Josip Vandot Drejkine verne duše Lepa je bila svečka, ki jo je kupila jem grobu. Drejko sem imel rad na : Drejka pri vaški trgovki. Zatosvečko zemlji, a še stokrat rajši jo imam zdaj je morala odšteti ves denar, ki ga ji je v nebesih.« bila dala lani botra za god. Pa je bila Drejka se je smehljaja vso pot, ko i svečka tudi vredna tega denarja, saj sta stopala z materjo proti pokopališču. je bila tako lepo bela in je bila obrob- Smehljala se je tudi, ko je na bratče- Ijena celo s tremi rdečimi rožicami. vem lepo okrašenem grobu prižgala Drejka je bila vesela, da je kupila to svojo lepo svečko. Še videla ni ljudi, svečko in je bila prepričana, da bo ki jih je bilo vse polno na pokopahšču. svečke vesel tudi njen bratec Tinek, Gledala je samo na svečko, ki je go ki bo danes gotovo gledal vse popol- rela z drobnim plamenčkom tam ob dne iz- nebes na zemljo. In bo videl na vzglavju groba, prav pod bornim le- svojem grobu svečko, ki gori z rdečim scnim križcem. Le včasi se je ozrla v plamenčkom, na njej se pa svetijo tri nebo, ki je bilo jasno in je po njem rožice in je tako bela in lepa kakor le tu pa tam plaval samoten oblaček, nobena druga sveča na pokopališču. hiteč proti belim, s snegom pokritim Tinek se bo veselo nasmejal gori za goram. oblakom in bo rekel: »Glejte Drejko! »Tinek, ali vidiš svečko?« je rekla Že delj ko leto dni se igram tod po tedaj potihoma, da je ni slišal nihče. nebesih, a Drejka me še prav nič ni »Rada te imam še vedno, pa sem jo pozabila. Še rajša me ima kakor ta- prižgala, da boš še bolj vesel v nebe- krat, ko sem ji še nagajal na zcmlji. sih. Ali jo vidiš, Tinek?« Saj drugače bi gotovo ne kupila tako Tinek je gotovo gledal na svečko in lepe sveče in je ne bi prižgala na mo- na sestrico, ker je svečka tako lepo 3O gorela, da še utripala ni prav nič. Go- nego zvezde, ki se izprehajajo po ne- tovo je bil jako vesel in mu je bilo bu. Ko pride Tinek, bo Drejka naglo morda hudo samo zaradi tega, ker ne vstala in se napravila. S Tinkom se- more priti iz nebes, da bi se vsedel deta za mizo in se bosta pogovarjala kraj Drejke in se z njo pogovarjal o marsičem. Saj si bosta vedela mnogo kakor takrat, ko še ni bil mrtev. No, Tinku pa morda niti hudo ni, saj ve, r n^T^r^^/^ ' da pride drevi domov in se bo vso noč :. - ------^^•^^A-^C pogovarjal z njo. Vse verne dušg pri- ^Vjqf^E=y P^A^jL/j dejo nocoj na zemljo, kakor prihajajo '¦• ^ŽTŽ^ŽF^ ^^(^ vsako leto na to noč. In Tinek bo go- ¦-—"rT^Ši/*)iWr tovo prvi, ki prihiti domov. Saj ve, da ^^^^^t\Ha ga imajo še vsi radi in da Drejka ko- /_^-—Q~^3* ^-----*"'"'fc'>\_ dve rožici in je tajal tretjo. Zvonovi • ( ^-—Tjmr' ' so še vedno pozvanjali tiho in žalost- _^/~^^ ^^--^^ itJfflnk no, a sonce se je pogreznilo za gore. /" '/' jffllll4inr- Mrak je vstajal iz črnih gorskih glo ._____^^__--^~\_^^-^~~\ |[W»1 nn La beli in se je spuščal na pokopališee, _____^--—' "Z--^^^""""!™ ip^s! Jtl da so se videle goreče sveče še lepše._______^I^-^^-^^Z-aM~Jir^ lwll' Noč že ni bila več daleč, a tudi tretja "^|IJ||||||^-^^^-™|3S>vl )l/||| rožica se je stajala na Drejkini svečki ^^B|||Mlllllltš=^—^^dllllllllHilj^ j/jj lil in plamenček je samo še nemirno |j| J|| |||^]|1H|||l||i k>^*\ na grobu tema in ne bo mogel videti ^^^^a[ftii|B|(|j|B fl* ničesar več. Pa se napravi, da poleti ^^^^V^SJrTOJlffljB^ TnittnflBHfiilllillP^^^^if^jil0 ^ Ife^^ vesel domov in se z Drejko pogovori rm flHlljfL MJiliffif^^Tvrfe^/^ Z materjo sta se odpravili s poko- ^OV^^— rV^^l^Ol/Ti' pališča. Pol ure sta morali hoditi po VjJjir^P^j^-rc ^2>vi S^vSr \ temni in hrapavi poti, ker je Drejkin r^^—^-^1^^ F^~ l~J7> !S^^\ dom stal v samoti pod goro. Zvezde L^J^—-»^J-K^/—^j '/[ \ \. so se užigale po nebu, tiste zvezde, ki f Jfgi^^ift jSuuiuJ/ l\ V^N^ ji'h poznajo samo verne duše. Še vetcr MUbLj^ ^/^^^^jj L \V N—^ se ni zganil nikjer po dolini, ker nocoj rTnL ^^a^l^^NijirrTjl 7/ ' ----]Tu mora veter molčati, da imajo duše mir Bfjj H|J[|wJJ'Br^jV ^*S)1 /1 aKT \l na dolgi poti iz nebcs na zemljo. l|U''^»**lx^ // l Wl mati rekla, da mora biti v hiši vse tiho EL^li^jSgL^^ijj©^ J^ l.r^r^S"f^H in pokojno. Zakaj drugače si verne pLsg3fr "^^T^lklfiilllvifflMlSI^BfT Jtl-^J^tgJ^ duše ne upajo priti, saj Ijubijo samo IJtJlnj^^^V^^iJj^iH^^I^^ mir in nič drugega. Drejka pa je skle- W^W^^M^j^^nX^]^S^rjSM nila, da nocoj ne bo zaspala, pa naj bi M™L m^ff^^K^O^nmii rifimrtar^/mmk jo spanec še tako naganjal. Mižala je ves čas, dokler je bila mati še pokon- povedati, ker se nista videla žc toliko cu. A ko je mati ugasnila luč, je Drcj- časa. ka spet odprla oči in je tiho gledala Drcjko so od pričakovanja že šče- v temo. Vsak hip je pričakovala, da mele oči, da jih je morala zapreti. A se vrata odpro in pride Tinek. Bog ve glej — čez tri trenutke se je res ne- ali pride skozi vrata ali skozi okno? kaj posvctilo pred njo. Dve zvezdi sta Gotovo se bo lepo posvctilo po izbi se zazibali po izbi in med njima je Saj so vcrnc duše vsc svetk, svetlejše stal Tinek prav tak, kakršen je bil ta- 31 krat, ko je bil še doma. Samo klobuka po nepotrebnem bala. Zakaj v vsaki ni imel več. Na glavi se mu je svetilo hiši je dobila hlebec, ki ga je skrbno r nekaj okroglega, podobnega veliki spravila v košarico. Obiskala je že vse zvezdi ki ima štiri rogljičke. hiše in se je nazadnje domislila, da »Tinek, saj sem vedela, da prideš,« ™?ra še do hot[e' ki Je .imela veliko \ je zaklicala Drejka. Že je hotela sko- hiso PreceJ visoko v §°n- čiti s postelje, da se naglo napravi. A »Botri se gotovo zamerim, če ne pri- Tinek je zamahnil z roko in se veselo dem k nji,« si je rekla. »Lep hlebec je /" posmejal. najbrž spekla prav za mene. Moram k %, »Le mirno spi naprej!« ji je rekel. nji. čeprav je pot strma.« n *Veš, nimam prav nič časa. Takoj mo- Nič več se ni pomišljala, temveč je '*. ram nazaj v nebesa. Zunaj me že čaka krenila na pot, ki se j« spenjala v goro. P oblak, da me odnese. Oblaki pa ne ča- Sonce je prijetno sijalo v gorsko do- kajo radi. Zato se mi pa mudi. Pri- ijno in po skalnatih vrhuncih se je / šel sem le radi tega, da me spet vidiš povsod veselo svetil sneg. Pot je bila i: in me ne pozabiš. Lepo svečko si mi samotna, da je Drejka prav lahko raz- prižgala na grobu. Ves čas sem jo gle- mišljala, kar je hotela. Razmišljala pa ^ dal iz nebes, pa scm bil strašno vesel. je samo o pretekli noči in o bratcu %. Jutri pojdeš hlebčke zbirat po vasi. Tinku, ki je bil prišel ponoči k nji, \ Le glej, da najlepšeja shraniš zame. pa je tako hitro odšel. Seveda se je Pa pridem drugo leto spet domov. Ta- Drejka tu pa tam domislila; da je mo- -77 krat se pa pogovoriva o vsem, ker rebiti samo sanjala. A hitro je zavrgla drugo leto bom imel več časa. Le to misel in je bila že spet prepričana, '> zdrava ostani, Drejka!« da je bil Tinek prav zares pri nji. Svetloba je hipoma ugasnila m Drej- »Rekel mi je, naj shranim najlepši ka ni videla Tinka nič več. Še vedela hlebec zanj,« je dejala .sama sebi. »Pa | ni, ali je odšel skozi okno ali skozi ga tudi resnično shranim. Samo tega vrata. Bila je žalostna, da bi bila naj- ne vera, kateri hlebec je najlepši, ko •'. rajša na glas zajokala. Glejte, tako se s0 vsi tako lepi.« ; je veselila današnje noči, pa se je je Vboko je -e bj,a y ; p<>t se je vesehla zaman. Tmek je pac pnsel se ^ ob strmem prepadu globoko doh ' j, posmejal in j, govonl pnjazne be- je §umela voda -n S€ zag|njala eko . sede. A samo tn trenutke je b,l pn skalovja. Drejka ni bila več daleč od njej pa je ze izg.nil in zdaj ga ne bo botdne domačije A vendar se je t videla do drugega leta mc vec. vsed,a ob ^ na kamen Pregledala ^ ; Drejka je bridko vzdihnila. A tedaj je vse hlebce, ki jih je imela v koša- i ,i je začutila na licu mehko roko. Odprla rici, in jih je izbirala. A nikakor se ni f ¦ je oči in zagledala kraj postelje mater. mogla odločiti, kateri bi bil najlepši, *. " Svetel dan je že bil in njen zajtrek se da bi ga shranila za mrtvega Tinka. >> • je že kadil na mizi. Položila je vse hlebce nazaj v košarico \ ' »No, ali ne pojdeš hlebce zbirat?« in se naPotila naprej. jf se ji je nasme'hnila mati. Drugi otroci Zavila je v ozek jarek, nad divjo J' Ž€ davno hodijo po vasi. Ti pa spiš in vodo je bila tu razpeta ozka brv. Drej- '" spiš.« ka je kar zletela po nji in je že bila ^ Drejka se je naglo napravila in po- onkraj jarka. Pred sabo je zagledala .? užila zajtrek. Oblekla si je toplo šla ravnico, polno lepih njiv in sadnih > bankico, si dela na glavo volneno če- dreves. Tam je stala botrina domačija. ^ . pico in vzela s police pisano košarico. prostorna in lepa, in se je vsa svetila f < Mudilo se ji je na vas, ker je bilo že v jesenskem soncu. Drejka je še bolj f • pozno in ker je mislila, da so drugi pospešila korake in je kar naenkrat ; otroci pobrali na vasi že vse hlebce. stala v veži. ^ Toda kmalu je videla, da se je prav (Konec prihodnjič.) 4 r