti, ker da Madžarska odškodnine ne bo mogla plačati. Odškodnini nasprotuje predvsem Angleška, dočim bi Francija morda na to pristala. Zdi se celo, da bi se z Italijo moglo o tem vprašanju razpravljati. Velika antanta popolnoma soglaša glede odstavitve in odstranitve Karla, glede ostalih zahtev male antante pa ne. Radi naznanjenega ultimata je nastalo med malo in vel. antanto nervozno stanje, ki se je z demaršo vladam male antante poostrilo. Antanta je v tej demarši naznanila svoje zahteve napram Madžarski in opozorila malo antanto, da to zasedaj zadostuje in mala antanta naj ne bi brez predhodnega dogovora ničesar podvzela. Vlada je kljub temu odredila mobilizacijo treh razredov od 1918—1920 in sicer v Hrvatski, Sloveniji, Bosni in Hercegovini. Vendar se je prvotna nervoznost naše vlade nekoliko pomirila. Francoska in italijanska vlada ste z vso silo pritiskali na malo antanto, angleški oficiozni glasovi pa so bili naravnost zapovedujoči. Tako poroča »Chikago Tribune«., da smatrajo na zunanjem uradu v Londonu vojaške ukrepe male antante za ^pretirane« in da odločno nasprotujejo tudi zahtevi po odškodnini za mobilizacijo. Reuterjev urad je javil, da smatra Angleška ultimat za nepotreben, kar soglaša z demaršo velike antante. Predu 3m pa nasprotuje velika antanta zahtevi, da se mora trianonska pogodba v celem obsegu izvršiti, ker je konferenca veleposlanikov beneško pogodbo odobrila. Zlasti Italija se tej zahtevi protivi in videti je, da bi ji bil konflikt z našo državo e tega stališča naravnost dobrodošel in bi ga naravnost iskala, da ni s to zahtevo solidarna tudi Češkoslovaška. Pri »veliki antanti prevladuje mnen je, da je zahteva male antante po razorožitvi Madžarske opravičena, toda s stališča prestiža je proti zahtevi Jugoslavije in Češkoslovaške, da se razorožitev izvrši pod nadzorstvom komisije, sestavljene od male antante. Ko je dobila neskladnost med malo in veliko antanto prav resno obliko, jo zavrl predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk s povdarkom, tla je za mir in da je postopanje Češkoslovaške v sporazumu z veliko antanto samoposebi umevno. Tudi izjava namestnika ministrskega predsednika Trifkoviča v narodni skupščini ni kazala več prvotne bojevitosti naše vlade. Mi se bomo potrudili, tako je dejal g. Trifkovič, »da se to vprašanje reši mirnim potom, toda v skrajnem slučaju hočemo, ako bo potrebno, prijeti za skrajna sredstva.« To je umik, dasi ne kaže potrebnega mirovnega razpoloženja, kakor ga je izrazil dr. Ma-saryk. in kakor ga zahtevamo mi v smislu narodne prislovice, da je pamet bolja ko žamet; opravičene zahteve napram Madžarski se dajo vzdržati brez naknadne diplo-matične blamaže in brez velikih stroškov, ki jih povzroča mobilizacija v tako velikem obsegu, ki razburja samo prebivalstvo in draži veliko antanto. Rožljanje s sabljo ne .sme biti lahkomiselno, more biti le ultima ratio, ako so vsa druga sredstva iz-■črpana in ako ima zajamčen uspeh. Danes antanti resno kljubovati z rožljanjem sablje ie nevarna igra in spominja preveč ,na nekdanje metode preveč samozavestnega nemškega cesarja Viljema. Pr. Korošec o dnevnih vprašanjih. Zadnji petek, dne 28. okt. je bil shod zaupnikov SLS v Tržiču, v soboto, dne 29. oktobra v Jesenicah. Na obeh sta govorila poslanca Brodar in dr. K o r o š e c. Dr. Korošec je govoril tudi o aktuelnih po-litičnih vprašanjih ter izvajal: Karlov povratek. Potrebno je, da se Karlov povratek enkrat za vselej onemogoči. A velika in mala ententa imata za to dovolj drugih r rodstev na razpolago, nego dragoceno mobilizacijo in krvavo vojsko. Protič misli, da je mobilizacija prenagljena. Naravnost nevarna pa bi bila, predvsem za slovenski in hrvatski teritorij, vsaka vojna intervencija. Italija lahko hitro obrne svoj plašč ter nam zasede n. pr. jeseniški tri-kot. Tudi hrvatsko Primorje in severna Dalmacija nista izven nevarnosti. Neobičajno je tudi ponašanje vlade. Vlada vpo-Klicu je vojake, ustavlja promet, rekvirira vozove, konje, vole, sedla itd., torej same riskantne in drage operacije. A medtem Pašič, Kumanudi in drugi ne čutijo niti potrebe, vrniti se takoj v domovino, nego mirno dalje opravljajo svoje posle v inozemstvu. Naši mladeniči bi naj šli na krvavi pohod v Madžarsko, a voditelji naroda se nahajajo medtem v Parizu in Londonu. Ako je domovina in njena sigurnost res ogrožena, potem spadajo ti činitelji domov; ako ne, pa ni treba mobilizacije. Mi pogrešamo vlade, ki bi se tudi v težkih situacijah izkazala hladna in žrelu. Zjedinjenje z Bolgari. Naša država je v mednarodni areni še preslaba in premajhna, francoski protek-torat zelo pomanjkljiv, a naša diplomacija neaktivna in nesposobna. Mi moramo rasti. Bolgarska bi se nam rada pridružila. Naša stranka je jugoslovanska stranka, zato želi tudi Bolgare videti v sestavu naše državne organizacije. Hiše Jugoslovanov , stoje med Črnim in Jadranskim morjem, to so tudi meje za Jugoslavijo. Nikdar ni bil trenotek za združitev vseh Jugoslovanov tako ugoden kakor sedaj, ko se lahko brez vojske in krvi, v prijateljstvu in ljubezni zedinimo. Velika Jugoslavija med Jadranom in Črnim morjem bila bi nam najboljša garancija za mir, v miru se lahko konsolidiramo, kulturno in gospodarsko napredujemo in se socialno preustrojimo. Kadar smo vsi Jugoslovani združeni, potem tudi lahko mislimo na epoho mirne ekspanzije in naši agrarci in idustrialci lahko uprejo svoj pogled na Levanto in severno Afriko, da ne bomo v večni gospodarski odvisnosti od Madžarov, Nemcev in Lahov. Socialno delo. Akotudi je boljševizem v Rusiji moral učiniti marsikatere koncesije kapitalizmu, vsled tega še socialna evolucija človeštva ni ustavljena. Moramo dobiti nov družabni red, v katerem bo gospodarska in socialna enakopravnost vseh stanov postala dejstvo. Ta nov red je treba pripraviti s široko razpredeno organizacijo. Zato stanovsko zavedni ljudje v stanovsko-strokov-no organizacije, gospodarski talenti v zadružne, izobraženci v prosvetne, a borbene prirode v politične organizacije! Razredni boj sprejemamo samo v toliko, v kolikor razločujemo samo dva razreda: v enem gospodarsko šibke in tlačene, v drugem gospodarsko presaturirane. Gospodarsko slabi in tlačeni stanovi morajo biti solidarni v svojem boju. # Povratek kralja Aleksandra. Zagreb, 31. okt. Davi je na potu v Belgrad dospel z orient-ekspresom v Zagreb Nj. Vel. kralj Aleksander v spremstvu min. predsednika Nikole Pašiča. Na kolodvoru so ga pričakovali pokra.inski namestnik Juraj Demetrovič, poveljnik armije general Pečič ter policijski ravnatelj Urbani. Že prej jo Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci pokrajinskega namestnika za Sloveni,o g. Iv, Hribarja, ki je spremljal Nj. Vel. kralja iz Ljubljane in katerega jc v vlaku pozval k sebi ter se dalje časa razgovarjal ž njim. Kralj sc jc jako živahno zanimal za Slovenijo ter stavil več osebnih in stvarnih vprašanj, iz česar sledi, da jako pazno zasleduje vse, kar se godi v Sloveniji in da je jako dobro poučen o vseh posameznostih. Zatem je izrekel svoje zadovoljstvo, da so ob času Karlove pustolovščine na Mažarskem nastopile vse slovenske politične stranke složne ter se izreki« solidarne v obrambi domovine. Ko je pokrajinski namestnik g. minister Ivan Hribar izrekel upanje, da bo mogoče Nj. Vel. kralju prihodnje leto dalje časa bivati v divni Sloveniji, je izjavil, da ga bo zelo veselilo bivati dalje čaaa bivati v Sloveniji, ako bodo dopuščale razmere. Nj. Vel. kralj se je jako prisrčno poslovil od pokrajinskega namestnika ministra g. Ivana Hribarja ter mu naročil, naj sporoči prisrčne njegove pozdrav« vsemu narodu v Sloveniji. V Zagrebu je kralj v vlaku sprejel tudi hrvatskega pokrajinskega namestnika Demetroviča in poveljnika armije Pečiča v avdijenci. RAZMEJITEV Z ITALIJO. Beograd. 31. okt. Po sporazumu, ki je dosežen med Italijo in našo vlado je naročeno naši delegaciji pri razmejitveni komisiji na italijanski meji, naj že pred zimo konča svoje delo glede razmejitve v ostalih delih tretjega pasa. Istočasno kot naša vlada je tudi rimska vlada naročila svoji delegaciji, naj razmejitvena dela čimkrej dovrši. Z ozirom na to sodijo, da bo meja med našo kraljevino in Italijo določena najkasneje do 20. novembra t. 1. OGROMEN PRIMANJKLJAJ V AVSTRIJSKEM PRORAČUNU. Dunaj, 31. okt. (Izv.) Državni proračun, ki ga bo vlada predložila parlamentu, izkazuje 130 do 160 miljard defecita. RUSIJA POPUŠČA. Riga, 31. oktobra. (Izv.) Čicerin je obvestil Angleško, Francosko, Italijo in Japonsko, da je ruska vlada pripravljena priznati državne dolgove do lota 1914 pod pogojem, da se ustavi vsako vojaško vmešavanje v ruske razmere in da se sklene splošen mir. V ta namen naj bi se sklicala mednarodna konferenca. Moskva, 30. okt. Radek piše v >Prav-dk: Da bi rešila stradajoči narod smrti in da bi pospešila vzpostavitev ruskega narodnega pc podarstva, katero so uničile en-tentne armade, se sovjetska Rusija obvezuje poplačati predvojne dolgove. Mi pa na noben način ne bomo poprej plačali, dokler ententa ne prizna sovjetske Rusije, zakaj brez tega priznanja bi plačilne obveze dolgov ne imele nobene mednarodne vrednosti. Ententa stoji sedaj pred vprašanjem, ali naj sodeluje za gospodarsko obnovo Rusije pod pogoji zmage oktoberske revolucije in se potem okoristi s posledicami obnove, ali na naj zasleduje svojo pustolovsko politiko še nadalje, katera politika povzroča ruskemu narodu toliko bede in kapitalizmu toliko koristi. Na zgodovinskem gbzorju Mažarske se prikazujejo vodno ostrejši obrisi osebe, katere ime so je prvi? imenovalo v zvezi z uporom avstro-ogrske mornarice med svetovno vojuo Msd jugoslovanskimi mornarji se je vedno bolj širila narodna zavest in mržnja do monarhije. Februarja meseca i, 1917 je hotela 5. pomorska bojna divizija s svojimi ladjami odpluti iz Boke Kotorske in se pridružiti italijanskemu vojnemu brodovju v Aukoni Zarota pa je bila v zadnjem mometu odkrita in bojna ladja >Novara< se je postavila ob vhodu v luko kotorsko in pričela obstreljevati uporniške ladje. Jugoslovanski mornarji so se morali udali iu mnoga jih je bilo justiliciranih. V zahvalo je cesar Karel imenoval poveljnika >Novare<, fiogatnega kapitana Niclasa-a v. Horthy-a admiralom in poveljnikom celokupnega brodovju. g tem jc pričela njegova kavijera in v zadnjih mesecih-vojne si Je zna] pridobiti neomejeno zaupanje Karla, Po pre-viutu se dolgo ni Culo o njem, dokler se za vladanja Bela Kuna niso pričeli v južni Mažarski zbirati piotirevoluclonarni elementi. Horthy je postal poveljnik narodne vojske in jo na čelu njo po polomu boljseviSkega režima vkorakal v Budimpešto. Ma-žaiska je kmalu nato zavzela monarhistiiino obliko in Horthy jc bil imeuovan — baje ga je v to pooblastil razkralj Karel — upraviteljem države. Do velike noči 1921 so je splošno mislilo, da Horthy samo čuva mesto za Karla. Ko pa se je velikonočni puč ponesrečil, so pričeli legitimietični toogi dolžiti Hortliya in njegovo vlado, da so lo povzročili oni, ker so položaj namenoma risali kot skrajno nevaren in s tem izzvali intervencijo male antante. Od takrat 60 smatrali, da llorthy sam re-fleklira na mažarsko krono. Ker pa je Horthy kal-vinec, ee je ta domneva umaknila drugi, namreč kandidaturi nadvojvode Alberta, sina bivšega feld-marJala nadvojvode Friderika. Trdilo se je, da jo med Horthyjem in vlado že sklenjen pakt. Glasom tega naj bi bil nadvojvoda Albert kronan za kralja Arpada II. - in se oženil s Horthyjevo hčerk Pavlo, ki je katoličanka, IIorthy pn bi bil povzdig-njen 7A nadvojvodo Gfklftlia. Govorilo se jo, da bi velika ia mala antanta ne imeli nič proti temu, ker bi kralj Arpad II. dal svečano izjavo, da omejuje svoje pravico samo na okrnjeno Mažarsko, Legitimieti no med tem izrabili situacijo in s« zasedli Buržko, kjer so si ustvarili od Budimpešte vsaj na videz neodvisno armado, v-katero so Iru-nioma prihajali dobrovoljci Iz cele Mažarske, Ivo je bila »klenjeno na škodo Avstrije beneška pogodba, j« bil položaj legitimistov ie bolj utrjen iu Horthy se Je raonl v vprašanju dinastije malo preorijenti-rati. Arpad II. Je moral stopiti v ozadje in pojavilu so je kandidatura razkraljevega »ina, nadvojvode Olona. Za njegovo mladolelnost.i bi gn zastopal Horthy. Mud teui pa so je razkralj Kari uda] željam legitimistov ln zopet prijadral ua Mažarsko, da zasede prestol. Zdi se, da kombinacije z Albertom kot Arpadom II. niso brez podlage iu da stopajo zopet v ospredje. -r Dr. Korošec na Jesenicah. V soboto, dne 29. oktobra je priredil načelnik SLS krasno uspel sestanek naših somišljenikov v katol. domu na Savi. Kljub temu, da se je pozno zvedelo o shodu in da mnogi naši somišljeniki niso mogli biti obveščeni, se je vendar zbralo do -400 mož. Z užitkom so sledili izvajanjem našega voditelja o sedanjem političnem položaju. Posebno smo mu bili vsi hvaležni za jasno začrtane smernice politike in vsega javnega dela bližnje bodočnosti po katoliških načelih. — Kdor vidi Koroščeve shode in silno pozornost, ki jo vzbude v vrstah pristašev tudi nasprotnih strank, ve, da slovenska javnost — kljub blatu, ki so ga zmetali vanj — voditelja naše stranke smatra tudi za dejanskega predstavitelja vseh Slovencev kakor je bil ob prevratu. — Spremljal ga je agilni poslanec Brodar, ki je za svoja izvajanja pravtako žel obilno pohvalo. -f Pomanjkljiva proslava 29. oktobra. Po ukazu višjega šolskega sveta se je po vseh šolah proslavil 29, oktober kot dan osvobojenja. Šolska oblast je to slavje natančno predpisala in dala šolskim voditeljem celo tiskan govor, ki so ga morali ta dan prebrati. Ta govor se pa niti z besedo ne spominja na veliko delo osvobojenja, ki se je vršilo pri nas v Sloveniji in pri katerem je sodeloval ves naš narod. Če se vladna gospoda važnosti tega dela za osvobojenje ne zaveda, se ga zavedamo mi, ki smo sodelovali v času, ko so sedanji vladni šolniki pisali knjige in proslavljal robovanje cesarskemu Dunaju. Zakaj bi sami brisai iz svoje zgodovine tiste akte narodove samozavesti in odločnosti, ko je imamo v svoji preteklosti itak malo pokazati in ki je vsakemu narodu za idealen polet najkrepkejša opora? Tako postopanje diši po duhu hlapčevanja in ponižujoče servilnosti, znak avstrijakantstval -f Državni proračun in katoliška cerkev. Proračun za verstva v naši državi je odslej odvisen od števila pripadnikov posameznih ver. Člen 12. Vidovdanske ustave določa v 6. odstavku sledeče: »V kolikor so v državnem proračunu določeni za verskozakonske svrhe izdatki, se morajo med posamezna usvo,ena in priznana ve-roizpovedanja deliti sporazumno s številom njih vernikov in z dejansko dokazano potrebo.« Naš proračun za 1. 1920-21 izkazuje za verstvo sledeče izdatke: za ministrstvo ver 171.930 D, za vse veroizpovedi v Banatu, Bački in Baranji 4,625.000 kron. Za vse druge pokrajine so posebni računi. Od zneska 44 milijonov K pripade pravoslavni cerkvi 26,662.000 K, katoliški 10,289.000 K,muslimanom 6,786.000 kron, evangeličanom 368.000 kron, izraelcem 150.000, Vse prebivalcev v naši državi je 11,590.792, od teh pravoslavnih 5,454.212, katoličanov 4,474.869, muslimanov 1 milijone 343 tisoč 370. Pravoslavni prejemajo 60 % vsega preračuna mesto 47 %, katoličani 23% masto 39%, muslimani 15 °/0 mesto 11 %, Iz tega je razvidno, da prejemajo pravoslavni 13 % preveč, katoličani 16% premalo, muslimani 4% preveč. Ker se mora ustava strogo izvajati, opozarjamo naše poslance na to okolnost s prošnjo, da zahtevajo od vlade pravico ludi za nas. -f Določbe trianonske pogodbe o razorožitvi Mažarske, »Samouprava« piše: »Po trianonski pogodbi je Mažarska dolžna, da ukine splošno vojno obveznost in da sestavi vojsko temeljem prostovoljnega vpisa. Moč te vojske ne sme presegati 35 tisoč vojakov, skupaj s častniki. Število častnikov je določeno na 1750, a podčastnikov na 2300, Služba dobrovoljcev traja 12 let. Kar tiče orožja in orožnega materiala, so istotako predpisane omejitve. Niti ene teh omejitev Mažarska ni spoštovala, nego je celo jeseni 1920. vpoklicala regru-te iz 1899. leta. Vojska Mažarske znaša, po zanesljivih obvestilih, okolu 70.000 vojakov, ne računajoč žandarmerije in obmejne straže. Glede orožja in municije je istotako znano, da se trianonska pogodba ni izvršila in da razpolaga Mažarska z obilnim orožjem. Zdi se, da je ententina komisija v Pešti bolj vodila politiko, nego nadzirala izvršitev pogodbe.« 4- Bližnja posvetovanja zaradi Reke v Rimu. Italijanski Usti poročajo, da je italijanskega poslanika v Belgradu grofa Manzonija sprejel ministrski predsednik Bonomi. Grof Manzoni se bo vdeleževal posvetovanj o reškem vprašanju, ki sc bodo v kratkem vršila na rimski vladi pod predsedstvom senatorja Contarinija. — Reška »Voce del Popolo« piše, da se bliZa reško vprašanje končno svoji rešitvi in da je gotovo, da sc načelnik reške vlade Za-nclla Iz Rima ne bo vrnil praznih rok. Zdi se — piše navedeni list — da se bo Della Torretti posrečilo popraviti posledice znanega pisma bivšega zunanjega ministra Sforze glede lukc Baroš. Toda na kakšen način? Ali se bo Reki takoj zagotovila njegova teritorialna posest ali pa se bo rešitev vprašanja njegove posesti odgodila za kak kasnejši, ugodnejši čas? O tem ugibati — zaključuje list — bi bilo isto, kar stavili pri dirki. — Za nas je merodajno, da pripada luka Baroš pogodbeno naši državi, za od noša je med Reko in našo driavo pa ne potrebujemo nobenega posredovalca! + Italijanski kraljevi obisk ▼ Primorju odgodeu. Italijanski kralj in kraljica sta imela sredi tek. meseca obiskati kraje Julijske Benečije in Zader. Sedaj so ta obisk odgodili na nedoločen čas. Razlogi so razni, v prvi vrsti pa generalni štrajk kovinarskega delavstva. -f Ovire v angleSko-irskih pogajanjih. Seje irske konference v Londonu so te dni odgodili, dokler ne pride neki važen odgovor iz Dublina. -f Položaj na Portugalskem. Uradna brzojavka iz Lizbone javlja, da je v ceM deželi popoln mir in red. Parlament se otvori 7. novembra. Socialni vestnik. TRETJI INTERNACIONALNI KONGRES DELA Ženeva, koncem oktobra 1921. Od vseh Institucij Zveie narodov Je mednarodni urad dela pokazal še največ Življenjske »lle. Ta urad je od Zveze narodov odvisen urno v flnao-cialnem oziru, sicer pa Je povsem neodvisen. Into> resantno je, dn mu pripadati tudi Nemčija Ia Avstrija. Posedaj sla se vršili dve internacionalni konferenci Na washingtonski (od 39. oktobra do 2tH novembra 1921) »o bili sprejeti važni sklepi. Notni delo žena in otrok, določitev starostne meje aa mladinske delavce, pomoč brezposelnim, varstvo ia oskrba pred porodom se naliajajoilh žena In ko-nečno sprejetje 8 urnega delavnika. — Kongres t Genovi (od 15. Junija do 10. julija 1920) ]• razpravljal v glavnem samo o pomorskih vpralanjih. Tretji Internacionalni kongres Je prijel abora-vati dne 25. oklobra t. 1, v Ženevi. Program tš konference je zelo obsežen: zaščita poljedelskih delavcev glede delavnega časa, omejitev ženskega in otroškega dela, vprašanje delavskih stanovanj, pravo združevanja, ureditev strokovnega poljedelskega pouka, vprašanje tedenskega počitka r trgovini in industriji ln konečno reforma internacionalnega urada dela. Kongres bo trajal kake štiri do pet tednov. Do 25. oktobra Je prispelo okrog 400 delegatov. Jugoslavijo zastopajo menda trije: Dr. V. Stojkovič, načelnik min. za socialno politiko, R. Koželj za poljedelsko ministrstvo In Vilim Bukieg kot »zastopnik delavstva«. O poteku kongresa bomo poročali s Kongres za vzajemno pomoč in socialno preskrbo v Italiji se je te dni vriil v Benetkah. Gibanje ima namen združiti vsa društva, ki se pečajo z vzajemno pomočjo in socialno preskrbo, kakor bolniške blagajne, podporna društva, kooperative itd. ter ustanavljati nova taka društva. Na ta način se hoče pripraviti pot obveznemu socialnemu zavarovanju temeljem posebnega zakona, za katerega je načrt ie pripravljen. Na kongresu je govoril tudi generalni tajnik ljudske stranke doo Sturzo. — Kralj Aleksander se je včeraj zjutraj ob pol 7. url peljal v posebnih salonskih vozovih dvornega vlaka, ki so bili pri-klopljeni simmn-orientekspresu Iz Pariza skozi Ljublj$|k> v Belgrad. S kraljem se vrača tudi ministrski predsednik Pašič. Na ljubljanskem kolodvoru je kralja pričakoval pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, ki ga je spremil do Zagreba. — Dva nova odvetnika. V Sevnici je te dni odprl svojo odvetniško pisarno dr. Rok J e s e n k o, ki se je pred nedavnim časom vrnil iz Rusije. — V Ljubljani pa je otvoril svojo pisarno dr. Martin M a 1 n e r i 5. Pisarna se nahaja v hiši Zadružne zveze r. Pražakovl ulici. — Zastopnik pokrajinskega namestnika g. dr. Vilko Baltič se je vrnil z dopusta in zopet prevzel svojo službo. — Nagla uprava. Županstvo Prevoje žc od meseca junija prosi in prosi pri pokrajinski upravi za revizorja, da ni pregledal občinske račune, ki so jih samostojneži izročili v tako vzornem reduj toda revizorja še sedaj ni. Kako naj občina napravi proračun za 1. 1922, če še računi za prejšnja leta niso urejeni? Če bi zahtevali revizorja samostojneži, bi bil hitro na mestu, ali zdaj ima još vremena. —Hiperpatriotizem. Dne 29. oktobra je praznovala šolska mladina spomin smrti kralja Petra I., Osvoboditelja. Po končani maši je pevski zbor na koru zapel državno himno »Pravde Boge po slovenskem besedilu, ki ga je odobrilo poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljublanl, z dne 8. decembra 1920, št. 5684. In kaj si izmisli g. nadučitelj? Da ne bi naše ujedinjenje kaj trpelo vsled slovenskega besedila, povzdigne glas in vsa šolska mladina v cerkvi je morala zapeti: »Bože pravde« v srbskem jeziku. Da te ne bo skrbelo, dragi čitatelj, kje smo toliko državni, ti povem: to se je dogodilo tam, kjer se je še 1. 1918 v Soli blestela tablica z napisom: »Joseph Lapajne, Ober-schullehrer im I. Stock.c Zirklach bei Krainbtirg. — Tržaška posojilnica in hranilnica v Trstu poživlja vse Imetnike od nje izdanih hranilnih in deležnih knjižic, katere še niso bile po požigu Narodnega doma (Balkana) v pregled predložene, da jih predlo- iijo ali pa priporočeno vpoSljejo v svrho pregleda (priložijo naj se znamke za povrnitev knjižic): Kmetsld posojilnici in hranilnici v Ljubljani, Dunajska cesta. Deležev in hranilnih vlog onih knjižic, katere ne bodo do konca novembra t 1. predložene, ne bo mogla Tržaška posojilnica in hranilnica vpoštevati pri obrestovanju in bo morala odkloniti odgovornost za vse event. posledice. — Newyork, 14. oktobra. (Iz privatnega pisma prt>C. p. komisarja B.) — Kot amerifii državljan bom volil dne 8. novembra našega dosedanjega izvrstnega župana Hylana, ki je vzgleden katoličan in ie vedno kot župan v Newyorku pobira koleklo v cerkvi. Veliko je storil v 4 letih za mesto, zlasti za delavski stan in se krepko bori proti kapitalistom, kateri so mu zato zelo sovražni. Hud bo boj, a upam, da bo zmagal. — V našem koml-sarijatu (slov. frančiškanov) je kaj živahno. Vedno več nas jc, a še vedno premalo. Včeraj, 13. oktobra, me je poklical sosedni ne^arski škof in nam izročil eno novo slovaško župnijo, ker nimajo zadosti duhovnov. Vodil jo bo p. Anzelm. — Kljub naM >suši< se ne morem pritožlU; prvič to jesen je brat Akurzij napravil nekaj vinskega soka prav po staro kranjski Begi. — Tudi društveno življenj« je živahno. Prireditev Imamo to sezono do novega leta osem v naši dvorani, deloma v prid cerkvi, deloma v prid društvom. Naša slovenska godba vrlo napreduje in ima 16. oktobra svojo predstavo. Na praznik sv. Simona ln Juda bo posvečen naš pomožni škof Dunn. Slovesnost bo velika, ka-korSno znajo prirediti le Amerikanci. Včeraj sem moral poslati brata Akurelja v bolnico, da bo operiran. Dela veliko, a tudi dušnega veselja ne manjka, če nas tudi »suša« tare. — Baranjski begunci raznih intelektualnih poklicev žele zaposlenja oziroma primerne službe. Posredovalnica za delo in inšpekcija dela v Ljubljani dajeta v zadevi informacije in sprejemata priglase. — Hude obdolMtvo. Jakob Flos, podomače širmov, iz Loža, je dne 28. avgusta govoril v Bencinovi gostilni v Starem trgu ln v Kovačevi trgovini v Ložu, da je finančni pripravnik Mltri Maks sporazumljen s tihotapci in da Jih je do meje spremljeval, ko so Iztihotapljali prašiče do državne meje in jim jih je tako pomagal vtihotapljati v Italijo; svojo obdolžitev je ponovil tudi Mitriju v obraz. Flosu je v Kovačevi gostilni pritrjeval Matija Grm. Deželno sodišč« je prisodilo za to Flosu 10 dni zapora, Matiju Grmu pa 1 mesec zapora, poostrenega ^ 1 postoma In trdim ležiščem tedensko. — Posledica velikega sejma. France Sefman je prišel dne 7. septembra z velesejma precej do-brevolje v kavarno Evropa. Ob tej priliki se je France Sefman v kavarni spri s policijskim stražnikom Josipom Korenom, katerega je sunil v prsa. Pri deželnem sodišču so za to Sefmanu prisodili 1 teden zapora. — Vlem v Polhovem gradcn. Anton Peklaj te 2. oBtobra vlomil pri Mariji Žagar jevi, ko je bila ta- pri sv. maši; po lestvi je zlezel skozi okno r hišo in ukradel 8000 kron denarja in zlat prstan. Deželno sodišče je prisodilo Peklaju 3 mesece — Vlom r Vnanjih Goricah. Dne 15. oktobra jO bilo vlomljeno v hišo pocestnice Brolih v Vnanjih Goricah, ko je bila rodbina na polju. Vlomilci so ukradli denarja in raznega blaga v vrednosti 6286 kron. = Kakšne so cene na Nemškem. »Narodni Politiki« poročajo iz Norimberga: Kljub temu, da je marka padla (100 nemških mark = 80 čsl. kron), so tu za 20—30 odstotkov nižje cene kakor v Pragi. Konfekcijska obleka, ki stane v Pragi 900 do 1500, se dobi v Norimbergu za 500—900 mark, črni čevlji za 150—250 mark, najfinejši lakasti za 800—350 mark, dežnik za 60—90 mark. Jako poceni je usnje. Najboljši usnjati kovčegi stanejo 150- 800 mark po velikosti. Za obed v restavraoiji plačaš 20 mark, za prenočišče v hotelu 25 mark. Smotke so po 1—3 marke, so jako fine in jih je v izobilju. Splošno vlada tu mir in red — piše dopisnik — in vidi se, da ljudje delajo in varčujejo. štajerske novice. š Poroke. V nedeljo so se poročili v Mariboru g. Rudolf Ozim, uradnik, z gdč. Rijo Kodrtč, in g. Rado Tipi z gdč. Nušo Veras. š Maribor. Včeraj je bila razglašena sodba v znanem procesu pri velemlinarju dr. Franzu in trgovcu Sirku radi pokvarjene moke. Proces se je vlekel nad eno leto. Oba obtoženca sta bila oproščena. Državno pravdništvo je prijavilo vzklio. š Žrtve letošnjega vina. Na Dravskem polju jo doslej že sedem žrtev kot posledica letošnjega močnega vina. Nekaj je smrtnih slučajev, drugi go težko poškodovani. š Občinska sodišča. Mariborsko okrajno glavarstvo je poslalo vsem občinam poziv, naj ustanove občinska sodišča za pobijanje draginje. š Posledica rubežni. K Jožefu Sen-čarju, gostilničarju v Orehovcih pri Gornji Radgoni je prišel sodni sluga Franc Kar-ncr rubit radi 200 K. Senčar pa je začel nad Karnerjem kričati, da je razbojnik in ga je zaprl v sobo ter poslal po orožnike, češ da on ni sodni sluga, ampak navaden razbojnik. Ko je prišel orožnik, se je izkazalo, da je Karner v resnici sluga okr. sodišča v Gornji Radgoni. Sluga j« Senčarja seveda ovadil. Pred sodnijo se je Senčar zagovarjal, da Karnerja ni poznal, da je mislil, da hoče pod pretvezo rubežni izsiliti od n/Cga denar. Zagovarjal se je tudi s popolno pijanostjo. Okrožno sodišče v Mariboru pa temu zagovoru ni verjelo ln je obsodilo Senčarja na 1 mesec strogega zapora. Senčar je prijavil ničnostno pritožbo. Gosumfarslvo, BORZA. Zagreb, 31. oktobra. (Izv.) Devize: Budim- Eešta 40, Berlin 175—176, Italija 12.50—12 65, ondon 12.60—12 80, New York 310, Pariz 22.75, Praga 299—300, Dunaj 7.20—7.50, Zfi-rich 57. — Valute: Hre 12.36, dolarji 306— 308.50, franc. franki 22. napol. 10.50. Curih, 31. oktobra. (Izv.) Budimpešta 0.67, Berlin 3.60, Italija 21.85, London 21.44, New York 5.45, Pariz 39.85, Praga 5.10. Dunaj 0.25 (dev.), 0.17 (val.), BukareSt 3.80, Zagreb 1.80, Varšava 0.13, Holandska 186. Dun«), 31. oktobra, (Izv.) Budimpešta 580, Berlin 2450, Italija 17.700, London 17.600, New York 4440. Pariz 32.400, Praga 4250, Zurich 81.500, Bukarešt 2800, Zagreb 1425, Varšava 114, Holandska 152.500. g Za eksploaiarijo Jugoslavije. Zagrebška trgovska zbornica javlja, da se je osnovala pod okriljem bnnke >Banca Italiana di sconto« posebna italljansko-jugoslovanska akcijska družba s temeljno glavnico 1,500.000 lir. Radi lepšega sedi v npravnem svetu tudi rn naš državljan. Namen družbe je trgovsko zbližani« med Jugoslavijo in Italijo, ali bol-'e rečeno eVsploataclja Jugoslavije. g Vinski trg. Letošnja vinska letina v naši državj Je kvantitativno in Vvali'ativno mnogo boljša od lanske. Kvantitativno za 20— 0 odstotkov. — Kvalitativno je tozadevno letina še ugodnejša kot kvantitativno. Grozd'e ie bilo zdravo ter se bo dobro ohranilo, ker ni bilo oldluma ne peronos-fore. Vino iz Bačke ln Banata bo slalo povprečno po 22 do 23 K liter, potavljeno v Slovenijo. V Dalmaciji so cene višje. Slovenski trgovci so kupovali v Dalmaciji vino po 22 do 24 kron liter. V splošnem vlada v vinski tegovini velika stagnacija radi previsokih cen in radi nejasnega položaja naše valute. g Odbor za kontrolo h-gorine deviz in valut S 1. novembrom bo pričel poslovati pri ministrstvu financ kontrolni odbor, ki bo vodil v smislu pravilnika kontrolo o trgovini z devizami in valu'nmi. g Trgovina g »livarni t Bosni, v Bosni je došlo na trg zadnje dni 608 vagonov allv v skupni vrednosti 140 milijonov kron. g Novi 10.000 kronski bankovci pridejo dne 81. oktobra v Nemški Avstriji v promet. g Stanje papirnatega denarja v naši državi znaša po izkazu Narodne banke z dne 15. oktobra 4.410,568.550 dinarjev. Od zadnjega izkaza torej za 58,125.120 din. manj. — Pri naši valuti se to nič ne pozna. g Državno ali privatne Železnice? O tem vprašanju že dalje časa razmišljajo na Nemškem. Nemško prometno ministrstvo je sklicalo anketo sttokovnjakov, da to vprašanje temeljito prereše-ta;o. Nobeden od strokovnjakov ni priporočal, da bi državne železnice prešle v privatno last. Velika večina je bila tudi mnenja, do ne bi bilo niti umesno, da se uprava poveri kaki zasebnopravni družbi, tudi tedaj ne, ako bi se varovala imovinska pravica države. Pač pa se je priporočalo, da pride v državni obra» več trgovskega duha ln se čim največ uporabljajo zasebno-gospodarska načela. To načelo bo izraženo v železniško-finančnem zakonu, ki bo še v sedanjem zasedanju predložen in rešen. g Industrijska, trgovska in druga privatna pod{et|a, kakor intelektualni poklici se vabilo, da sprejmejo v službo begunce intelektualce iz Baranje. Posredovalnica za delo in inšpekcija dela v Ljubljani dajeta v zadevi informacije in sprejemata priglase. g Stanje papirnatega denarja na Češkoslovaškem. Dne 23. okt. je bilo na Češkoslovaškem v prometu za 11.206,312.000 čsl. K papirnatega denarja nasproti 11.295,219.000 čsl. kron dne 15. okt. g Spavalne voze bodo pri nas opustili, — »Jugoslovenski Lloyd« poroča, da namerava spavalnlh voz »Wagon Lltš« ustaviti promet v Jugoslaviji in siccr vsled stalnih šikan nuših carinskih organov. Promet Pariz—Carigrad se bo vršil preko Avstrije, Rumnnije in Bolgirijc. g Zvišanje železniških tarifov v Avstriji-S 1, decembrom se bodo na avstrijskih železnicah zvijale tarife tako za osebni kakor blagovni promet. V osebnem prometu bodo zvišane cene drugega in tretjega razreda za 200 odstotkov, cene za prvi razred pa celo za 350 odstotkov. Razmerje razredov bo torej: 1:2:6, Tarifa za prtljago se zviša za 300 odstotkov, za tovorno blago pa za 200 odstotkov, za premog celo za 236 odstotkov, g Za varstvo domače industrije. Iz Belgra.ia poročajo, da je gospodarsko-finančni odbor sklenil j to višati aggio na carino od 300 na 500 odstotkov. Uvoz luksuznih predmetov bo prepovedan in sicer brez ozira na to, ali se pri nss proizvajajo ali Da g Nove 10 dinarske novčanice, ki so izdelane v Ameriki, bodo prišle prihodnje dni v promet. g Dobiček Italijanske plovbe. Društvo i-Navl-gazione geueralo Italianac izkazuje letos čistega dobička v iznosu 14 trilijonov lir. g Trgovska pogodba med Jugoslavijo In Avstrijo "se misli podaljšati do sklepa nove deflultiv-ne trgovske pogodbe. lj Srebrni venec, ki ga »Ljubljana« kot znak častnega članstva izroči v ponedeljek 7. novembra svojemu častnemu članu Jakobu Aljažu, je razstavljen v oknn Jugoslovanske knjigarne. Krog njega so razvrščene Aljaževe skladbe in zbirke. Venec nosi na vsakem listu imeni dveh izvršujočih članov »Ljubljane«, vrezani po lastnoročnem podpisu. Na zlati pentlji je vrezano poklonilo z Imenom, dnevom in letom. lj Konveniat. Odborniki »Društva slovenskih katehetov« imajo posvet v sredo, dne 9. novembra ob 5. uri popoldne v Jugoslov. tiskarni. Vabljeni tudi drugi gg. tovariši. — lj Zveza slovenskih pevskih zborov v LJubljani vljudno prosi vse p. n. člane ljubljanskih pevskih društev, da pridejo danes ob 11. uri dop. v pevsko dvorano »Glasbene Matice«, Vegova ulica 7/11, k pevski vaji. Popoldne pojo namreč združeni pevski zbori običajne nagrobnice na novem pokopališču. Odbor prosi točne in polnoštevilno udeležbe, tako zjutraj pri vaji, kakor popoldne pri nastopu. lj Akademska sv. maša. Danes se vrši ob 11. uri akademska sv. maša z govorom v frančiškanski cerkvi. Tema: Življenje. Govori dr. p. Gvido Rant. Akademiki in izobraženi krogi vljudno vabljeni! lj Župan dr. Perič sprejema stranke vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od pol 12. do 1. ure popoldne. lj Aljažev častni večer s koncertom priredi Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« v veliki dvorani hotela »Union« dne 7, novembra t. 1. Poleg dveh Aljaževih se bodo pele slovenske umetne in narodne, slovaške in srbske (makedonske). ji Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk priredi v sredo, dne 2. novembra, ob 7. uri zvečer zanimivo oreda-vanjc. Članice in vse. ki se zanimate za naše drustvo,_ uliutlno vabliene. — Odbor- lj Študijsko potovanje. Šef-zdravnik bolniške blagajne za Slovenijo, dr. Deme-ter Bleivvels-Trsteniški, nastopi s 3. novembrom večtedensko potovanje po Nemčiji, da prouči tamkajšne socialnozdravstvene naprave, lj Članice Kola jugoslov. sester ne pozabite, da je v četrtek dne 3. nov. ob 5. uri v društveni sobi odborova seja, katere se zanesljivo udeležite. lj Poštni urad Ljubljana 3 se je preselil jz svojih dosedanjih prostorov v nove prosore v isti hiši. Vhod jo iz Kopitarjeve ulice. Ob enem pa pripomnimo, da se imenuje ta urad od 1. novembra naprej poštni urad Ljubljana 4. lj Vstopnice za koncert »Ljubljane« v ponedeljek, dne 7. novembra v Unionu se dobivajo vsak dan v Unionovi trafiki. lj Klub demokratskih občinskih svetnikov je izvolil za svojega načelnika g. dr. Karla Trillerja, za njegovega namesbiika pa g. Josipa Turka. lj Društvo stanovanjskih najemnikov ta Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prlhodna javna odborova seja v sredo, dne 2. novembra t L ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. uro informacije na Sv. Petra c. št 12, pritlično, desno. lj Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane na sestanek, kateri se vrši v četrtek, dne 3. novembra, točno ob 7. uri zvečer v gostilni g. Mraka, Rimska cesta 4. Ker se bo sestavljal cenik, se prosijo člani, da se sestanka gotovo udeleže. lj Umrli so v Ljubljani: Albert Vidmar, tesarjev sin, 2 leti. — Veronika Dajčman. re-ienka, 3 leta. — Jera Tome, hiralka, 80 let. — Anton Vovk, relenec, 3% leta. — Marjeta Troll, sodnikova hči, polpeti mesec. — Marija Mrak. kočarjeva žena, 50 let. — Ana Pantar, žena vrvarskega pomočnika, 30 let. — Ferdinand Koller, kočar, hiralec, 58 let. — Fr Jamnik, žel. delavec, 19 let. — Josip Kunšek, kočaričin sin, 12 let. — Kanciian Hvastia, re-jenec, 5 mesecev. lj Med pet domačih revnih vdov ima ljubljanski magistrat razdeliti 400 K, vsaki po 80 K. Treba je pismeno prošnjo, kakor jo razvidno iz razglasa, ki ie nabit ua magistratu. Prošn;c se sprejemajo le do 15. novembra 1921. lj Smrtna nesreča na Viču. Dne 30. oktobra je bila 1 1909. na Viču rojena Ana Remž-gar z Viča št. 96 povožena na železniškem prelazu pri pokopališču na Viču. Bila je takoj mrtva. Deklica jc šla na pokopališče. Ko je prišla na drugi tir, se je pripeljal brzovlak št. 14, ki io je zadel na levo stran glave, jo podrl na tla in jo vlekel še kakih 20 metrov naprej. Prečnice so bile zaprte. lj Velika tatvina, V baraki na Dunajski cesti je bilo Tokiču Bogdanu in Josinoviču M. ukradeno obleke iu drugega blaga v vrednosti 14.620 K. lj 1200 K ukradenih je bilo v neki -Jostilni Josipu Megliču iz Zg. Bele. pr Češko - Jugoslovanska rarstava. Danes se otvori XX. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu pod Tivoliiem, in sicer ob 11. uri dopoldne. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Razstavijo najrazličnejši poznani češki in jugoslovanski unietniki-grafiki. Razstava te vrste se vrši sedaj prvič v Ljubljani. Tudi Slovenci so z lepimi deli zastopani. Razstavijo prof. Šantel, V. Pilon, Jakac, Fr. Zupan, Smrekar itd. Razstava fe znak kulturne skupnosti češkega in našega naroda, — Vabimo. pr Koncert »Ljubljane« v Unionu dne 7. nov., ki sc bo vršil na čast skladatelju zlatomašniku Ja-kcbp Aljažu, bo nudil ljubljanskemu koncertnemu občinstvu mnogo zajemljivib glasbenih del, ki s« v Ljubljani pri koncertih še niso pela. Najprej sta dve Izmed najboljših Aljaževih: >Ne zveni mi« tu »Domorodna iskrica t, oboje mehki, gorkl skladbi, gladko tekoči, v srce segajoči; tako bodo imeli ljubitelji lepega petja priliko Aljaža ne. samo videti in spoznati osebno, ampak tudi slišati njegovo svežo, srce radujočo pesem. — Povova: >Svr»tba na poljani* (še ni natisnjena) je čudovito sveža in živa stvnr, poskočna karseda; vesela, razigrana družba svfitujo na poljani: rž, oves, slak, pur poln, čmrljl, škrjanček Itd., vse sc vrti v neugani radosti. — Pr. Kimovčeva: -Otroci bezajo murčka.: je drobna, otroška nedolžna igračka (tudi Ir. rokopisa). Velika novost in posebnost za LjStiljano bo Dobront-čev »Makedonec«. To je pa kot zbor srditih zarotnikov. makedonskih hajdukov, Junaški, silen spor, ki odmeva od skalnatih sten divje soteske ninke-donskega gorovja. Harmonizadia ne kaže prav nI-kjer nobene običajne harmonije, nobenega običajnega postopka. Vse je čudovito elementarno kot iz sauilh divjih skal skupaj navaljono predzgodovln-sko kiklopsko zidovje. firor.no bobni to sozvočje praznih kvari, kvlnt, septim, oktav: čisto nov glasbeni svet, pa vnndar lep v svoji prvobitni ncugna-ni moči. — Prekmurska narodna: (2) »Teče ml loče, vodica« f mehki melodiji opeva zapuščeno nr-vesto, ki jI jc vojska vzela ljubljenega ženina. Drugu prekmurska »Marko skačec j>a nam pred- očuje veselo snubitev, ko gre Marko s svati, »daleč po devojko, prek devetih, prek desetih mostov«. Ves zavzet jo ugleda, vso prekrasno, ki »njoj nn glavi paniliki pajtlajo, njoj na prstaj (prstih) prstani sveklijo, njoj na prsa j žveglice žveglajo, njoj na nogaj šolinji brnijo.« Pa Jo zasuubi: »Dajta nam jo, naša draga mati«... Toda materi ienln daleko ni tako všeč kot ženinu njena hči in odgovor in konec je težek: Ne dam ti jo, ne dam ti jo, i.a^ov sin bradati! Kuj jo hočem, raj jo hočem v Skrinjo zaklepati l< pr »Čas« XVI. zvezek. Danes smo dobili prvo številko novega letnika -»Časa*. Vsebina mu je naslednja: I. Razprave: Dante kot pest nik (prof. dr. Jos. Debevec). — Verske skrivnosti (univ. doc. dr. Jan. Fabijan), — Rijekal (prof. dr. Fr. Binički). — Einsteinova teorija relativnosti (Engelbert Rakovec). — II. h na* dega kulturnega življenja: Uvod v filozofijo, Spisal dr. Fr. Veber (dr. Fr. Kovačič). — Fllo« zofija in sociologija: Filosoficke essaye. Dr. J. Kratochvil (dr. J. S.). Odlomki socialnega vprašanja. Dr. A Gosar (A. U.). Psihične motnje na alkoholski podlagi. Ivan Robida (dr. K, B.), Krščanstvo, librrallzam i komunizam. Pe-tar Grgec (—b—). — Domoznanstvo: Jadran« sko pitanje. Ferdo Šišič (dr. Rožič). Von Mar< burg bis Monastir. H. Wendel (J. D.). Zbirka" vojaških zakonov Dr. Ig. Rutar (—č). Visokošolski študij v Italiji. V. Anžlovar in dr. A. Res (dr. I. S.). — Leposlovje: Pesmi o zlatolaskah. Pavel Golia (dr. I, Pregelj). — Steno« grafija: Slovenska stenografija. Fr. Novak; Sa-moznaki slovenske stenografije. Adolf Robidaj Slovenska stenografična čitanka. Adolf Robida (Jernej Pavlin). — Nabožno slovstvo: Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom Prevede! prelat Andrej Kalan (—b—), — Iz koledarske literature: Koledar. Priredil dr. Andrej Par-« lica v Gorici (dr. J. S.). — Natančneje poročilo o vsebini prinesemo pri drugi priliki. — Uprava sporoča, da se bo pravkar izišli zvezek »Časa« razposlal še tekoči teden. — Na* ročnina za letnik 1921 '22 znaša 25 dinarjev. — Zvezek 1., ki je sedaj izšel na 72 straneh, stane 6 dinarjev. Dobiva se pri upravi »Časa«, Ljub-1'ana, Kopitarjeva ul. 2 (prodajalna K. T. D.). pr^Glasboi-a tatica« v Ljubljani priredi v poredeliek, dnp 14. novembra, točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela ITrion svp*nni žilni koncert s nočnsčenjem spornim blagorjoko'nep;a kralia Petra T. osvoboditelja. Pri koncertu sodelujeta pevski zbor in orkestralno drnStvo '-Ola^ipne Matice«. Predprodaja vstopnic bo od 10. novembra pričenši dalje do večera koncerta. Podrobnosti in natančni spored objavimo v našem listu. * ............ Orlovski vestnik. Orel Krakovo-Trnovo. Odborova seja se vrši v torek, dne 1. novembra, ob 10. uri dopoldne v navadnih prostorih. Pridite vsi. Prihodnji fantovski večer je dne 4. oktobra, t. f. v petek ob pol 8. uri v društvenem lokalu. Turistlka in šport. Maribor—Ilirija. Danes ob 15. uri se vrli na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma med Mariborom, prvim klubom v Mariboru, in ljubljansko Ilirijo. Maribor ima svoje prvo moštvo v prav dobri formi. — Ob 14, uri predigra clveh naraščajskih moštev, Ilirija, Ljubliana—Ilirija, Zagreb 3:2. V, nedeljski tekmi je zmagala ljubljanska Ilirija. Ne eno ne drugo moštvo ni pokazalo pri tem osobite igre. današnja tekma bo športno gotovo bolj na višku. — Predigra Hermes—-Ilirija re*. je končala neodločno 3 : 3. Km I® Eijaf^ld - to $e zftal Letesr.sr FeBfier - S^fešcal Izšla ie knjiga: Osemnajst obrambnih govorov V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril « di mmii ovim stolni kanonik in učitelj homiletike na vseučilišču v Ljubljani. Knjiga, cbsegn 10 in pol tisksnih pol, stane 28 K (7 D), po poŠti pa 32 K (8 D). — Naroča se v Prodajalni K. T. D. f rej H. Nlčman v Ljubljani. g Nov priročen priMojhonlk izide tekom decembra in bo obse-gal na preko 200 »trannh v siste-matični, abecedno urejeni razpredelbi vse pristojbino v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora oarodne skujišcine odobrenega začasnega pri-stojbinskepa zakona, kakor tudi vse s o d ti r in poštne pristojbine. Ujioštevane so pa tudi prej. inje, vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine iti olajšavo. — Knjiga stano broširana din. 10-—, kot priporočena tiskovina din. 11-50 trnje jako pruktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovca in za privalnikn, ki imajo posla z oblastmi. Radi oiiK-jene naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: Dr. Ivan Cerne, Oospo-darska pisarna. - I.iubliann, Pri naročilih nad 1.00 izvodov 10-o30.000«. 3998 Nagrada! DRUŽABNIKA, veščega manufakturne stroke, se išče. — Ponudbe z navedbo kapitala pod »Trgovec« nn poštni predal 124 Ljubljana. samostojna, slovenska in nemška ko-vespondentinja, izurjena strojepiska in stenografinja se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme. — GOLOB & Ko- tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana — Vič. Kontoristinja INŽENJER vseskozi soliden iu miren, išče mesečno *olto v mestu 500 K izplača kot nagrado one-nni, ki mu sobo preskrbi. — Ponudbe pod »Mesečna soba« na upravništvo .Slovenca«. 3994 Kupim vagon in več lepih, s u It i h Dražba ljutomerskega občinskega letošnjega VIN A ^ najboljše kakovosti se vrši 7. novembra t. 1. ob 1L uri v občinskem vinogradu v Brebrovniku, postaja Ormož (okoli 7500 litrov), in dne 8. novembra ob 11. uri pri občini v Ljutomeru (10.000 litrov). Vino lahko ostane v občinski kleti in posodi. Občinski urad Ljutomer. K3 B Ženski zdravnik iu porodničar DR. FRANCE TOPLAK, bivši večletni sekundarij deželne bolnice v Ljubljani, elovc-operater vseučiliške ginekološke in porodniško kliniko prof. Pithe v Pragi, ordinira od 11 do 12 in od 2, do 4. ure (razen ob nedeljah in praznikih) 3809 MARIBOR, GLAVNI TRG 18. Gospodarska zveza — Vnovčevakica sprejme iaisoj 2 swe m OBČINSKI TAJNIK ki bi bil obenem zmožen tudi orglanja, bi se sprejel takoj v službo. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava Slovenca« pod štev. 3965. Proda se dobro ohranjena, dolga plišasta JOPA za 2800 K Naslov pove upravništvo lista pod št. 3999. Pismeno ponudbe na upravo lista pod »DRVA. štev. 3944. vedno svežo pšenično, rženo, koruzno in koruzni zdrol), krmilno moko in otrobi priporoča FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. Kupuje VPPfg od moke po naj-o višji ceni. 4007 raznega pohištva, kompletne spalne sobe, kredence, svetilk, lestenc, .posode, obleke, slik itd., ce vrši j v sredo, 2. nov. ob 9. uri dop. na Glincah št. 37, v hiSi g. Trumbiča. išccm v Ribnici ua Dolenjskem. Ponudbe pod »Sedanjost« na upravo tega lista. dobre Ugodna pr.ii.tai Prodaja j- *, S-J1C. Kl', Jfl.a.bM t Fran Šuštar, trgovec z lesom v Ljubljani, javlja v svojem in ostalih sorodnikov imenu, da je, naš preljubi oče, oziroma stari in prastari oče, gospod JlJNlDREJ ŠUŠTAR danes dne 81. oktobra ob uri zjutraj po kratki, mučui bolezni v 82. letu starosti, previden s sv. zakramenti, boguvdano v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v sredo. 2. novembra ob pot 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Jakoba. Predragega pokojnika priporočamo vsem znancem in prijateljem v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1921. Glavnega knjigovodjo S blaga, samo na debelo J » AUmMDi« WIEM S. S j Sonnenfeisg.isse 3, vis a vis Suden- S » li us S. K.;ry « Opletanje stolov prevzema v popravilo H! i 115 i! tarslvo, Sv. Petra cesta št. 22, IfiliRil BRAK0, MIRNA najmoderneje urejena tovarna za izdelovanje najraznovrstnejših iz prvovrstnega materijala in v vsaki množini. — Prevzemajo se tudi stare pile v novo uasekanje. BRATA K0LENC, Mirna, Dolenjsko. Ml Cene zmerne. Izvršitev točna, g 3936 Pazite na znamko: BRAKO, MIRNA. m m ple-3979 Proda se enonadstropna, lepa z vpeljano špecerijsko trgovino. Poleg hiše sadni in zelan jadui v rt, n j i v a in gozd. Cena po dogovoru. Informacije daje I. KUSL.VN, Ljubljana, Knrlovska cesta štev. 15. 3978 okoli 200 m2 (štiri plošče na en m2), se "eno proda. FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. m d n s ii m ii m m n PRODAM ALI ZAMENJAM enonadstropno v Dravljah 92 z enakim ali manjšim posestvom v Št. Vidu n. Ljubljano ali njega bližini. Ponudbe na: M. Babnib, Dravlje 92. Naprodaj je dobro ohranjena P! - k"'«" in velik aparat za karbidno raz- CVIsfS istlffi 15 50 svetilkami iu cevmi, d V tU II Jd V U -Kje, pove upravništvo »Slovenca?: pod štev. 3986. LOŽAH & BIZJAK LJubljana, Sv. Petra cesta št. 20 priporočata najfinejše tu- in inozemsko sukno za obleke, suknje, površnike, žakete i. t. d., vsake vrste izgotovljenih oblek, raglanov, zimskih sukenj, površnikov za gospode in dečke, najmodernejše klobuke, čepice, samoveznice, nepremočljive dežne plašče i. t. d. Izdelava oblek po meri in najnovejšem kroju. Stremljenje po zadovoljitvi vsakega p. n. odjemalca v polni meri. — Konkurenčne cene. e znan jam cenj. občinstvu, da sem izstopil iz družbe Saks & Tratnik ter vodim pod svojim imenom lastno rabljeno ali novo Pismene ali ustmene po nudbe na naslov: BEL, Ljubljana, Poljanska cesta 13/11. 3948 ploščami (dobro ohranjen) ali pa dobro ohranjen stroj ia istega kupim. Ponudbe ua upravništvo »Slovenca pod »Gramofone 394G. Prazne, nove in rabljene (djakova) v vsaki množini i&ljlž po najnižji ceni pri: ¥ dosedanjih prostorih ¥ LJubljani in Mariboru. Leopold Tratnik Sv. Petra cesta 25. Maribor Slovenska ulica 20. »Ce H ialn Os Q9 Ljju&ijjana, Krekov trg Plača zelo dobra. Ježice Kostanj (divji) Kosti, mesarske in kuhinjske Cunje, mešane Ko¥ine, stare Odpadke od papirja Lase, ženske kupujem vsako množino po najvišjih dnevnih cenah. V zalogi imam tudi vsako množino belih in plavih sčiščenih desiniiciranih cunj za snaženje strojev. V.PMHOLZEB, LJUBLJANA, Makova ulica. NASPROTI QLflVNE POŠTE H ILE ZADNJE NOVOSTI svilene triko-obleke od K 2600 — volnene obleke . . „ „ 1600'— 2800'— Plašči......... „ 1900'— angl. flanel bluze . . „ „ 195 — svilene bluze...... „ 750'— Velika izbira svil. trikot oblek, večerne obleke iz kineškega krepa in svile. Pletenine, zimsko perilo, rokavice, nogavice. = Vsi modni predmeti. ■ ■