54
Slovenski glasnik
Franca Cegnarja; — 4. nRaspotje", novelica izt ržaškega življenja, spisala gospica Maria Antonija; — 5. smešnice; — 6. iskrice. Vsega skupaj 66 stranij v veliki osmerki. Dodana je zanimivi knjižici tudi dobro posneta slika slovenskega pesnika in pisatelja Franca Cegnarja.
—  Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik, učitelj. Natisnila in založila Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani 1884, m. 8, 192 str. Cena 60 kr., po pošti 65 kr. Dober humor človeka povsod priporoča in tudi preprosti Slovenec jako ljubi dovtip in slano šalo; zatorej mislimo, da tudi Brezovnikovemu ,,Šaljivemu Slovencu" ni treba posebnega priporočila, priporoča se sam. Gr. Brezovnik nam je v ti knjigi nabral dolgo vrsto prijetnih, kolikor toliko duhovitih kratkočasnic; nabral jih je po raznih časopisih slovenskih, pa tudi med narodom samim, a nekoliko jih poslovenil iz tujih jezikov. Kratkočasnice so razvrščene po stanovih, toda g. nabiratelj je pazil na to, da ni žalil nobenega stanu, nobene starosti, nobenega spola. Ogibal se je tudi vsega, kar bi utegnilo koga pohujševati ali v slabo voljo pripraviti in nič bi ne bilo škodilo, da je tu in tam izpustil še kako robato besedo. Razvrstil je gradivo v kratkočasnice: 1. iz duhovskega življenja; — 2. iz šolskega in dijaškega življenja; — 3. iz odgoje; — 4. iz kmetskega in meščanskega življenja; — 5. iz obrtniškega in trgovskega življenja; — 6. iz pravniškega življenja; — 7. iz zdravniškega življenja; — 8. iz vojaškega življenja; — 9. iz židovskega življenja; — 10. iz zgodovine. Tem je dodal 11. neradovoljni humor v časnikih in na katedru ; — 12. raznoterosti in naposled znani feuilleton, katerega je ob imeniku Mohorjeve družbe 1. 1880. neimenovan pisatelj priobčil v ,,Slov. Narodu". Vsebina je res bogata in spretno sestavljena, tisek velik in razločen in knjiga ne predraga. Želimo ji veliko kupcev, a še več bralcev. Jezik je v obče prijeten, pravilen. Nekatere jezikovne hibe, ob katere bi se zadeval kritičen bralec, oprostil bode nabiratelju toliko lože, ker ga vsebina knjige brez dvojbe spravi v dobro voljo!
—  Nove šolske knjige Ker so nekatere učne knjige slovenske, med njimi Hrovatova latinska slovnica, Žepičeve latinsko - slovenske vaje, v knjigotrštvti že pošle, oskrbeli so naši profesorji, da se nadomestijo z novimi. Prof. V. Ker-mavner je dovršil novo latinsko slovnico, ki pojde kmalu v tisk, prof. Fr. Wies-thaler pa sestavlja nove latinsko-slovenske vaje za prvi in drugi razred. Iz „Narodne Tiskarne" pa v kratkem izide prof. Jesenkova avstrijska zgodovina in statistika za četrti gimnazijami razred.
Ivan Wolf f, Dne 12. decembra m. 1. je v Ljubljani nagle smrti umrl izborni slikar slovenski Ivan Wolf, recte Payer. Pokojnik je bil dne 26. decembra 1825. 1. porojen v Leskovci na Dolenjskem; obiskoval je od 1. 1836—39. dva gimnazijama razreda v Novem Mestu, potem se je lotil slikarstva, a leta 1845. dne 18. aprila je bil potrjen v vojake. Bil je z domačim ljubljanskim polkom v Italiji, kjer se je 1. 1848. in 49. udeleževal vseh tedanjih bojev zoper Pijemonteze in laške upornike. Leta 1849. dne 1. marcija so ga povišali za častnika, in 1854. leta dne 12. septembra za nadlajtnanta in polkovnega adjutanta. Toda še tisto leto meseca oktobra stopi iz vojaške službe ter odide v Benetke, da bi se ondu izuril v slikarstvu, kateremu pa ni mogel posvetiti vsega svojega časa, ker se mu je bilo do leta 1857. trdo boriti za vsakdanji kruh. Leta 1859. se povrne v domovino svojo, kjer se najprej naseli v Št. Vidu nad Ljubljano, pozneje v Ljubljani. Od leta 1860. do 1884. je Wolf naslikal dolgo vrsto prelepih svetih podob in oltarskih slik za raznovrstne cerkve ter veliko cerkva zlasti po Kranjskem, a tudi po južnem Štajerskem in Primorskem okrasil s svojimi slikami na presen zid.   Toda mož,  ki je