advertise ш
the best
SLOVENE NEWSPAPER ★
CoDu&erical Printing of All Kinds

EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI

Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
š
M
v
22^ Xxxrx. — LETO xxxrx.
CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 10, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 195
^^ЕРн TURK, ST.
Djj ? bolezni je včeraj pre-"^irlr svojemu domu Joseph ђ„	73 let, stanujoč
^ f o E, 256 St. Družina je % ®^vala 25 let na 753 E. 95 je bil iz vasi Večec, fa-u^mberk na Dolenjskem. V ter	je nahajal 56 let
^	Glan društva Naprej
))Ц	J. Zadnjih šest let je
u Ppkojen, preje pa je delal 35
White Motor Co.
Dijo zapušča soprogo Anto-Vw'p Gabrenja, ^doma iz ^iUn' pri Cerknici na No-Djl J^kem, pet sinov: Joseph "^thony, Rudolph, Albert v Ernest V New-ei-i 10 vnukov in enega
^0e> k	ter več sorodnikov,
h	^ ^ petek popol-
^oda°T	^ pogrebnega za-
i; jtp	Žele in sinovi, 458
Ла1;у.	Crown Hill poko-
l
^SfEs
YERT ST.
^UpV bolezni je preminil v ^"Glenville bolnišnici James ^	let, stanujoč
bil • Hiller Ave. Doma je M Ч Čagošče, fara Št. Vid pri Ljubljani, kjer za-Ve^ ^ Sestro Marijo Strnce in jg ^^rodnikov. V Ameriki se ^ ^^ajal 52 let. Bil je član dru-C št. 129 S.N.P.J. .Upo-ji^ je bil od leta 1951, preje '	pri Fisher Body Co.
zapusca soprogo Jennie, Smerke, rodom iz Lead-ijj	dva sinova James A.
{i"j^ j^^hael, tri vnuke, brata in ygg sorodnikov. Po-8,^5 vrši v petek zjutraj ob Jogp iz pogrebnega zavoda 152 s	in sinove, 458 E.
v cerkev Our Lady of Help ob 9. uri in nato ^°«opališče Calvary.

Ve,
W BAMBIČ
zjutraj je umrl v St. bi{ bolnišnici Mathew Bam-52 let. Stanoval je 5805
Rojen je bil v W ^.ndu. Bji jg gian društva
Slomšek št. 16 S.D.Z. Ijfg zapušča dve sestri, Valenčič in Mrs. Jo-kov ® ^erpar ter več sorodni-^iutr •	se vrši v petek
8.30 uri iz Zakrajško-кђу Pogrebnega zavoda v cei\
Ha ^0;
Sv, Pok,
^ida ob 9. uri in nato opališče Calvary.
POTOCHNIK
^ОђЈц ^ preminila na svojemu Johanna Potochnik, sta-^ "^65 E. 236 St. Pogreb pogrebnega" zavoda A. sinovi. Podrobnosti Poročali jutri.
'OftN

^^tayla
SKUPNI EVROPSKI TRG--PA BOJKOT AMERIKI!
LONDON, 9. oktobra—V Veliki Britaniji, kakor v za padnoevropskih prestolicah, gospodarski krogi propagirajo misel, da bi zapadnoevropske države z Veliko Britanijo vred ustanovile skupni trg, na katerega ne bi imelo dostopa ameriško blago. Ta skupni gospodarski trg naj bi ne bil za države, ki bi se med seboj pogodbeno obvezale, nobena zaplankana meja, odpadle bi vse uvozne in izvozne carine, na uvoz iz drugih držav—mišljena je Ame rika—pa bi se naložile visoke carine.
Ta ideja ima za seboj gospo-*-darsko moč iz drž^v in gospodarskega območja angleškega funta sterlinga, katere odjemalci štejejo milijardo ljudi. Mišljena Velika Britanija z vsemi njenimi dominioni in kolonijami, pa zapadna Evropa.
Zapadna Evropa trdi, da je več kakor 40 odstotkov svetovne trgovine njene in naj se s tem dejstvom računa.
če bi prišlo do skupnega gospodarskega trga, bi odpadla divja konkurenca, ki se pojavlja danes na eni strani med Angleži in Nemci, na drugi strani med F'rancozi in Nemci.
Skupni gospodarski trg bi dvignil zapadnoevropski kmetijski standard.
Zakaj bojkot Ameriki? Države, ki so izvažale v Ameriko,
imajo pri uvozu svojega blaga v Ameriko naložene visoke carine. Blago torej ne more v Ameriko. Vsaka posamična država,
talko Velika Britanija, kakor one zapadne Evrope, se ne morejo spustiti v gospodarsko tekmo z Ameriko, v skupnem bloku in s skupnim trgom, pa bi se lahko.
K tej gospodarski zamisli se trdi, da bi bila Amerika kot država proti njej; ker pa imajo velike ameriške industrijske družbe svoje podružnice tako v Veliki Britaniji, kakor v zapadni Evropi, bi te družbe misel saifto pozdravile. V ameriški trgovinski politiki bi nastalo veliko vprašanje, kaj potem z velikim izvozom ameriškega blaga ravno v kraje in države zapadne Evrope.
Sorodnike išče
Viktor Logar, bivajoč na naslovu Tržaška cesta 12, Ljubljana, bi rad zvedel za svoje sorodnike: Frank Prežel j, John Prežel j in Mary Prežel j (če je poročena, njenega priimka ne ve), ki so vsi doma iz Davic pri Železnikih nad Škof jo loko. Ako sami to čitajo ali pa če kdo kaj ve o njih, naj blagovoli sporoči na naslov Mrs. Jennie Fatur, 19821 Ormiston Ave.
ZAPOSLENOST— BREZPOSELNOST
Federalno tajništvo za delo trdi, da je bilo koncem meseca septembra 1956 nad 66 milijonov ljudi, ki so si služili kruh z mezdami ali s stalnimi plačami. Primerjaje september 1955, jih je bilo v septembru 1956 1,400,-000 več.
Zaposlenost je padla od avgusta na september.# Ta pojav pripisuje tajništvo za delo dejstvu, da je bilo zaposlene mnogo mladine, ki se je v septembru vrnila nazaj v šole.
Brezposelnih naj bi bilo koncem meseca septembra manj, kakor dva milijona.
Federalno tajništvo tudi priznava, da je v Ameriki 24 industrijskih središč, kjer je delovne sile preveč, pa podj'etja v dotič-nem okrožju imajo prednost, da pred drugimi dobijo vladna naročila. *
Dr. Kern odsoten
Dr. F. J. Kem se nahaja izven mesta in bo v svojem uradu zopet ordiniral po 1. novembru.
Popravek
V včerajšnjemu dopisu "V spomin pok. Frances Vehar" se je napačno poročalo kraj, kjer je njen mož Anton doma. Doma je iz vasi Dragomer, Brezovica pri Ljubljani.
36-letnica poroke
Danes obhajata poznana aktivna kulturna delavca Mr. in Mrs. Jacob in Anna Jesenko iz 3567 W. 61 St. 36-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Poročila sta se 10. oktobra 1920 v Žirih. Sorodniki, pevci Triglava, pri kateremu zboru je Mr. Jesenko že nekaj let predsednik, Mrs. Jesenko pa poročevalka, in številni prijatelji iskreno čestitajo slavljencepia in jima želijo še na mnoga leta zdravja in sreče v skupnem življenju.
ŠVEDSKA PLAVA V ŽGANJU
i® preminil vzpone svojemu domu John tf' 74 let, stanujoč na Sej Ave. Doma je bil Sosiče, fara Sosiče na odkoder je prišel v pred 60 leti. Bil je član јЛ krimski Frankopan št. '^-Z. Soproga M#rija je V tremi leti
Pred letom dni so na Švedskem poznali točenje žganja na karte. Takrat so bili prepričani, da je ta sistem delitve žganja na karte najboljši. Povprečno je prišlo na eno osebo na Švedskem pet kvartov žganja na leto. Nastopili so nasprotniki tega sistema in so ugovarjali: Če se žganjb deli na karte, je nekako vsakdo prisiljen, da ta obrok vzame, pa ga tudi popije. Če pa bi sploh prestali z nakazovanjem, potem
Vi;
p ^ ^Vancisco, Calif., zapu-^Ч: Л Božo, tukaj pa ee-Mary Stakič in Mrs.
Helen Keglovič, nečaka Milan in John Pavlič, nečakinje Anne Ke serich, Danica Rusnov in Anna Galinac ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj oh 8.30 uri iz Louis Ferfolia po grebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
ne bo nobenega konsuma. Švedi so odpravili uradno nakazovanje žganja na osebo.
Švedsko notranje ministrstvo je po enem letu novega sistema proste prodaje žganja pregledalo, kakšni so rezultati. Ti so; pijanost se je na splošno povečala za 125%, v mestih celo za 200%. Ljudi, ki so dobili možganske motnje vsled prevelikega uživanja žganja, je desetkrat več, kakor jih je bilo popre je. Švedi popijejo povprečno več žganja na glavo, kakor kateri drugi narod. V razmerju z Amerikanci, ga popijejo dvakrat toliko. Opazili so nadalje velik izostanek delavcev od dela, pa tudi, da. se jp alkoholizem zelo razpasel med ženskim svetom, dvignil se je namreč za več kakor 80%.
VSAKDO LAHKO— ZAKAJ PA'JAZ NE?
Tako navadno zabrusijo ameriškim staršem njihovi otroci, če starši otrokom kaj ne dovolijo, pa tudi, če jim kaj ne kupijo. Pod gornjim naslovom se je vršila pri govemerju v Minnesoti velika konferenca, katere se je udeleževalo več kakor 600 študentov srednjih šol in 300 doraslih. Po dolgih posvetovanjih in razpravljanjih se jim je posrečilo, da so sestavili nek družinski pravilnik, ki naj velja tako za odrasle, kakor za nedorasle, za starše in za otroke. Se bo videlo, če se bo ta novi družinski pravilnik za državo Minnesoto obnesel. Dali so si nekaj pravil:
Starši naj vedo, kje so njihovi sinovi in njihove hčere, če jih ni doma, kaj da delajo in v čigavi družbi se nahajajo. Ce gredo otroci ven od doma, niij se doseže sporazum s starši, ob kateri uri morajo biti doma.
Koliko denarja naj dobijo otroci, naj se ugotovi sporazumno v družini, pač po premoženjskih razmerah in po potrebah mladine. Ce naj nedoletnik vozi družinski avtomobil, naj nosi tudi odgovornost za stroške in za popravila. Predno se mu izda dovoljenje za vožnjo, naj se preizkusi njegova sposobnost.
Vse družabne prireditve na srednjih šolah morajo biti končane vsaj ob deseti uri zvečer. Družabni sestanki doma, plesi, shajanja z dekleti, se morajo končati ob polnoči za tiste, ki pohajajo višjo srednjo šolo, ob enajstih zvečer za tiste, ki pohajajo nižjo srednjo šolo. Od sestankov in plesov naj gre mladina direktno dlo-mov.
Drva
Lepa drva se dobi zastonj na 965 E. 67 St.
Rezervacije za banket
Društvo Slovenske Sokolice št. 442 S.N.P.J. prosi vse one članice kot društva, ki še niso vrnila neprodane , banketne vstopnice ali denar za prodane vstopnice, da to storijo najkasneje do petka. Kdor si še ni rezerviral vstopnico za banket, a se namerava udeležiti, je pro-šen, da pokliče predsednico ali tajnico (Mrs. Legat ali Mrs. Su-bel) HE 1-8661 ali HE 1-4053.
Redna seja
članice društva Sv. Ane št. 4 S.D.Z. so prošene, da se nocoj gotovo udeleže redne seje v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek bo točno ob 7.30 uri.
Nov slovenski odvetnik
Antony L. Nosan, sin Mrs. Mary Nosan, ki vodi poznano slovensko pekarijo Nosan's Bakery v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., je te dni odprl odvetniški urad na 6727 St. Clair Ave.
Mr. Nosan je študiral politično znanstvo v Western Reserve univerzi in odvetništvo v Cleveland Marshall Law School. Tri leta je služil z ameriško zračno silo, pri kateri je bU oficir in pilot. Dekliško ime njegove žene je bilo Gertrude Marinch in je rodom iz Uniontown, Pa. Novemu slovenskemu odvetniku čestitamo in mu želimo uspeh v njegovem poklicu.
PREDSEDNIK IN VRHOVNI KOMANDANT!
EISENHOWER JE OBOJE, VOLITE GA!
ENA OD NENADNIH PAROL
BO GORNJA KRILATICA
WASHINGTON, 9. oktobra—Gotovo je, da še niso izigrane vse volilne karte, niso izdane vse volilne parole in čakajo demokrat je, česa se bodo v zadnjih dneh poslu-žili republikanci in čakajo obratno republikanci, kaj bo zadnja volilna parola na demokratski strani. Demokrat je računajo z gotovostjo, da bo med zadnjimi volilnimi parolami republikancev ta, da je vsakokratni ameriški predsednik tudi vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil. Eisenhower je izkušen vojaški poveljnik, v dobi predsed-nikovanja se je privadil civilni administraciji in svetovni diplomaciji, Adlai Stevenson v Beli hiši bi bil popoln vojaški novinec. Zato naj Amerikanci volijo Eisenhower j a.
Iz federalnega proračuna gre^
za vojaške potrebe na leto 40 milijard dolarjev. Vojaštvo torej ostane važno, važen tudi vrhovni vojaški poveljnik, to je ameriški prezident.
Ne gre samo za vojaško oboroženo silo, ki je tu v Ameriki,
marveč tudi za ono, ki je nastanjena po Evropi in po Aziji. Tudi te oborožene sile vrhovni poveljnik je ameriški predsednik.
Ameriški predsednik ima pooblastilo od kongresa, da zaukaže, da se odvržejo atomske in vodikove bombe, ali pa da ne pusti bombardiranja z atomskimi bombami. Kdo naj v tem vprašanju najlažje odloči? Republikanci pravijo, da vojak po poklicu in to je bil Eisenhower.
Republikanci, ki so tekom volilnega boja stalno agitirali z mirom v svetu, kar naj bi bila zasluga Eisenhowerja, pripravljajo za zadnje dni volilnega boja druge parole. Vojna v Evropi lahko izbruhne vsak čas. Na Koreji je stanje ostalo nespremenjeno, Koreja je deljena, pa spopadi niso izključeni. Okrog For-moze stalno grozi vojaški napad od strani celinske Kitajske.
Razmere v Vietnamu niso stalne. Severni del te pokrajine imajo v rokah komunisti, južni del antikomunisti. Pogodba o premirju je določila, da naj se v Vietnamu meseca julija vršijo splošne volitve in naj se da vsem volilcem prilika, da se izjavijo, za kateri režim da so v tem po volitvah združenem Vietnamu, ali za komunistični, ali za anti-komunistični. Do volitev ni prišlo.
Na Srednjem vzhodu vlada napetost.
Republikanci bodo vprašali ameriške volilce, kako ,naj bo Adlai Stevenson, če bo predsednik republike, tudi ameriški vojaški poveljnik, ko pa nima, tako trdijo republikanci, nobenih skušenj, kako poveljevati kopni, kako vojni mornarici in kako vojnemu letalstvu.
Republikanci niso sigurni
Razne časopisne organizacije, pa tudi druge, ki se pečajo z razpoloženjem med ljudstvom, so izdale najnovejši zanimiv pregled, da bo Eisenhower, če bi bile volitve danes, izgubil 13 odstotkov glasov, ki so bili pri volitvah leta 1952 oddani za njega. Od Eisenhowerja bi se odvrnili tako imenovani Eisenhowerjevi demokratje in neodvisni. Praktično bi ti odstotki pomenili za Eisenhowerja okrog štiri milijone manj glasov.
Najnovejša napoved za Adlaia Stevensona je ta, da če dobi str-
volilnih mož in če dobi poleg ameriškega juga še 12 držav, bi imel 273 volilnih mož, za izvolitev predsednika pa je potrebnih 266 mož.
Na kocki so države ameriškega srednjega zapada in zapada.
V teh krajih obstojajo razne organizacije farmarjev, ki so izvedle poskusno glasovanje, pa so ugotovile, da je Eisenhower, kakor je položaj danes, v teh krajih izgubil 27 odtotkov far-marskih pristašev.
Vodstvo republikanske stranke je spoznalo, da države, ki naj bi bile sigurno republikanske, niso več sigurno v republikanskem taboru. Republikanci rabijo izraz, da v teh državah sicer Eisenhower še vodi, da pa mu je Adlai Stevenson prav blizu za petami. Tako so za republikance danes dvomljive California, enako Nevada, kakor Montana in Washington.
Predsedniški kandidat Adlai Stevenson je vrgel vso agitacijo na ameriški zapad. Gremo za Californijo in za Montano .
Iz Arizone poročajo, da se je obrnila na demokratsko stran. Iz New Mexico, da je Eisenhower v nevarnosti. O ra^oloženju v Wyomingu trdijo republikanci, da vsi znaki kažejo, kakor, da so volilci še za Eisenhowerja.
O Pennsylvaniji je splošno prepričanje, da se bo orientirala po demokratsko. To nevarnost je Eisenhower sam spoznal, zato je šel v Pittsburgh, kjer je snoči nastopil in ostro napadel Adlaia StQvensona.
Bender išče Lau^heta
George Bender, ki proti Franku Lauschetu kandidira za zveznega senatorja države Ohio, o sebi trdi, da ima skušnje v splošni ameriški politiki, teh skušenj pa Lausche nima. Bender je senator v federalnem senatu, Frank Lausche samo gov-emer države Ohio. Bender bi rad z Lauschetom javno prede-batiral kitajsko vprašanje, ali je Lausche za to, da se komunistična Kitajska prepusti med Združene narode, ali ne in če pride med Združene narode, kaj naj potem stori Amerika? To vprašanje je po mnenju Bender-ja važno za ohijske volilce.
Bender sam že v naprej pripoveduje, da če pride Kitajska med Združene narode, bo on za to, da Združene države izstopijo iz te organizacije.
Governer Frank Lausche, kakor pri prejšnjih volitvah, ko je šlo med Benderjem in Burke-jem, se ne spusti v izzivanja
njeno ameriški jug, ki da 128 Benderja.
Zadnje vesti
Približno isto vreme kot včeraj, jasno, morda popoldne oblačno, hladno, najvišja temperatura 65, najnižja 38 stopinj. Za jutri je napovedano toplejše vreme. Temperatura danes zjutraj je bila 35 stopinj, so pa kraji v Ohiju, kjer so imeli 32, oziroma 33 stopinj in slano.
V	provinci Ontario, Kanada, so dobili danes zjutraj sneg, prave snežne viharje.
Kakih dva tisoč milj južno od Floride se pojavlja nov orkan. Letala mu sledijo.
Včeraj so imeli na Alaski krajevne volitve. Točni iridi volitev še niso znani, pač pa je gotovo, da so zmagali, in to prepričevalno, demokratje. V Ameriki je pregovor ta, da kakor voli Alaska, tako voli Amerika. Dejstvo, da so zmagali demokratje, se je tako v New Yorku kakor v Washingtonu živahno komentiralo.
Adlai Stevenson je danes v državah Washington in Oregon, jutri agitira po Califomiji. Za Californijo gre, tja je pohitel tudi Richard Nixon. Adlai Stevenson očita in dokazuje republikancem, ščitijo velekapi-tal. Na drugi strani je Eis<m-hower napadiel včeraj v Pitts-burghu Adlaija prav ostro, češ, da se ne zaveda odgovornosti.
Adlai Stevenson bo nastopil potem ko bo obdelal zapad, v tednu 18. oktobra v Ohiju. Med drugimi bo imel shode v Akro-nu, Toledo, glavnega pa v Youngstownu. Kdaj pride v Cleveland бе ni določeno.
V	New Yorku je končana javna debata o Sueškem prekopu. Na seji Varnostnega sveta sta se kot poslednja močno udarila Amerikanec Dulles in R\is še-pilov. Ko se začnejo tajne seje, se začne tudi tajna diplomacija, Tako se tajno pogajajo Francozi in Angleži z zastopniki Egipta. Enako je živahen zastopnik Ne-hruja, Menon. Glavni tajnik Združenih narodov, Hammer-skjold, je imel tajno konferenco z zunanjimi ministri Sovjetske zveze. Velike Britanije, Francije, Egipta in z ameriškim državnim tajnikom Foster Dullesom. V New Yorku so prepričani, da bo prišlo vendar le do nekega kompromisa.
Urad za ljudsko gibanje v Washingtonu je zbral podatke koliko ljudi je sedaj v Ameriki. Urad trdi, da je Amerika na dan prvega septembra imela 168,-638,000 prebivalstva.
Neko statistiko, namreč koliko je bilo samomorov, je zbrala
(Dalje na 2. strani)
PA NAJ BO MIR NA CIPRU!
Angleške oborožene sile na otoku Cipru so napravile splošno hajko v gorovju na severnem delu otoka Cipra. Naletele so na pastirja, katerega so spraševale po raznih "parolah," pa ker ubo0 pastir razumljivo ni mogel dati odgovora, nasprotno, je zbežal, so Angleži za njim streljali in ga ubili.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Prinfing & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderton 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First W^ek in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_____________
For Six Months — (Za šest mes«cev)_________
For Three Months >— (Za tri mesece)__________
..$10.00 - 6.00 - 4.0C.
For Canada, Europe and Otner Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge Inozemske države).
For One Year — (Za eno leto) ____
For Six Months — (Za šest mesecev)___
For Three Months — (Za tri mesece)___
..$]2.0u - 7.01 _ 4.51
Entered as Second Class Matter April 264h, 1918 at the Post Office a Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
"6^^^ 104
ZA SUEŠKI PREKOP BARANTAJO
I	<2)
Drugo osnovno stališče, ko presojamo položaj ob Sueškem prekopu, je politično-gospodarsko. Da bi se zgodilo, da bi predsednik Egipta Nasser dal podržavljeno Sueško družbo nazaj prejšnji privatni družbi, tega menda nihče ne pričakuje. Tudi v Londonu so to dejstvo priznali.
Da je nekaj negotovega, nekaj napetosti, tudi v Egiptu samem, o tem tudi ni dvoma. Egipt s svojimi mesti Cairo, Aleksandri j a, Port Said so bila privlačna tudi turi-stovsko. Egiptske blagajne, občinske in državne, so dobile od turizma težke milijone, sploh jim je turizem nosil več, kakor pa Sueški pekop pod bivšo Sueško družbo.
Radi verjamemo, da je udarjen trgovski svet. Nasser čuti deloma bojkot zunanjega sveta, deloma je sam stopil na prste tistim, ki hočejo sedanje napeto stanje izkoristiti in se obračajo na črno borzo. Toda vsi ti pojavi so končno le prehodnega značaja in če bo v bližnji bodočnosti nebo nad Egiptom jasno, bodo oživela egiptska mesta, v privlačnem Egiptu bo oživel turizem.
Politično-gospodarsko je važno osnovno vprašanje, ki se glasi: Ce bo egiptska vlada po svojih lastnih močeh in s podporo od drugod, Četudi ne od zapadnega bloka, znala tehnično voditi promet skozi Sueški prekop, kaj potem? Naj jo zapadni blok prisili z vojno, da se povrne nazaj v prejšnje stanje? Kdo pa si bo upal v vojno z Egiptom, samo radi Sueškega prekopa? Za Ameriko bi bila vsaka vojaška akcija zoper Egipt najbolj osovraženo dejanje, ki bi imelo odmev po celi Aziji, če ne tudi drugod.
Računajmo tudi s tem, da Nasser v Egiptu vzdrži promet po Sueškem prekopu. Ce gre skozi prekop kak dan nekaj ladij manj, kot je bilo normalno, to še ne pomeni krize. Za Nasser j a je trenotno najvažnejše, kako preskrbeti zadostno število izvežbanih pilotov, ki bodo znali spremljati ladje, pa bodo ladje srečno privozile iz prekopa.
Angleški in francoski pilotje, ki so bili popreje v privatni Sueški družbi v večini, so zapustili službo. Ti pilotje se oglašajo v svetovnem časopisju. Nekateri so toliko pogumni, da priznajo, da jim je žal za mesto, za službo, ki jim je ugajala in bi bili tam ostali, če bi ne bilo tako hudega pritiska iz Pariza in Londona, od britanske in francoske vlade, pa tudi iz direktorija bivše Sueške družbe.
Nasser sam je imel na mestu že izvežbane pilote, je začel z vežbanjem drugih domačih pilotom javno in tajno, se obrnil za pomoč k svojim političnim zaveznikom. Pri tem naj pripomnimo v pravilno in boljše razumevanje, da je na svetu mnogo pilotov, katere Egipt naravnost vabi. Dobro plačana mesta, nekaj avanturističnega, vsaj za začetek, in zakaj bi ne šli v Egipt?
Ameriško državno tajništvo, hočeš, moraš, je dalo potni list sedmim ameriškim pilotom, ki so ,odšli na službo v Egipt. Egiptski poslanik v Kanadi je dal javno izjavo, da ima številne prošnje Kanadčanov, ki hočejo v pilotsko službo v Egipt. Grški pilotje so ostali na mestu. Sovjetska zveza je poslala 15 svojih izvežbanih pilotov in kar se nam zdi prav važno podčrtati, se iz Egipta poroča, da so se prijavili tudi pilotje iz Poljske, Vzhodrie Nemčije in Jugoslavije. Ta zunanja pomoč Egiptu prihaja tudi iz komunističnih držav, na čelu vsem iz Sovjetske zveze. Ozadje je čisto gotovo politično, gledano na daljno bodočnost. Tudi ni nobenega dvoma, da je Nasser egiptski nacionalist, da so nacionalisti tisti, ki ga podpirajo, da drži Nasser po ječah domače komuniste; na vsak način pa se bo vpliv komunističnega bloka občutil v Egiptu preje ali sleje.
Eden od angleških pilotov je zaključil svojo izjavo o egiptski krizi s temle značilnim stavkom, s katerim tudi mi zaključimo naša razmišljanja:
Če bo Nasser žnal in lahko vodil varno plovbo skozi Sueški prekop, kaj morejo razni policni politiki napraviti proti temu!	L Č.
Večerja in domača zabava
CLEVELAND, Ohio — Društvo Združene Slovenke, št. 23 SDZ obhaja 35-letnico obstoja v nedeljo, 14. okt. Prijazno vabimo prijatelje in članice našega društva na udeležbo. Enako tudi vabimo splošno občinstvo, posebno pa člane SDZ. Upamo, da se bodo tudi glavni odborniki udeležili te naše proslave.
Obenem bomo počastile naše 70 let ali več stare članice in ustanovne članice.
Godba bo Grabnar jeva, da se bomo kar po domače zavrteli. Dolžnost je vsake članice, da pride in svoje možičke in prijatelje pripeljete. Naše društvo nijtia ne piknike ne veselice, zato upam, da se boste odzvali našemu vabilu.
Prosim vas, kdor se hoče udeležiti te proslave, naj pokliči našo tajnico, Mary Durn, IV 1-6692 ali pa mene, IV 1-4070, da se bo vedelo za koliko večerje pripraviti. Stane samo $1.50 za osebo. Vabimo tudi sosednja društva, da se te naše proslave udeležite.
Poedravljeni in na svidenje v nedeljo, 14. oktobra v S.D.D. na Waterloo Rd. Pričetek servira-nja bo ob 5.30 pop.
Anna Brencic, predsednica
Stric umrl
CLEVELAND, Ohio — Miha Papesh iz Frontenac, Kansas, se je nahajal na obisku pri svojih sinovah Mike in Johnny v De-troitu, Mich. Bolehal je že popreje, bolezen ga je ponovno napadla ko se je nahajal na obisku, in prepeljan je bil v Ford bolnišnico, kjer sva ga obiskala tudi jaz in moja sestra Mary Vodičar.
Po nekaj tednih je hudi bolezni podlegel 5. septembra. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Kansas za pokop v družinsk' grob na ondotno pokopališče v Pittsburghu, Kansas. Pogreb se je vršil dne 8. septembra, in se ga je udeležila tudi Mary Vodičar.
Žena pokojnega Miha Papesh Mary, doma iz Štajerskega, jc umrla pred devetimi leti, njegov brat Jakob, star 91 let, pa je umrl pred tremi leti. Njegov oče Matija Papež, ki je bil rojer 15. marca 1820, umrl pa je leta 1892, je tudi pokopan v Kansasu
Pokojni Miha Papesh je bi' rojen septembra 1874 in je prišel v Ameriko pred 64 leti. Doma je bil iz vasi Hinje pri Žužemberku, podomače Bidlev. V Detroitu zapušča sinova Mike in John, \ Cheyenne, Wyoming, pa hčei Mrs. Mary Alson, vnukinje Maryann Felt in tri pravnuke tu v Clevelandu nečaka, podpisanega James Vidmar na 19314 Chickasaw Ave., nečakinje Mary Vodičar in Rozi Molan, v starem kraju pa enega nečaka, eno ne-čaJkinjo in veliko drugih sorodnikov.
Bodi mu ohranjen blag spomin!
James (Ignac) Vidmar.
__
TRSATSKO STOPNIŠČE
Stopnišče na Ti'sat so zgradili leta 1531 iz zapuščine Petra Kružiča, znanega branilca Klisa in Senja pred turškimi napadi Potemtakem je letos 425 let, kar stoji to stppnišče, ki se od leta" 1931 imenuje Trsatko stopnišče Petra Kružiča. Ko so takrat proslavljali 400-letnico, je odkrilo društvo za tujski promet na Sušaku ob stopnišču spominsko ploščo, hkrati pa je bil tedaj s Sušaka tudi prvi radijski prenos. Osrednja slavnost je bila nred 25 leti v osnovni šoli na Sušaku, kjer so nastopili tudi domačini z otoka Krka s starimi pesmimi.
Novice iz Barbertona
BARBERTON, Ohio — Društvo Triglav št. 48 S.N.P.J. slavi svojo 50-letnico obstoja ali zlati jubilej z banketom in programom v soboto, 13. oktobra. Ser-virati se prične ob polšesti uri zvečer. Po banketu se razvije lep program.
Povabili smo pevce zbora Zarja, da nam bodo zapeli nekaj pesmi. Obljubili so, da pridejo. Vabimo tudi druge ljubitelje petja, da nas posetijo in nam pomagajo do večjega uspeha te slavnosti.
Odbor se trudi, da bo vse preskrbljeno za duševni in telesni užitek. Po programu se vrši ples, za katerega bo igrala godba Frank Speticha, katerega godba zadovolji stare in mlade.
Proslava 50-letnice se vrši \ dvorani društva Domovina, ali v takozvanem Slovenian Center. Še enkrat—vljudno vas vabi odbor.
Mary Suštaršič.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
JOLIET, 111.—Umrl je Louis Gornick, star 71 let. V Jolietu je živel zadnjih 35 let. Pred leti зе je bavil s kmetijstvom. Zapušča soprogo Carole, sina Joseph in tri vnuke. Bil je član SNPJ in American Slovenian Home.
—llmrl je Frank Stiglic, star 35 let. Doma je bil iz mesteca jornji grad in je živel v Jolietu 30 let. 40 let je bil uposlen pri 3. J. & E. železnici, od leta 1940 pa je bil upokojen. Žena je umrla pred mnogo leti, ko so Dili otre>ci še nedorastli, toda ičerka Frances je pridno skrbela za družino in hišo, pozneje je pa hči Miss Mary prevzela to delo in je stregla očetu" prav lo smrti. Pokojnik zapušča pel sinov; Frank Jr. v Alaski; Ed-A^ard v Gary, Ind.; Albert v /ermillion, Ohio; Michael v Buffalo, N. Y.; Floyd v Jolietu; štiri hčere: Frances Zlogar; Mary; Evelyn Sanello, vse v folietu; Mrs. Loren McMichels I Wedron, 111.; dve sestri: Mrs. Rose Lansek in Mrs. Ann Plaveč, obe v Renton, Wash.; devet vnukov ter več sorodnikov. Bil je član, svoj čas tudi uradnik in ielegat pri društvu sv. Frančiška št. 29 KSKJ in WCU.
—Poročila sta se Edward iorvat in Rose Maiie Kristich. jenin ie sin Mr. in Mrs. Joseph Horvat in ima prav lepo moder-lo pekarno na Wilcox St. v Shopping Center. Poroke sta se udeležili tudi njegovi sestri in sicer Miss Helen Horvat, ki ima dadno službo v Washington, D.C. in pa Julia, poročena Jrouch, ki živi v Houston, Texas.
. GILLESPIE, 111.—Dne 22. septembra je preminila v visoki starosti 79 let Anna Krainz. 3olehala je dolgo časa. Zadnjih )et dni se je nahajala v bolnišnici, kjer je za vedno zaspala. V \meriki je živela 47 let. Civilni )ogreb je bil dne 25 septembra )b veliki udeležbi prijateljev in ;nancev. Zapušča žalujočega so-)roga, sina, hčer, 7 vnukov, in /nukinj ter mnogo sorodnikov.
NORTH CHICAGO, 111.— ielen Jereb je prejela žalostno /est, da ji je 23. avgusta premi-lil brat Franc Suhadolnik, ■ipravnik K. Z. Preserje pri ujpbljani. Zapušča žalujočo soprogo, brate in sestre ter ostale-sorodnike v Preserju, v North Chicagu pa sestri Mary Troha n Heleno Jereb.
ZADNJE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani) Japonska vlada. Samontorilce\ na Japonskem je bilo v letu 1955, 22,138. To je bilo največ sorazmerno na svetu.
v -
9g^ašajte EnakofHravnasti
Trgovinsko tajništvo federalne vlade je zbralo podatke o zunanji trgovini s komunističnim blokom. Zaključek je ta, da prav pridno kupčujejo s komunistič nimi državami Angleži, Francozi in Nemci. Ta trgovina se je v zadnjem času silno dvignila)
Neki Robert Orff iz Sever Hills je zadnji ponedeljek pokopal svojo ženo. Orff je star 79 let in ko se je včeraj nahajal n» Pearl Rd., v Parmi, da bi šel preko ceste v banko, ga ^ podr? avtomobil, štiri ure kasneje je v bolnici izdihnil.
Skrbimo za oči!
v Ameriki oslepi na leto 27,-000 ljudi. Toliko, v kolikor so znani uradni podatki,
V Chicagu je očesni zdravnik dr. William Feinbloom iznašel leče, ki se uporabljajo pri očalih in naj bi novo steklo povečalo vidljivost kar za 400%. Ne gre za kako povečevalno steklo, marveč za nova očala, ki bodo ob vsakem času pomagala slabovidnim, pa tudi preprčila, da ne oslepijo. Če oslepi v Ameriki na leto 27'(000 Amerikancev, nastane vprašanje, koliko je danes slepih Amerikancev. Zdravnik Feinbloom je postavil trditev, da lih je pol milijona.
Mlada morilka
v Oaklandu v Californiji se je začel sodni proces zoper 12 letno Patricijo Corcoran. Patricia ie obtožena umora svoje tete, 55 letne Laverne Brunce. Pobila jo je do smrti s sekiro.
Družina Corcoran živi v kraju Mitchell, South Dakota. V družini je pet otrok in starši so poslali Patricijo k njeni teti in stricu Laverne in Guy Bunce. Patricia je čakala na svojo teto Laverne, ko se je ta prejšnji četrtek zvečer vrnila domov. Pripravljeno je imela sekiro in kuhinjski nož in je začela z njima obdelavati teto. Pobila jo je do smrti.
Dekle prizna, kar je storila. Pravi pa, da se je tete bala, ker ji je dala $5 za šolske potrebšči-: ne, pa je denar izgubila.
COVCI v AMERIKI
Federalno tajništvo za notranje zadeve je izdalo pregled o tem, koliko je v Ameriki lovcev. Naštelo jih je 12 milijonov.
NOVI ANTIBIOTIK: ALBAMICIN
Znano je, da je večina nalez-jivih klic občutljivih za sodobne antibiotike, nekatere, ki po-raročajo zelo resne bolezni, pa 10 že tako "navajene" na nova zdravila, da se jim zlahka upro. VTem temi odpornimi bakterija-Ш so tudi stafilokoki, ki jih ne iniči ne penicilin ne kak dru^^ antibiotik. Prav ti odporni bacili pa so največja m'vai'uo.jl -n oacienta in iz dneva v dan večji problem za zdravnike.
Kmalu bodo kos tudi tej neprijetnosti. Našli so nov antibiotik ; ker ga izloča glivica bele barve so ga imenovali '"albami-cin," ("albus" je v latinščini "belo"). Našli so ga v Ameriki ;n ga ne gre zamenjavati z "albomicinom," ki so ga pred nekaj leti odkrili svojetski znanstveniki. Poskusi so pokazali, da je človek zelo odporen proti temu novemu antibiotiku, ki ne uničuje zdravil celic kakor nekateri drugi. Tako je zdaj problem rezietentnih klic, ki je' v zadnjem času postal neke vrste temna senca na svetli sliki "antibiotičnega veka," znatno manj pereč.
Vtisi iz stare domovine
FRANK ČESEN
(Nadaljevanje)
Ena se Tebi je želja spolnila:
v zemlji domači Ti truplo leži.
Rojen 1800., umrl 1849.
v njegovi bližini je tudi grob pesnika Simona Jenka, kojega pesmi pozna sleherni Slovenec. Na kamnu je sledeči značilni verz:
Ko jaz v gomili črni bom počival
In zelen mah poraste nad menoj
Veselih časov srečo bo užival
Imel bo jasne dneve narod moj.
To prerokovanje se je že deloma izpolnilo. V gaju je postavljen tudi spomenik po fašistih padlim žrtvam v Bazovici leta 1930: Milanu, Marušiču, Bidov-cu in Valenčiču.
Iz gaja sva šla v mestni muzej, ki je natrpan z zgodovinskimi relikvijami. Posebno sobo ima Prešeren, toda prostori so mnogo pretesni. Zato računajo na novo, moderno stavbo, kadar bodo imeli denar. Kranj ima tudi stalno poklicpo gledališče, ki zaenkrat kar odgovarja potrebam. Upravnik mi je povedal, da je v sezoni stalno napolnjeno. Pred gledališčem pa stoji Prešernov spomenik. Toda nekdo je ustrelil kozla, kajti po zdravi pameti bi moral stati na bolj vidnem mestu na glavnem trgu.
Iz Kranja smo jo krenili .zopet v Ljubljano, nato po tržaški cesti proti Opatiji. I..epa tlakovana cesta pelje skozi Vrhniko, Logatec, Planino, Postojno, Pivko in Ilirsko Bistrico, kjer smo se oddahnili. V tem delu je le malo industrije, zato so ljudje navezani na skopo zemljo. Nekateri so odšli v industrijske kraje, a ostali se držijo rodnih krajev, kjer životarijo in godrnjajo. Največja zapreka je pomanjkanje stanovanj v drugih krajih.
Opatija je svetovnoznano letovišče v kvarnerskem zalivu ob jadranskem morju. Vsled milega podnebja uspevajo tudi tro-pične rastline. Ob morju je široka promenadna cesta z udobnimi kopališči, na nasprotni strani pa je dolga vrsta hotelov, pen-zijonov, zabavišč in trgovin, ki so vsa v državnih rokah. Zadaj po hribih so čedne vila in hiše. Prebivalci živijo največ od turizma. Mi smo se nastanili v hotelu "Slavija," kjer smo imeli precej slano, toda dobro postrežbo. Inozemskih turistov je letos v Jugoslaviji bolj malo. Hoteli so napol prazni in uslužbenci se dolgočasijo. Vzrok je,povišan je cen za 40%. Povedali so mi, da je 4,000 turistov preklicalo svoje rezervacije, ki so šli potem v Italijo. Vlada pravi, da je za povišanje cen odgovoren lanski primankljaj 30 milijonov din, navadni ljudje pa trdijo, da je temu krivo podržavljenje obratov, kajti pod privatnim konkurenčnim vodstvom bi bila postrežba boljša in cenejša. Topla voda v hotelih je še vedno luksus in po naročilu. O milu ni niti govora, dasi je razmeroma poceni. Jugoslovanski turizem je še mlad, toda ima bodočnost, če bodo glede udobhosti posnemali stare turistične dežele.
V nasprotju s tem pa je v letoviščih na oddihu mnogo delavcev in šolskih otrok, ki pa ne stanujejo po dragih hotelih, temveč v zavodih in privatnih hišah. Delavci imajo namreč poleg plačanih počitnic tudi prosto vožnjo. V bližini Opatije je več privlačnih otokov kot; Brač, Hvar in Korčula. Vožnja z ladjo je tja prav prijetna.
Po tridnevnem bivanju v Opatiji, smo se odpeljali proti Splitu. Za par ur smo se ustavili na
Reki, ter si ogledali mesto pristanišče. Reka je živahno w®" sto z okoli 200,000 prebivalce*-V luki je velik promet; P''®*® nasprotje s Trstom. Tja jajo parniki iz različnih Temu primemo cvete trgo^^ in obrt. Kot Opatija je tudi ^ ka v glavnem prislonjena ob ^ be.
Gremo dalje. Pojavlja se s lovje, kar je znak, da se bliža Dalmaciji. Ustavimo se v šem letovišču Crikvenici, Ј sem imej. neki opravek. Cn niča je staro in čedno Svojčas so gojili plemenito ki je dajala izvrsten šainp^'"^
Naš Fiat je spet potegnil-sta je postala valovita, nam pa ni povedal, da 3° ., kmalu konec. Prišli snio v S ^ dalje nismo mogli. Delavci^^^ nam povedali, da bo vzelo leti predno bo nova cesta e va. Tu bi bilo treba enk ^ ameriške podjetnosti. Kaj daj? Edina pot je preko Pogledamo na zemljevid, obeta nič dobrega. Vzlic ^ jo mahnemo naprej. gg. kot kača vije jo serpentine re, nato zopet navzdol v gled. Pdkrajina je silno naselja ni skoro nobenega- ^ meren kraj za hajduke- ^ avto ustavi bomo v kaši-ni, kajti evropski avti so na ni kot nalašč za take ceste-
Proti večeru smo v kjer smo prenočiU. To nti 10,000 prebivalci je med precej trpelo. Vršili so ,J. boji med partizani m nimi ustaši, ki so poklali ^ vse pravoslavne prebival^^^g^, daj je že precej obnovlj® toda rane so še velike. V je par manjših tovarn. ; lem pa se prebivalstvo P poljedelstvom. S sedanjo П9 uredbe so Ličani v sp " zadovoljni.
Zjutraj smo šli kljub naprej, toda vožnja P® ^gpgt cestah ni bila prijetna,^^^ |{i hribi in gore. Ubogi mora živeti v teh krajih-
no pridemo v mesto
smo napojih našega konJ' p@ dobili nekaj za pod zob, ^
spet naprej.	. • pri-
Pokrajina je postala vlačna. Na eni strani ccstc nate formacije z vodop^^jj^# drugi strani nas je sp{^^ fo*
kristalno čista reka
Cetio*',
,tp)'
ija postajajo bolj Ženske delajo, a moški jejo. Po hribih se pase c® ® ggli, ovac. Na cesti se poja^^ ki so tod okoli važno ју sredstvo. Jahajo jih	fi'
čim hodi ženska peš za "J pična dalmatinska
Končno smo v staro Splitu. Nastanili smo se je lu Bellevue. Pogled na ^ zlasti iz morja čudovit- ^\\ Opatiji, se tudi v Splita ® ^ plr vije široka cesta zasajp'^^^j^ ^ andri, palmami in cipf^®^ obronkih hribov se pa ra mesto. Hotelov, privlačnosti za turiste j® tek. Predvsem pa vsled bogatih zgodo spomenikov in slavne nove palače. Pravzaprav t""' ča mesto zase; z gpm, ozkimi ulicami, trgovincami in stanovanJ''^^^];' šna so 200 let stara sta»^ si lahko mislite. Palačo K" dil rimski cesar Diokle^* fl» se je odpovedal .frest" ^џо
njej
sredi je katedrala
sO
umetniško vrednostjo. * fg'
dragocene stare slike,
bari je. Pod kamenitim P^^. grobnice slavnih raoz ^ ka Dragojeviča, ki ^
borbi s Turki leta posebnega je visok
hodijo turisti zvonit-nimiv je etnografski kjer je nakopičeno ogr®''^ dovinsko bogastvo.
(Dalje prihodnjič;
ENAKOPRAVNOST
STRAN a
Marginalije z reke
Reka,
. ®iida ni mesta, ali pa manj-l)j ^ področja v Jugoslaviji, ki po osvoboditvi doživelo tako temeljite fluktuacije Ц 'yalstva, kot jo je prav Re-jj' ^^0. največje pristaniško tudi sedaj ni veli-
ko
^gače. Rečanom se to zdi 'zmed značilnosti njihove-ob severnem Jadranu, (g	razmer trdijo (o
govore tudi sicer nekoliko
]ц)	statistični podat-
Uj p ^ v enem letu izmenja %tv^^ skoraj tretjina prebi-
je po vojni odšlo v Pj 'j® mnogo Italijanov, prišli Pred°i^°^^ ljudje iz skoraj vseh lin ^ države. Večinoma z že-^^posliti se tu.
^^^anes predvojnih dni in raz-ttied vojno ni več zapaziti
, estah,
^kakšr
®®stah, v kolikor se še tu in hip-	od bomb razrušena
jf ^ starem predelu mesta.
skriva ob modernih
ц ^^^^""-stanovanjskih stav-
(jft j	od takratnih dni
«0 danes
Medt,
pa je zelo velika.
®8v k ko po Rapallu do , oboditve, nisi smel črhniti
^ hrvaščini, ker si bil ]{ot ^^oglašen za "schiava" in preganjan, sedaj itali-^eki ^ ^'^^rodna manjšina na drž	vse pravice juge.
li„	ob izdatni pomoči
oMasu.
*
1ek°	popotnik piše o
mestu ali kraju, pred-
običajno zelo po-
'ijeno zgodovino, opiše
in arhitekton-
Sov	in potem spre-
ijgh°Ij besedo ali dve o Iju-
° naj bodo pričujejoči
izjema. O Reki in njenih
bj Plinskih znamenitostih ne
^o bolj ali manj
v - ® ne pa jih je moč najti
bi ^^^ih priročnikih) , mirV^č
biv	nekaj o njenih pre
*'aicih ■
^i^ljenj;
m značilnostih njihove-
STNA DEDIŠČINA
^Oi
Reki lahko opaziš tudi ta-Primere.
liiM tam se dogaja (zlasti ItQ tistimi, ki so prišli na Re-'dežele), da nekateri (ža-° J®' da je med njimi veči-^^l&dina) zelo radi govore "Jih italijansko, čeprav je ^!^^terinščina hrvaščina ali Bržčas se jim zdi pa-^ v italijanščini modernej-
%
jezik pa verjetno celo
^^očnejši . . . ®to ^ izredno živahno me-Ijgj". ^istanišče daje ton živ-prebivalstva. Ljudje so W ^^^^hni. Povsem yazli«en Perament od slovenskega, ^^zen v opoldanskih urah, ko /^estu—zaradi zelo vročih dni, ko tudi asfalt
tere pa iz objektivnih razlogov bržkone ne bodo uslišane.
PRILOŽNOSTNI ZASLUŽKI
Na Reki vrvi ljudi, ki iščejo priložnostni zaslužek. In Reka v precejšnji meri tudi nudi tak zaslužek.
Pristanišče . . .
Čolnarjenje . . .
Kdor nima čolna, skuša čim prej priti do njega, kajti poleti, razen ribolova, nudi čoln kaj dober zaslužek. V vseh kopališčih, še več pa na "divjih" plažah, kjer kar mrgoli kopalcev —večinoma domačinov in seveda "domačih" tujcev—je mnogo takih priložnostnih čolnarjev, ki nudijo s svojimi mišicami za uro ali dve užitek vožnje po morju—seveda za drag denar . . .
Na potniški obali v pristanišču je dopoldne vse polno priložnostnih ribičev. Zdolgočaseno sede in v skoraj enakih presledkih mečejo v morje nylon vrvico s trnkom. Sicer so pa tiho. Kdor ima srečo in nalovi precej rib bodisi za malico ali kosilo—ribe večina tudi prodaja, ker jih na Reki primanjkuje!—ljubosumno molči in ne izda skrivnosti svoje umetnosti novejšim in bolj neizkušenim "sotrpinom" . . .
Mnogo je tudi priložnostnih fotografov (več neregistriranih kot pa obratno), ki vas slikajo povsod, kjer hočete. Lepe slike dobite (ali pa tudi ne) pozneje, toda denar je treba odšteti takoj...
ENOTNA MODA
V Jugo. je drugače. Dve, še tako dobri in intimni prijateljici, nimata nikdar narejeni obleki enako. Vsaj pri večini je to primer. To je odraz tiste ženske individualnosti, ki jo želi nežni spol poudarjati povsod . . .
Na Reki ni tako! Velika večina žena in deklet ima narejene obleke na enak način, če že ne celo iz enakega blaga. In to ni zanje nič nenavadnega.
RAZNO
STAREJŠA ŽENSKA
ali zakonska dvojica dobi brezplačno stanovanje 3 sob in druge ugodnosti v zameno za lahka hišna dela. Za podrobnosti pokličite
KE 1-0159
Napoved sreče in nasveti pomagajo rešiti vse probleme . . . En obisk vas prepriča o tem.
Pomagajte si rešiti probleme
ljubezni, zakona in finance. Napovedovalka se je pravkar vrnila z ture po Evropi. Osebni in privatni posveti. Odprto ob nedeljah ... 12. do 3; dnevo od 10. do 6.
5605 BROADWAY AVE.
DI 1-0587
Je
^Kjskih
j)Ql pločnikih—skoraj po-A	je v vsem osta-
S- da, tudi ponoči izred-J)q1 , ^^hno. še posebno pa v do-. ^■nskih urah. Občutek imaš, '^se na cestah . . . v^j	z začudenjem spraše-
^^katere znance—Rečane, 1јц^1 da je 'dopoldne toliko cestah, (čeprav mi je v tovarnih delajo v celo v treh izmenah), žitj ^terimi je kaj lahko opa-кц. ^f^^žbence, so mi mnogi re-1 hočeš, vročina je in vzdrži v zatohlih pisar-Vgj^. delovni čas, ne da bi bifg. ^^kr^t stopil do bližnjega popil hladno pivo."—
(li.,,	morda tudi še kaj
j^^ga.
o	se vsili razmišljanje
storilnosti . . . li ^teri menijo, da bi mora-(ђц ^eki v poletnih mesecih <jelj^^^3a do oktobra) uvesti ^®cim	čas v pisarnah.
l)oW zjutraj od 6. do 10., po-pa od 17. do 20. ure. ђе1{ da bi bil delovni uči-g večji . . . Toda to so ^ le želje nekaterih, ka-
ZAKAJ BI TRPELI?
Bodite zdravi. Prvo zdravljenje vam zagotovi, da lahko dobite olajšanje bolečin v hrbtu, artritisa, bolečin v nogah ali živčnih nered-nosti.
DR. BERMAN, Chiropractor
10. do 12,; 1. do 8.; ob nedeljah 10. do 3.
10408 Superior Ave. GA 1-3388
MAWDEL'S CORN PLASTER
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 35c. Mi^NDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli predamo kamorkoli.
LEPOTIČJE
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave.. HE 1-5296
Moški pa' in tudi nekatera dekleta vztrajno nosijo "cowboy" hlače v vseh variantah. To je
letos "velika" reška moda,
*
Sicer pa je Reka, kot vsa druga pristaniška mesta. "Lepotice noči" in tudi "dneva" niso tuja značilnost mesta.
Sicer pa...
Natakarji v kavarnah prav tako krilijo z rokami (čeprav sredi sezone) in vzklikajo: "Niste u mom rajonu!"; prav tako pozabijo vrniti drobiž ali pa ga z očitno počasnostjo oz. vzdržanostjo iščejo toliko časa, da bi gost vendarle rekel: "Že prav!" . . .
Gospodinje na trgih in cestnih vogalih prav tako "razpravljajo" o najvažnejših hišnih problemih kot drugod, ozirajo se za vsakim, zlasti še za kakim ekstravagantno oblečenim tujcem, tujko ali mornarjem, kot drugje. Le za črnci ne pasejo taka zijala, ker so jih že navajeni. Edini, ki se za njimi ozre, je seveda kak "domači" tujec...
Nič posebnega ni za Rečane, iti zvečer v kavarno s predšolskim otrokom in posedati z njim ob limonadi z ledom tudi do polnoči, kljub temu, da je otrok sedenjži naveličan in da se mu že dremlje.
Imajo pa na Reki tudi dvonadstropne avtobuse, ki jih v Jugo. nimajo; grade stanovanjske bloke tako, da sistematično zazidava j o prazne površine v središču mesta ob komunalnih napravah, kar v Jugo. ni vedno primer; ljudje začnejo "dihati" zaradi poletne vročine šele po deveti uri zvečer, kot ne v Jugoslaviji . . .
Kajti—julijsko sonce pripeka na Reki veliko, veliko močneje, kot v Jugoslaviji . . .
—Glas Gorenjske
SEMENA, VELIKA KOT KOKOŠJA ЈАЈСД
Na Kitajskem raziskujejo nenavadno vrsto semen,, ki $o velika kot kokošja jajca. Ta semena rastejo v bučah, ki uspevajo sanio v krajih določene nadmorske višine. Vsaka buča—znanstveno se imenujejo hodgsonia macrocarpa gogn—rodi po šest takih semen, ki vsebujejo mnogo iftaščobe. Prvič so tako bučo vzgojili leta 1931.
DELO DOBIJO MOŠKI
IZURJEN MESAR
dobi delo v mesnici samo ob sobotah.
Vpraša se pri
GKOVEWOOD MARKET 267 EAST 156th STREET IV 1-4243
NOVE ARHEOLOŠKE NAJDBE V NOVEM MESTU
Pred nekaj dnevi so na Kle-menčičevi njivi na Marofu (v Koloniji) odkrili veliko keramično posodo (žaro), v kateri je bilo razen pokojnikovega pepela tudi več raznih stvari: bronasta zapestnica, sestavljena iz več obročkov, nekaj komadov uteži za statve in preslico, velika bronasta ovratnica, več železnih obročkov in lepa bronasta zaponka. Žara je izredno velika, saj je visoka skoraj 70 cm. Na žaro je bila poveznjena kot pokrov druga posoda, ki je imela obliko sklede. Zunanja površina posod je izglajena in grafiti-rana. Posebno nam vzbuja pozornost zelo redka več člena zapestnica, pri kateri so obročki s presegajočimi konci povezani med seboj z železno žico. Ta tip zapestnice nosi na sebi vse značilnosti zgodnejših faz hall-stattskega kulturnega kroga starejše železne dobe.
Za točnejšo časovno opredo-litev tega žarnega pokopa se lahko s precejšnjo zanesljivostjo oslonimo na bronasto zaponko, ki spada v vrsto zaponk-fibul naočalark. Pričujoči primerek fibule naočalarke poznamo že v tako imenovani Hall-statt B stopnji t. j. v VIII. stoletju pred našim štetjem. Zaradi večkratne uporabe železa, bo treba- časovno mero nekoliko znižati in jo postaviti v zgodnjo Hallstatt C stopnjo. Pomen te najdbe je večkraten; predvsem dopolnjujejo zelo pomanjkljivo podobo zgodnjega Hall-statta Dolenjske, omajala je trditev o obstoju naočalark samo na Štajerskem in dopolnila predzgodovinski lik kapitalj-
skega Marofa. Mogoče je ta zadnji moment, ki osvetljuje eno izmed obdobij najstarejše zgodovine Novega mesta, oziroma Kapiteljskega Marofa, za nas tudi najvažnejši. Če najdbi, o kateri sedaj govorimo, prištejemo vse dosedanje najdbe in najdišča na kapiteljskem Marofu, dobimo zelo pisano arheološko topografsko sliko:
Na južnem in jugozahodnem vznožju marofskega grebena se vrste rimska grobišča, ki pričajo o obstoju neke samostojne načice rimske provincijalne keramične obrti in načina -pokopa v Novem mestu. Na terasi za Kolonijo in na pobočju do Kle-meničiča je med ostalim tudi z našo najdbo opravičena predpostavka o obstoju zgodnje že-lezodobne nekropole žar. Fino oblikovana in še lepše izdelana keramika mlajšega. Hallst^tta je bila najdena na zahodnem pobočju Marofa, v temeljih stanovanjske hiše Pionirja in Nove-teksa. Na terasi na vrhu Marofa počivajo keltski bojevniki. Številna izrazito keltsko laten-ska keramika, sulične osti in ščiti, odkopani pred dvemi leti o tem dovolj zgovorno pričajo.
V teku celega prvega tisočletje pred novim štetjem in oba tisočletja po njem: Iliri, Kelti, Rimljani, prvi naseljeni Slovani in naši ljudje danes, so v okrilju kapiteljskega Marofa postavljali svoje domove in grobišča. Nadvse ugodna lega marofskega grebena je bila vedno zaželeno prebivališče živih in mrtvih.
V. Šlibar
HIŠE NAPRODAJ
DOBRI NAKUPI
Nova hiša na E. 170 St!, od Grovewood Ave. 4 velike sobe in kopalnica. Prostor zgoraj lahko povečate. Klet; fornez na plin. Se lahko takoj yselite. Cena $16,900.
E. 335 St. od bulevarja. 4 lepe sobe in kopalnica. Cena $12,500. Takoj $2,500, ostalo na lahke, obroke.
Imamo zveze z vsemi bankami, posojilnicami in zavarovalninski-mi družbami. Obrnite se na nas, da vam preskrbimo posojila.
STREKAL REALTY 405 East 200th St., IV 1-1100 17572 Lake Shore Blvd., IV 1-3862
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdlcolt 1-3113
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5830
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore l-lž35
BUSINESS NOTICES
PIANO TUNING
REPAIR W. COSTELLO
Formerly with Halle Bros. Co.
RA 1-3467
FEMALE HELP WANTED
GENERAL OFFICE TYPING
Salary, permanent PR 1-4915
HOUSEKEEPING — Light cooking. Private room. To live in. Two adults. References.
CH 7-6764
CLERK - TYPIST
Full time only Apply
DIXIE OHIO EXPRESS, Inc. 4403 E. 49, S. of Harvard Ave. VU 3-6700	Mr. Smith
STENOGRAPHER - TYPIST
For wire recorder transcribing shorthand helpful but not necessary, in wholesale credit department; good* opportunity; downtown air-conditioned office; paid vacation; hourly rate.
TO 1-3900
AMERIŠKA Ш EVBOPSO OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32Y2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.	*
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer; št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36;
48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10
11 točk razlike.)
•*
Približna metrična do№na po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 Inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda,
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. St. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 Je aiherl-ško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 In pol; 40 je 15^; 41 je 16; 42 je Л6 in pol in 43 je 17.
REAL ESTATE
WARRENSVILLE HEIGHTS
By Owner 3/4 brick bungalow, 2 bedrooms, bath down; 2nd floor all knotty pine, all tile kitchen and bath. car garage, carpeting, storms and screens. Many extras. Reasonable. MO 2-6416
BACHELORS' SPECIAL
Rooms $1.25 per day and up, complete hotel service; laundry facilities available. Bring in this add, and receive 10% discount. 3907 Prospect HE 1-6815
BY OWNER 10 years old Shaker - Lee Colonial in a very attractive neighborhood, walk to school and shopping center. Dining room, large lovely kitchen, 2 bedrooms, ceramic tile bath, full basement, IVž car garage. An excellent buy at only $*5,800.
LO 1.6052
Cars for Sale
1956 CHEVROLET — 2 Tone Hardtop, 210 Model, Power Glide, 2 Door, 500 Miles, Reasonable.	EV 1-9287
Musical Instruments
ACCORDION
120 Bass, practically new Must sell, will sacrifice, reasonable Also, girls 28" Bicycle — $10.00 Must be seen to be appreciated
EV 1-0144
PIANO
HARDMAN — PARLOR GRAND Good Condition - Beautiful Tune Mahogany	Reasonable
FA 1-1221
Homes for Aged, Invalids
Mentor Way Villa — NURSING HOME, Route 20, Mentor, Ohio. Greyhound Bus service to door, beautiful surroundings; home , atmosphere; nursing care; house physician; resident nurse; reasonable rates. For further information, write to Mrs. Fannie Scott, Box 144, Mentor, Ohio or call BLackburn 5-8860.
ROOM and BOARD
for ELDERLY PERSON
Nursing care if needed. Clean private home. Reasonable.
RA 1-9601
TYPIST
Are you interested in advancement? Can you type accurately and like pleasant surroundings 5 days a week with salary?
Call Mr. Poison, SU 1-4470
BOŽIČ SE BLIŽA...
100 lbs.
RAZVESELITE DOMAČE!
NAJBOLJŠE BELE MOKE	$9.00
Paket 18 — $21.00
100 Ibs. bole moke 22 lbs. sladkorja 11 Ibi. riža Carolina 6 lbs. kave Santos
Paket 2 — $16.50
5 lbs. kava Santos 10 lbs. sladkorja 10 lbs. rlža Carolina IQilbs. špagetov 10 lbs. masti 10 lbs. mila
Paket 16 — $23.25
20 lbs. sladkorja 20 lbs. špagetov 20 lbs. masti 10 lbs. riža Carolina 10 lbs. mila za pranje 6 lbs. kave Santos
POTOVANJE: Spremamo potnike za obisk domovine. Skupine bodo potovale meseca: maja, junija ter julija 1957. Prijavite se že sedaj!
DENARNA NAKAZILA: SAMO preko Narodne banke po din 600
za 1 dolar, dostavljeno v teku 15 dni!
RAZVESELITE DOMAČE ZA LETOŠNJI BOŽIČ Z: radio apara-. TV-aparatom, motorjem, šivalnim strojem ter s predmeti, ki jih pošljete preko nas.
BLED TRAVEL SERVICE"»a«f^^».
Tel. EX 1-8787	Tel. EX 1-8787
GIRL WANTED
for general office work—Secretary-Receptionist. Will train. Give references, sch6oling, and experience, if any. Send photo.
Write to Receptionist Box 64, c/o Enakopravnost, Д231 St. Clair Ave.
HOUSEWORK - GENERAL — 51/2 day week. Stay 2 or 3 nights. Own room. New home. Plpasant surroundings. City references.
SK 2-2555
STORE MANAGER
For DRY CLEANING STORE in
BEDFORD
$200.00 per month
Plus Commission Hours 8 a.m. — 6 p.m. Daily Must be over 21 years of age Experience not necessary Apply
RAND GLEANERS
661 BROADWAY or Call WY 1-8080
Colonial Convalescent and
NURSING HOME
Mrs. Eve Rosenberg, manager, 11015 Wade Park Ave. SWeetbriar 5-2300 "Something finer for particular people"
Aged, Convalescent and Chronically ill
24-HR. NURSING CARE
HELP WANTED MALE
MACHINIST - GENERAL — 3 years minimum experience.
PR 1-7070
TOOLMAKERS — With job shop experience. 1st class only need apply. — HUBBEL MACHINE CO., 3830 E. 93 St.. DI 1-2053
GENERAL MACHINIST 3 years minimum experience. Sheet metal and model shop experience helpful.
PR 1-7070
YOUNG MEN
. . . PERMANENT FULL
TIME POiSITION ... RATES RANGE $56 - $96 . . . FREE TRAINING . . . FREE INSURANCE
PROGRAM . . . ALSO OTHER . BENEFITS . . . APPLY
The KROGER Company
Personnel Dept. — 9 a.m. to 2 p.m. 5700 TEUSGON AVENUE
(East 55th North of Broadway)
ROOMS TO RENT
BUSINESS OPPORTUNITY
BEVERAGE STORE
C-2 License East Side, located on Busy Corner Established Route Reasonable Selling on account of illness UL 1-2082 before Noon
BEVERAGE STORE C-2 — In Lakewood, with coffee and soda bar; corner store, established over 30 years; fixtures- like new; excellent beer and wine business; no Sundays or holidays; good clean stock; rent $125 with lease; this store is worth $15,000. I am retiring and will sell for $8,000 cash; inventory about $2,000. Call ME 1-7756 or AC 1-0155.
BEAUTY SHOP Astablished business West Main intersection;, modern equipment; 1 or 2 operator shop. Owner must sell, will except terms. Reasonable.
WO 1-1135	SH 9-1698
DeUcatessen - Grocery - C-2
Very nice neighborhood, A-1 fixtures and walk-in cooler, could handle fresh meats. Very low cost to operate. Must be seen to apreci-ate, sacrifice on account of other
intprp^f 4
13209 Wesley	WI 1-0176
PARTNER WANTED
PARTNER FOR T.V. SALES SERVICE Excellent Opportunity LO 1-4488
D - 5 CAFE and LOUNGE
2 Bars — 1 Service Bar Excellent Equipment Living Quarters — Long Lease $34,500	Owner
Call between 1 p.m. - 3 p.m. EN 1-1751
ROOMING HOUSE
East Side — 21 Rooms, 7 Garages
Good Clean Condition Very Good Income	Owner
Selling on Account of Illness Reasonable HE 1-9444
Meat Market - Delicatessen
with BARBEQUE PIT
Reasonable 31 Front Street, Berea Call
BE 4-6383 or BE 4-1112
SUPER MARKET for LEASE
With Option to Buy — West Stock Value $5,000 Modern Self Service Fixtures	C-2 License
PR 1-0720 or PR 1-4798
Superette Grocery — Well established business; well equipped; Kinsman area. Reasonable. Must sell.	LO 1-2268
Dobroidoča giocerijska trgovina se proda. Dobro opremljena. V okolici Kinsman Ave. Cena zmerna. Se mora prodati. Pokličite
LO 1-2268
Downtown 2153 E. 4th St. Meat Market concession for rent or lease.	CH 1-9151
MESKICA na prometnem kraju na 2153 E. 4th St. se proda ali odda v najem po pogodbi.
CH 1-9151
RESTAURANT EQUIPMENT
Private owner wishes to sell all equipment (dishwashers, stoves, Cory coffee maker, potatoe peeler, etc.) There is enough equipment to furnish a whole kitchen. SU 1-0052 — Eves. KE 1-0440
DELICATESSEN
Self - Serve Superette, iffcar housing projects, beer, wine, new equipment, excellent location state route, Slovenian neighborhood. Reriting after 10 years. Reasonable.
2515 Colorado Ave., Lorain, Ohio Telephone LO 8-3196
STEIAN $
ENAKOPRAVNOST

I
ARTUR BERNEDE:


BELFEGOR
PUSTOLOVSKI ROMAN
Nadaljevanje
"Ali je kaj novega?''
"Še ne," je odgovoril detektiv. "Pa ne da bi se ti bilo preveč sanjalo o Belfegorju?"
"Še nikoli nisem tako jobro spala."
Telefon je pozvonil. Kriminalist je prijel za slušalo. Vest je morala biti važna, zakaj Chante-coq obraz je postal vkljub svoji obrzdanosti presenečen in zamišljen. Nato je rekel v aparat:
"Po vašem opisu sem prepričan, da vas je sinoči postil lou-vrski strah, ki se je snoči vtihotapil v hišo gospodične Simone Desrochesove."
"Prijateljice gospoda Belle-gardea . . Deklica je lahno prebledela.
Chantecoq je nadaljeval, kakor da ni opazil hčerine zadrege;
"Prikazen se je polastila svežnja pisem, ki jih je pisal gos-gospodična Desrochesova popol-pod Bellegarde in ki jih je bila dne zaklenila v pisalno mizo. Ključ te mize ima samo ona."
"Oče," je dejala Koleta, "ali je gotovo, da je izvi'šila to lopovščino prikazen iz Louvra?"
"Družabnica gospodične Desrochesove, ki mi je pravkar telefonirala, opisuje dogodek tako, da ne morem dvomiti."
Komaj je dokončal'ta stavek, so vrata hrupno odprla.
Rdeča kakor paradižnik, s klobukom narobe nasajenim na glavo, je planila v sobo dobra, debela Marižana in vsa prepadena zaklicala;
CHICAGO, ILL.
FOR BEST ' RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER —
Must like children. Own room, bath, TV. Close to CTA transportation.
TAlcott 3-3609
MAID —
Stay. 5 day week. Plain cooking. Assist with 2 children. Own room, bath and TV. Good salary. References.
EAstgate 7-0922
REAL ESTATE
7632 W., 4000 N. — 3 bedroom Cape Cod; asbestos sided; gas heat; 2 car garage; $17,500. Near everything. By owner.
For appointment — GLadstone 3-2605
LA GRANGE PARK — By owner. Cape Cod 6 rooms, 2 baths, 1 bedroom, 1 bath down, 2 bedrooms, 1 bath up. Upstairs offers complete privacy for in-laws or children. Gas heat, combination stdrms, screens, 2 car garage.
, Close to schools, transportation and shopping. FLeetwood 4-0674
3 BEDROOMS — 1 year old ranch home, landscaped, 1% baths, washer, dryer, ample closet space. Near all schools, super market, I.C. transportation. — Price $19,750.
SKyline 6-1582
EVANSTON —
New brick 2 apartment. 3200 Central St. Open Saturday and Sunday, 2-5.
Owner — DAvis 8-1497
2 FLAT BRICK — 5 and 6 rooms. Enclosed porch. Gas heat. Cotr tage in rear. 5 car garage. Front drive, 75x125. By owner.
BRunswick 8-8334 2436 W. Erie
"Gospod Chahtecoq! . < . Gospodična Koleta! . .
Nato je telebnila v naslanjač, da je kar zaškripal pod njo.
"Kaj vam pa je?" je vprašala Koleta in priskočila k svoji novi kuharici.
Marižana je zahropla:
"Gospoda Jacquesa ni doma in vratar mi je povedal, da se ponoči sploh ni vrnil."
"Kaj pravite?" je vzkliknila Chantecoqova hči in se prestrašeno ozrla na očeta, ki je zgrban-čil obrvi.
"Oglasila sem se pri 'Petit Pa-risienu,' kjer so mi povedali, da snoči o l У niso гл t videli gospoda Jacquesa. Zato se bojim, da se mu je zgodila nesreča."
"Nikar se ne razburjajmo," je rekel Chantecoq. "Jacques Bellegarde se v tem trenutku ukvarja s poizvedbami, ki morajo ostati tajne in neopažene. Nemara je smatral sam za potrebno, da izgine." ^
"Oče," je dejala Koleta, "slutnja mi pravi, da se je zgodila gospodu Jacquesu nesreča."
"Pomiri se, dete!"
"Belfegor, ki mora biti divji sovražnik gospoda Bellegardea in vseh, ki so mu za petami, ga je gotovo zavratno umoril, kakor mu je ondan zagrozil."
"Ne vtepaj si takih neumnosti v glavo!"
"Ali ni že tatvina pisem zelo sumljiva?"
"To je res."
"Ali ni verjetno, da je Belfegor ugrabil ta pisma, ker hoče z njih pomočjo ojačiti sum, ki ga skuša zbuditi zoper gospoda Jacquesa?"
"To je zelo verjetno," je priznal Chantecoq, ki mu je šlo hčerino logično sklepanje do živega.
Koleta je nadaljevala:
"Belfegorju, ki ima zdaj ta pisma v rokah, se je zdelo morda pametnejše ,da spravi nesrečne s poti in s tem onemogoči vsak protidokaz. In kdo ve, ali ne bodo jutri časopisi poročali, da je gospod Jacques izvršil samomor in s tem priznal, da je bil on tisti, ki je Strašil v Louvru."
"Ljuba Koleta," je dejal
,m.
BUSINESS OPPOBTHNmr
LIQUOR STORE — Package —
Established 12 years. Downtown Aurora. Owner selling on account of ill health.
Phone — AUrora 2-1414
BAKERY —
40 miles N.W. Chicago in growing surburb, main street of town, all new equipment, reasonable.
MUndelein 6-6740
By Owner — WOODWORKING SHOP — Ideal for newcomer in business. Suitable for any other type of Husiness also.
Call Monday — WEllington 5-4549
BY OWNER — 4 apartment brick house — 2 - 4s — 2 - 5s. 2 car brick garage. Near North and Laramie. $18,000 down.
TUxedo 9-8315
TAVERN — S.W.
Air-conditioned. New Perlic draw. Kitchen facilities. Got to see to appreciate!
Hudson 3-9280
CLEANING SHOP —
Ideal for tailoring. 4 room apartment in rear. Long established. Reasonable.
1523 W. Marquette Rd." REpublic 7-5303
Chantecoq, "dovoli mi, da smatram tvoje zaključke za preveč črnoglede. Verjemi mi, da ni zanje nikakega trdnega povoda."
"Oh, kako rada bi se jJtepriča-la, da imaš prav," se je izvilo mladenki.
Chantecoq je po tem vzkliku uganil, da se hčerino srce že bolj oglaša, nego je slutil.
"Ali mi še zaupaš?" je nadaljeval.
"Nikoli ne tako kakor zdaj!"
"Nu, ljuba, vzemi na znanje, da je Jacques Bellegarde po mojem trdnem prepričanju živ in bo drevi z nama večerjal. V tem upanju ti rečem 'do svidenja,' zakaj zdaj moram iti h gospodični Desrochesovi. Obljubi mi pa, da se ne ganeš z doma, dokler se ne vrnem."
"Da, očka!"
Chantecoq je poljubil hčerko na čelo. Nato se je obrnil k Marižani ter ji šepnil na uho:
"Pazite nanjo!"
"Zanesite se name, gospod," je odločno dejala Marižana. "Dokler sem jaz pri njej, se ne bo gospodični nič zgodilo,"
Detektiv je odšel.
Koleta je nekaj trenotkov zamišljena stala na mestu; nato se je izprehodila po sobi in se končno spustila na stol. Pobesila je glavo in jo skrila med dlanmi, da bi utajila solze, ki so jo obUvale. Bolesten vzdih se ji je izvil.
"Zakaj?" se je vprašala. "Le zakaj moram toliko trpeti?"
Marižana se je nežno sklonila k deklici.
"Nikar tako ne jokajte, gospodična Koleta!" je rekla z dobrodušnim glasom. "Saj se bo vrnil!"
Chantecoq se je neutegoma odpravil k Simoni Desrochesovi. Gautraisu pa je naročil, naj med njegovo odsotnostjo dobro pazi na vrt in hišo s pomočjo danskih psov, ki sta bila postala z bivšim louvrskim paznikom že velika prijatelja.
Sprejela sta ga Elza Bergeno-va in Maurice de Thouars. Ta se je bil kar nastanil v Simonini hiši. Oba sta detektivu natanko opisala enočnje dogodke. Chantecoq ju je pazno poslušal, trudeč se, da bi,mu ostala sleherna podrobnost kar najbolje t spominu.
Ko je bilo pripovedovanja konec, je detektiv preiskal pisal-nik, iz katerega so bili ukradili pisma, ter vrt in atelier. Našel ni ničesar važnega in že je hotel oditi, ko je prišla k njemu Simona Desrochesova.
Bleda s kolobarji okoli oči, v negližeju, čigar preprosta izbra-nost je še podčrtavala njeno vznemirjajočo lepoto, se je počasi približala, naslanjaje se na komolec svoje sobarice.
"Gospod Chantecoq," je iz-pregovorila e slabotnim glasom, "zvedela sem, da ste tu, in sem se vam hotela zahvaliti za ustrežljivost, da ste se tako na-
glo odzvali mojemu vabilu. Ali ste odkrili kaj zanimivega?"
"Ničesar pravega še nisem našel," je odvrnil kralj detektivov. "A če se ne čutite preveč oslabele, bi vas prosil za nekaj pojasnil, ki mi utegnejo koristiti."
"Kar vprašajte, prosim."
"Ali vam je prikazen res ukradla neka pisma?"
"Da."
"Pisma intimnega značaja?"
"Pisma intimnega značaja!"
"Če sera gospodično Bergeno-vo prav razumel na telefonu, je pisec tistih pisem Jacques Bellegarde ?"
"Da, gospod."
"Hvala vam, gospodična."
Chantecoq je pomolčal.
Simona mu je zdajci pomolila roko. Bilo je, kakor da jo izno-va napada strah, ki se je bil že pomiril. S prosečim glasom je rekla:
"Gospod Chantecoq, ne zapustite me!"
"Ne bojte se ničesar," je dejal Chantecoq; "prepričan sem, da ne bo strahu nikoli več k vam."
"A v Louvre je/vendarle prišel kar dve noči zaporedoma," je z drhtečim glasom oporekla Simona.
"Seveda," je menil detektiv, "ker prvo noč ni bil dosegel svojega namena ...a tu../'
"Tu je dosegel, kar je hotel."
"Dobil je Jacquesova pisma!" je vzkliknila mlada ženska, "Prav to je tisto, kar me plaši! Prikazen se hoče gotovo po-služiti teli pisem zoper njega... da se mu z njih pomočjo osveti ... O, to je strašno!"
Po kratkem molku je nadaljevala :
"Dajte, da vam vse razpovem. Čeprav so nastala med menoj in gospodom Bellegardeom težka nesporazumijenja, ki so naposled povzročila prelom, ga vendar še ljubim in kar meša se mi od misli, da bi se mu utegnila zgoditi nesreča."
"Jacques Bellegarde se lahko brani," je odvrnil detektiv.
"Poslušajte me, gospod Chantecoq," je nadaljevala Simona. "To, kar vam hočem povedati, je zelo važno, morda vam bo potem laže razjasniti to temno zadevo. Pred osem in štiridesti-mi urami sem dobila pisemce s podpisom 'Belfegor,' ki grozi Bellegardeu z najstrašnejšim maščevanjem, če s^ bo še dalje ukvarjal s to louvrško uganko. Saj me razumete, jelite? Dokler ta lopov ni odkrit in pod ključem, ne bom imela miru . . .
Od davi sem dala že nekajkrat telefonirati Jacquesu in 'Petit Parisienu.' Vsakikrat sc odgovorili, da ga ni bilo ne domov ne v uredništvo. Bojim se, da se mu ne bi bilo zgodilo kaj žaloga. Gospoda Chantecoq, ali hočete biti tako dobri, da poizve-ste, kaj je z njim? čeprav so ostali med gospodom Bellegardeom in menoj samo še spomini na nepozabne čase, vas vendar
V blag spomin
ob tretji obletnici odkar je za vedno preminil naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče in s^ari oče
ANTON MOŽINA
Umrl je dne 10. oktobra 1953.
Mesec oktober je zopet v deželi,
rože jesenske cveto vsepovsod,
nam pa prinaša solze in tugo,
ker je v njem dan, ko so Te odnesli odtod.
čas nam rane neče zacelit'.
misli nam dnevno k Tebi hite,
tam, kjer je Tvoja gomila,
ki krije Tvoje dobro srce.
Enkrat pa bomo se še snidli v raju v veke združeni.
Žalujoči:
JENNIE, soproga ANTON, JOHN in EMIL, sinovi JENNIE, hčerka MICHAEL PRESKAR, zet MOLLIE in FRANCES, sinahi in trije vnuki
Cleveland, Ohio, dne 10. oktobra 1956.
prosim, da bi me obveščali, kako je z njim, in pazili nanj kakor le veste in znate!"
Chantecoq jo je sočutno pogledal in dejal:
"Zanesite se name, gospodična—tem bolj, ker tudi jaz občujem z gospodom Bellegardeom in je tudi meni zelo simpatičen." "Hvala!" je s šibkim glasom
zajecljala gospodična Desrochesova. Nato je zaprla oči in naslonila glavo na blazino svojega kanapeja.
Chantecoq se je priklonil njej in gospodični Bergenovi ter odšel, spremljan po Mauriceu de Thouarsu, ki je bil videti zaradi Simoninega obupa ves potrt.
V predsobju je vprašal Mau-
DOSli^'
rice de Thouars, ko se jo P° Ijal od detektiva:
"Ali se nadejate, da boste krinkali lopova?"
"Menda se nadejam." In z globoko vero vase j®
jal:	rt
"Razkrinkal ga bom—-8" " nisem več Chantecoq!"
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umrl naš ljubljeni oče, stari oče in brat
JOSEPH SAMSA
Zatishil je svoje oči po težki bolezni rakom dne 20. septembra 1956.
Po»reb se je vršil dne 22. septembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na Lake View pokopališče, kjer smo ga položili kraj njegove zemeljske družice, naše ljube mame k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se tem potoni iskreno zahvalimo vsem za krasne cvetja, ki so ga položili k njegovi krsti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Hva]a nosilcem krste, članom društva Mir št. 142 S.N.P.J., katerega član je bil, kakor tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo.
Razposlali smo zahvalna pisma vsem za vse, kar so storili. Ako smo katerega izpustili, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, dragi oče! Sedaj počivaš poleg svoje žene, naše dobre mame. Smrt Vaju je združila na veke.
Mi se bomo Vaju vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni.
Žalujoči:
JOSEPHINE, FRANCES KEISTI^R in AUGUST, otroci
sinaha, zet in vnuki
FRANK in LOUIS, brata, in sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 10. oktobra 1956.
1875
ROiANC


1956
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naxnanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je po daljšem rahlem zdravju za vedno zatisnil svoje mile oči naš dragi oče in stari oče	>
Jernej Rožanc
Pokojni je umrl dne 23. julija 1956. Pogreb se je vršil dne 26. julija iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi.
Pokojnik je bil'doma iz Rakeka, fara Cerknica, odkoder je prišel v Ameriko pred 54 leti. Ob času smrti je bil star 81 let.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem onim, ki so položili lepe vence h krsti pokojnika, in sicer: Mr. in Mrs. John Stritof St., družini Mramor, Mrs. Jennie Sterle in družini, Mrs. Josephine Krečič in družini, Mr. in Mrs. Anton Longer, Mr. in Mrs. John Stritof ml., Mr. in Mrs. Anthony Stritof, društvu Naprej št. 5 S.N.P J., Mrs. Lena Pintar, Mrs. E. Rensing, Mr. in Mrs. Emil Bukovec, sosedom Al & Lou Schlatter na Greyton Rd., Frank's Cafe, Cribbage Club, C.P.T. Employees ter delavcem Ford Motor Qo., Cleveland Engine Plant.
Hvala lepa pogrebcem, ki so nosili krsto, in sicer: Mr. Joseph Skuk, Mr. John K re bel, Mr. Frank Miksha, Mr. John Fertak, Mr. John Podobnikar ter Mr. John Tavčar.
Iskrena hvala wem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu; vsem, ki so prišli pokojnika pokropit ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na pokopališče.
Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za lepo urejen pogreb in vsestransko pomoč. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so izrazili svoje sočujte nad izgubo očeta, kot tudi vsi, ki so nam bili v pomoč na en ali drugi nafin.
_ Dragi oče in stari oče! Prestal si trnjevo pot tega življenja. Svojo življenjsko družico—našo ljubljeno mamo si izgubil pred dolgimi leti. Bil si nam dober, skrben oče in spomin na Te si ohranimo v naših srcih za vedno.
Žalujoči:
FRANK, MRS. MADELINE NOVOTNY, MRS. LOUISE
SCHLATTER, MRS. ERMA LESHNER v Brunswick, O., EDWIN in PAULINE, otroci sedem vnukov
Cleveland, Ohio, dne 10. oktobra 1956.