leto: II- dne:24. 5. 1979
Celje - skladišče D-Per
582/1979
III!
1119872001,9
lili
glasilo socialistične zveze delovnega iiuuaivd
COBISS 0
TITO
v krajih svoje mladosti
voval programu, ki so ga pripravili mladi iz šmarske občine. Z njim je bila seveda sestrična Ana Kostanjšek. Pri ogledu doprsnega kipa svoje matere, je tovariš Tito dejal:	»Dobro je
naredil kip, tudi močne ličnice je zadel.«
Po programu si je tov. Tito ogledal novo šolo. Najdlje se je zadržal v tehničnem kabinetu. Opremo zanj je podaril prav on. Takoj je pognal stružnico in poskušal, koliko ročnih spretnosti mu je še ostalo iz mladih let. Kar zadovoljen je bil. V preddverju šole so mu učenai podarili album z likovnimi stvaritvami šolarjev. Z zanimanjem sije ogledal tudi druge izdelke.
Ko so mu krajam Bistrice ob Sotli izročili lesen sodček domačega hizeljčana, je tovariš Tito rekel: »Lahko ga kar sedaj popijemo!«
»Upam, da ta bizeljčan ne bo izhlapel«, se je pošalil gost in začel pripovedovati, kaj se mu je pred leti zgodilo z domačim vinom iz Užičke Požege. Od tam so mu poslali 25 litrov vina, ki
ga je odnesel s seboj na Brione. Ko se je čez leto spomnil nanj in ga hotel poskusiti, je poklical upravnika kleti in naročil, naj mu prinese vino. »Ni ga več, tovariš predsednik«, je rekel upravnik, »izhlapel je«. »Izhlapel je po njegovem grlu«, je končal pripoved tovariš Tito. Nato se je še fotografiral z u-čenci in učitelji osnovne šole Bistrica ob Sotli.
Na koncu pa je spregovoril tudi sam tovariš Tito in dejal: »Danes imajo naši otroci in mladina veliko boljši življenjski standard, kot smo. ga imeli mi. Veliko smo trpeli, hkrati pa nas je trpljenje jeklilo«, je zbrani množici rekel tovariš Tito. »Želim vam, dragi otroci, da boste dobri učenci šole, ki se imenuje po moji materi.«
Po več kot enournem postanku, je predsednik republike nadaljeval pot proti Kumrovcu.
Še danes, pod močnim vtisom, obujamo spomine na dogodek, ki je bil za vse . prisotne nepozaben.	Slakan Drago
in Škoberne'Franc
Dan, ko sva imela priložnost prisostvovati velikemu dogodku, nama bo ostal vedno v spominu.
V četrtek, 10. maja 1979, se je tovariš Tito okoli 11. ure pripeljal v Bistrico ob Sotli. Vzkliki, transparenti, velika množica ljudi, so ga prisrčno pozdravljali kot vedno, kadar pride v kraje svoje mladosti.
»Tito — naš najljuibši gost«,
tisoči vžklikov »Tito« v pozdrav, radost v očeh starih in mladih, ki so se zbrali pred osnovno šolo Marije Broz. To je bila dobrodošlica, ki so jo predsedniku republike pripravili v Bistrioi ob, Sotli. Tovariš Tito je v spremstvu Sergeja Kraigherja, Lidije Šentjurc, Franceta Popita Franca Šetinca in drugih ves čil in dobro razpoložen prisost-
Ko gleda kip svoje matere se živo spominja razmer iz časa mladosti
OSREDNJA KNJ. CELJ .
IZ DELA DPO
VOLILNA IN PROGRAMSKA KONFERENCA SZDL
V torek, 24. aprila 1979 je bila sklicana v Šentjurju seja volilne in programske konference SZDL, na kateri so bili prisotni delegati vseh družbenopolitičnih organizacij, krajevnih organizacij SZDL, delegati občinskih družbenopolitičnih organizacij in društev ter
ostali.
Konferenca je .pomenila zaključek reorganizacij skih postopkov, ki smo jih izvajali v SZDL in so bili usklajeni z rokovnikom RK SZDL Slovenije. Delegati konference so obravnavali poročilo o delu v preteklem obdobju, sprejeli smernice in program dela za leto 1979 in izvolili nove organe občinske konference SZDL. Konferenca je izvolila 17-člansko predsedstvo, 5-člansko delegacijo za RK SZDL, 3-člansko delegacijo za MS SZDL in predsednika ter člane financo-administrativne komisije in nadzorni odbor. Za predsednika občinske konference SZDL je bil izvoljen tovariš ČANDER Mirko, za sekretarja pa tovariš SLEJKO Slavko.
Skupno je bilo ugotovljeno, da je SZDL v preteklem obdobju odigrala pomembno vlogo pri krepitvi samoupravnih odnosov in oblikovanju socialistične zavesti med občani, vendar pa je še pred njo veliko odprtih vprašanj, ki se vsakodnevno postavljajo pred nas.
Na podlagi novih prizadevanj bo potrebno narediti korak naprej, tako v smislu kvalitetnejše organizacije političnega dela kot zavestnega odpravljanja fo-rumskega dela, skratka k poglabljanju in utrjevanju vsebinskih
ciljev, ki se postavljajo pred SZDL.
SZDL kot najširša fronta vseh delovnih ljudi in občanov ter subjektivnih političnih sil je mesto, kjer moramo ustvarjati preko vseh družbenopolitičnih organizacij najustreznejše pogoje, da bodo lahko vsi delovni ljudje in občani svobodno izražali in uveljavljali osebne in družbene interese.
Pred nami je vrsta zelo pomembnih družbenih nalog, ki jih lahko realiziramo samo z načrtnim in organiziranim pristopom vseh občanov in delovnih ljudi.
Program za leto 1979, ki ga je sprejela konferenca, je usklajen z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, občinsko skupščino in drugimi subjekti tako, da ga bo možno vsebinsko in časovno enotno uresničevati.
Prav tako je potrebno uskladiti programe v okviru krajevnih organizacij SZDL po krajevnih skupnostih. Konferenca ne pomeni zaključek aktivnosti ampak nasprotno, predstavlja dogovor za nadaljno aktivnost SZDL na vseh področjih tako družbenopolitičnega kot samoupravnega življenja.
Slejko Slavko
SLOVESNOSTI V BEOGRADU SE BODO UDELEŽILI TUDI NAJBOLJŠI MLADINCI IZ ŠENTJURSKE OBČINE
Že peto leto se najboljši mladinci udeležijo slovesnosti v Beogradu ob predaji štafetne palice tov. Titu za njegov rojstni dan. To leto še s posebno nestrpnostjo pričakujejo dan, ko jih bo avtobus odpeljal proti našemu glavnemu mestu.
Poleg mladincev pa bosta spremljala cel potek tudi predstavnika glasila UTRIP. Zanimivosti bomo objavili v naslednji številki.
Uredništvo
Kot primer naj navedem, da so mladinci v neki OO ZSMS v šentjurski občini morali več mesecev prositi za dovoljenje na krajevni skupnosti, da so lahko izpeljali neko akcijo. Odpravljali so jih z besedami, češ da takšne akcije niso zmožni izpeljati. Ti mladi ljudje, ki so začeli takrat ustvarjati, dokazovati, da znajo nekaj narediti, bodo naslednjič raje ostali doma ali pa posedali po lokalih. Ko pa se kak mladinec pojavi v lokalu, je zopet vse narobe.
S tem sestavkom bi rad razjasnil nekatere nejasnosti, ki so nastale ob članku tovariša Pod-platana iz prejšnje številke Utripa. Veliko je govora o mladinskih prostorih, ki jih je uporabljala mladina v Šentjurju pred nekaj leti. V tisti sobi, ki smo jo imenovali »mladinski klub«, se je odvijalo popoldansko življenje mladincev, saj so v njem delovali: šahovski krožek, sekcija folklorne skupine, sekcija elektrotehničnega krožka. Uspešno smo izpeljali plesni
sejne sobe. Nihče pa nam ni takrat pojasnil tega odvzema kot ukrep proti uživanju alkohola in pretepom. Večji prostor še danes uporabljamo za seje, debatne večere, krožke in druga podobna srečanja, za ples pa je premajhen.
Naša OO ZSMS Šentjur je sestavljena iz več sekcij, kot so: kultura, MDA, IPD, COP, MK, šport, elektrotehnični krožek, počitniška zveza, SLO in sekcija za stike z osnovnošolsko mladino. Vsaka teh sekcij ima svoj lasten program dela, ki je v skladu s programom celotne OO ZSMS, ta pa se usklajuje s programom OK ZSMS Šentjur. V teh letih smo izpeljali že mnogo akcij. Mladinci sodelujemo na večini proslav, komemoracij, kulturnih večerov, pri mladinskih delovnih akcijah, organizirana so razna predavanja, seminarji, debatni večeri; učimo se vojaških veščin v prostovoljnih teritorialnih enotah in drugod. Do sedaj si v program nismo dajali očiščevalnih akcij,
Mladinci so pripravili sprejem štafete
tečaj, bilo je več raznih predavanj, družabnih večerov, občasno je delovala kulturna skupina in seveda ob sobotah so bili mladinski plesi. V teh prostorih se alkohol ni točil, razen ob izjemnih prilikah (silvestrovanje, pustovanje). Glede pretepov pa tole: v vseh teh letih organiziranja mladinskih plesov ni bilo niti ene intervencije s strani postaje milice.
Morda bi razjasnil tudi »odvzem« prostorov pred tremi leti. Takrat je prišlo v domu družbenopolitičnih organizacij, kjer je deloval mladinski klub, do precejšnje prostorske stiske.
Zato so sobo pregradili v
manjši prostor ima sedaj vlogo razen ob izjemnih prilikah (čiščenje in okrasitev spomenikov padlih borcev), ker imamo za to komunalno podjetje. Socialni delavci pa so poskrbeli, da vsaj v bližnji okolici Šentjurja nimamo starejših občanov, ki bi bili potrebni pomoči.
Žal mi je, da tovariš Podpla-tan ni opazil, da smo šentjurski mladinci že zdavnaj prešli od besed k dejanjem. Čudim pa se, da ni sam stopil v naše vrste in vložili delček svojega prostega časa za delo v OO ZSMS, saj je tudi sam še mladinec.
Beno Pečar
Kritika naj bo vspodbudna
Današnja družba gleda na vsako napako mladine, na vsak njen napažen korak, malokdo pa opazi, da je lahko mlad človek tudi ustvarjalen, celo zelo ustvarjalen. Včasih imamo občutek, da smo mi tista generacija, ki ji je bila že ob rojstvu vcepljena nedelavnost, neaktivnost in odtujenost od družbenega dogajanja. Toda to je vendar nemogoče. Vzgoja mladega človeka zavisi od staršev In družbe. Toda opaziti je, da se družba kaj malo zanima za to svojo vlogo in tako smo več ali manj prepuščeni samim sebi. če so mladi ljudje neaktivni, je temu kriva družba.
Kaj veš o prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šentjur je skupaj s soorganizatorji izvedel v aprilu tekmovanje učencev osnovnih šol v znanju s področja prometnih predpisov. Praktični del pa so učenci opravljali na lastnih dvokolesih, na igrišču v Šentjurju in po ulicah Šentjurja.
Predhodnica tekmovalnemu duhu pa je bila zelo dobro organizirana parada. V svojem mimohodu je ponovno na zelo praktičen način prikazala, da na cesti nisi sam. V paradi so po-
leg udeležencev tekmovanja sodelovali še: člani AMD Šlander iz Celja, KK Šentjur TOZD Transport, Vzgojno-varstveni zavod in godba na pihala ter drugi.
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani)
Pred osnovno šolo v Šentjurju je vse udeležence pozdravil predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
za vse neštete elemente in da bi prispevala vsaj delček k vzgoji in varnosti v cestnem prometu.
V imenu pokrovitelja tekmo-
Vožnja na poligonu
skupščine občine Šentjur tov. Pečenko Jože. Poudaril je pomen tega tekmovanja, ‘ki ima še večjo vrednost, ker jje leto 1979 razglašeno za mednarodno leto otrok. Takšno tekmovanje pomeni tudi vključitev v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, ima pa tudi vse karakteristike izvajanja nalog s področja SLO in DS. Motiv temu tekmovanju pa je bila skrb za srečno vožnjo, širjenje prometne kulture itd. V zaključku govora pa je tov. Pečenko poudaril, da taka akcija pomeni vsakdanjo skrb
vanja pa je vse udeležence pozdravil tov. Mirko Čander — predsednik občinske konference SZDL Šentjur pri Celju. Med drugim je omenil, da bo potrebno razmišljati po krajevnih skupnostih o formiranju komisij s tega področja, ker terja krvni davek zelo veliko življenj — predvsem življenj mladih.
Mladi po osnovnih šolah so veliko prispevali k vzgoji v cestnem prometu, ko so s spisi, risbami skušali osvetliti vse nevarnosti, ki jih prinaša cesta.
S.	D.
Sodelovali so tudi naj mlajši
In rezultati...
V prvi skupini, kjer so sodelovali učenai 1. in 2. razredov osnovnih šol, je bil vrstni red naslednji:
1.-2. OŠ Slivnica, OŠ Planina
3.	OŠ Šentjur
4.	OŠ Dobje
5.	OŠ Ponikva
Tekmovali so na področju likovne ustvarjalnosti (ročna dela, tehnični izdelki iz papirja, plastelina, s poudarkom na prometu).
V drugi skupini, kjer so poleg likovne ustvarjalnosti s področja prometa tekmovali tudi v poznavanju prometnih predpisov, je bil vrstni red pai posameznikih naslednji:
1.	LESNIKA Aleš — OŠ Senjur
2.	LESKOVŠEK Benedikt — OŠ Slivnica
3.	LUKANC Roman — OŠ Slivnica
4.	BEZGOVŠEK Branko — OŠ Dobje
5.	TOVORNIK Helena — OŠ Dobje
Tu pa gre zares
V tretji skupini, kjer so tekmovali učenci 5., 6., 7. in 8. razredov, pa je pri posameznikih bil vrstni red naslednji:
Ogled razstave
1.	ŠUME J Daniel — OŠ Šentjur
2.	ZUPANC Sandi — OŠ Šentjur
3.	ARTNAK Vlado — OŠ Slivnica
4.	KNEZ Matjaž — OŠ Šentjur
5.	POHAJAČ Radovan — OŠ
Slivnica
Učenci so tekmovali v pisanju prostih spisov in likovnih del o prometu. Reševali so testne pole s področja poznavanja prometnih predpisov. V praktičnem delu pa so učenci pokazali svoje sposobnosti pri vožnji s kolesom po prometnih površinah. Zaključili pa so tekmovanje s spretnostno vožnjo na poligonu.
V skupnem seštevku pa je bil vrstni red sledeč:
1.	OŠ Šentjur
2.	OŠ Planina
3.	OŠ Slivnica
4.	OŠ Ponikva
5.	OŠ Dramlje
SPV
Ob 1. maju
Vse krajevne skupnosti naše občine so v počastitev 1. maja razobesile zastave in postavile mlaje. Ponekod so mlaji krasili vaške skupnosti že pred dnevom OF drugje pa so se vaščani zbrali prav na dan osvobodilne fronte in s skupnimi močmi dvignili z zastavo okrašen mlaj.
Prav prijetno vzdušje je bilo v vaški skupnosti Jakob, kjer so se zbrali vaščani v nedeljo popoldan pri Slomškovi domačiji, kjer je bila pripravljena smreka. Jamo, v kateri stoji sedaj mlaj, je z veseljem izkopal Pahole Martin. Pred dvigom je bilo treba pripraviti še »žavre«, ki so pri dvigu najvažnejši rekviziti. V času priprav se je pri smreki zbralo več kot trideset vaščanov, ki so delali na ukaz Pintarjevega Edija. Vodja je še enkrat pregledal vse rekvizite, pogledal v jamo in z znakom ho-
ruk, se je mlaj začel dvigati v nebo. Tu in tam je bilo treba še kaj poučiti mlade, da smreka le ne bi padla na tla. Pri zadnji komandi, ko je Edi vzel v roke svinčnico in ukazal »levo
in še malo desno«, je mlaj dobil svoj pravi položaj. Po zasipu pa je bilo treba zmočiti gria, da je iz njih lahko prikipela pesem.
F. Š.
Civilna zaščita v akciji NNNP
Po ustavnih in zakonskih določilih je civilna zaščita v naši družbi sestavni del splošnega ljudskega odpora. Predstavlja enega od bistvenih dejavnikov za pripravljenost in sposobnost družbene skupnosti kot celote za uspešen odpor morebtnemu agresorju v vojni kakor tudi v mirnem času za učinkovito odpravljanje posledic naravnih in drugih hudih nesreč.
Vse te pomembne naloge vrši civilna zaščita v miru in vojni v obliki samozaščite delavnih ljudi in občanov ter z akcijami in ukrepi enot in štabov civilne zaščite. Z organizacijo, opremljanjem in strokovnim izpopolnjevanjem prebivalstva, enot in štabov CZ hočemo zagotoviti čim boljšo pripravljenost. V to organiziranost pa je potrebno vključiti čim več občanov in delovnih ljudi.
Čeravno je organiziranost civilne zaščite v naši občini že dokaj dobra, pa z dosedanjimi uspehi na tem področju le še ne moremo biti v celoti zadovoljni. Občinski štab za civilno zaščito, ki je na svoji zadnji seji analiziral stanje pripravljenosti civilne zaščite v občini, je sprejel za zagotovitev večje pripravljenosti nekatere pomembne naloge, ki jih je treba kar najhitreje opraviti. Organiziranost civilne zaščite še v vseh sredinah, kjer živijo in delajo naši občani ni do konca izpeljana. Na osnovi realnih potreb bo potrebno organizirati še v nekaterih vaških skupnostih splošne enote civilne zaščite, kar velja tudi za nekatere stanovanjske soseske v samem Šentjurju. Nadalje bomo skušali te splošne enote čim-prej opremiti in jih tud-i strokovno usposobiti za njihove naloge. Nezadovoljivo so opremljene tudi nekatere specializirane enote. Tudi te bodo letos dobile nekaj več nove opreme, za katero so finančna sredstva že zagotovljena. Vzporedno z opremljanjem enot pa načrtujemo tudi strokovno izpopolnjevanje ne samo za pripadnike enot, pač pa tudi za štabe civilne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
V	letošnjem letu načrtujemo v naši republiki tudi akcijo pod geslom »nič nas ne sme presenetiti«. O njenem namenu so delovni ljudje in občani seznanjeni že na sestankih preko družbenpolitičnih organizacij, predvsem SZDL, ki to akcijo tudi vodi. Tudi civilna zaščita bo v omenjeni akciji čim uspešneje sodelovala. Udeležba in aktivnost civilne zaščite mora bditi u-strezna družbeni vlogi in pomenu, ki jo ima ta kot sestavni del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V	okviru akcije »nič nas ne sme presenetiti«, načrtuje občinski štab CZ naslednje naloge:
— preveriti celotno organizacijo in evidenco ter zdravstveno stanje obveznikov civilne zaščite ter na osnovi ugotovitev izboljšali odnosno izpopolniti organiziranost CZ povsod, kjer to še ni storjeno;
—	v mesecu juniju izvesti dopolnilni pouik vseh gasilsko reševalnih enot civilne zaščite in izvesti drugo občinsko tekmovanje gasilskih enot CZ skupno z gasilskimi enotami;
—	dopolniti obrambne načrte in preizkusiti mobilizacijsko pripravljenost štabov in enot CZ v vseh sredinah;
—	v drugi polovici leta izvesti VIII. občinško tekmovanje enot prve medicinske pomoči v sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa;
—	nadaljevati z organizacijo CZ v zaselkih, ulicah in stanovanjskih blokih;
—	preveriti opremljenost splošnih in drugih enot CZ na območju občine in jim zagotoviti manjkajočo opremo;
—	na praktičnih vajah zagotoviti množično sodelovanje vseh občanov;
—	poseben poudarek pri usposabljanju občanov za naloge CZ je potrebno dati vsem oblikam samozaščite;
—	v dneh 29. in 30. septembra organizirati in izvesti v okviru akcije »nič nas ne sme presenetiti« vaje CZ na osnovi različnih predpostavk s sodelovanjem vseh dejavnikov določenega področja, odnosno delovne organizacije in drugih družbenih dejavnikov.
Nedavni potres v Črni gori je ponovno potrdil žalostno resnico, da nesreča nikoli ne počiva. Pripravljenost celotne naše družbe in organiziranost civilne zaščite je v tej nesreči ponovno potrdila potrebo po naši čvrsti organiziranosti in stalni pripravljenosti. Krepitev moči in akcijske pripravljenosti civilne zaščite mora biti naša stalna Skrb. Le tako bomo kos nalogam, ki jih nesreče zahtevajo od nas nenapovedano in nenačrtovano. Od nas vseh je odvisno s kakim prepričanjem in gotovostjo bomo lahlko ob vsakem trenutku zatrdili: »nič nas ne sme presenetiti.«
Z realizacijo tega pa ne bomo zaključili nadaljnje aktivnosti organizacije, usposabljanj e in opremljanje enot in štabov CZ, kot sestavnega dela SLO, ampak bomo skupno v nadalje še krepili svoje moči in sposobnosti za čim učinkovitejšo obrambo naše socialistične domovine v slučaju kakršnih koli drugih večjih naravnih katastrof, odnosno vojnih akcij v kolikor bi to bilo potrebno.
Martin Avžner
Dopisujte v UTRIP!
Pionirji so obljubili, da bodo dobri učenci šole, ki nosi ime Titove
matere
Najdražjemu gostu in njegovim spemljevalcem so mladinci iz šmarske občine pripravili prisrčen kulturni program
Tudi sestrična Ana je bila z njim
krajevnih
skupnosti
Šentjur okolica
Kakor v ostalih vaških skupnostih, je tudi pri nas veliko želja, še več pa potreb, ki jih iz objektivnih razlogov ni mogoče realizirati iz sredstev KS kljub dodatnim samoprispevkom.
Sleherni občan mora biti s tem pravilno seznanjen. Res pa je, da nikakor ne smemo svoje skupne cilje in potrebe, ki so družbenega pomena, prepuščati naključju. Organizirano jih moramo vsestransko oplemenititi in vztrajati pri načrtih, ki jih še dopolnjujemo tako, da bi delo lažje steklo kakovostno in z manjšimi stroški.
sporazumov od vsake hiše — finančnih sredstev in obvez v delovni sili, ureditev kanalizacije ob cesti itd. traja najmanj eno leto, so pristopili ik ustanovitvi gradbenega odbora za 'kar se je obvezal in dobil vsa navodila tov. Bombek Alojz, glavni isnici-ator za dosedaj napravljeno cesto do »Videža«. Toda v razgovoru z njim nam je dal vedeti, da na Videžu ni skrbi, težko
bo pa pridobil podpisnike sporazuma na relaoiji od avtobusne postaje do šešeiika.
Z ozirom na to vam vaščanom omenjenega predela Vrbne-ga dajem nasvet, ne bodite neaktivni in nasprotni, kajti tudi vam bo služila asfaltna cesta.
Pa obilo uspehov, predvsem pa sloge, kajti v slogi in enotnosti je moč.
Alojz Arzenšek
Da je v naši VS Kameno, najbolj delovna mladina, je dokaz njihovo neutrudljivo delo, saj je že delovala pred ustanovitvijo organizacije. Razumeti pa moramo, da tu živi predvsem de-lavsko-kmečka mladina in da je razkropljena po zaselkih, zato nima veliko prostega časa, pa si kljub temu prizadeva na vseh področjih. Vsekakor pa ji je cilj, da poživi življenje na vasi.
Tako so za 8. februar priredili za vse tukajšnje krajane proslavo ob obletnici smrti dr. Franceta Prešerna.
Na športnem področju so segli po šahu in odigrali šahovski turnir. Najboljše so nagradili.
Tudi na pustovanje niso pozabili. Ob maskah in vsestranskem veselju se je družba prijetno razvedrila.
Ob dnevu žena so povabili sovaščanke na proslavo, po proslavi pa so jih zadržali ob veselih vižah in zakuski do četrte ure zjutraj. Z udeležbo je bila mladina zadovoljna, saj je bil sleherni kotiček poln, kar jim je bilo v veselje in vzpodbudo za nadaljne delo.
Posebno v čast si štejemo, da je iz naše VS odšla štafetna palica. Tako smo se približali s pozdravi tov. Titu bolj kot kdaj-
koli. Tudi za to priložnost so se mladi temeljito pripravili. Na novo so prepleskali svoje prostore. Tudi na okolje niso pozabili, nasipali so gramoz pred stavbo in zakopali so cesto, v kolikor so imeli materiala na voljo. Pripravili so tudi primeren program, prebrali so čestitko, ki so jo poslali s štafetno palico tov. Titu.
Pravkar pa se mladima pripravlja na prvomajsko kresovanje. Na predvečer praznika dela bodo prižgali tradicionalni kres na Botričnici. Za to priložnost bodo ob gorečem kresu izvedli praznični program. Istočasno pa so povabili mladinke 00 in aktive iz KS Šentjur — Okolica k priložnostnemu sodelovanju in prijateljskemu srečanju. To naj bi bil praznik vseh, ne samo mladine. Skratka, poskrbeli bodo za ogenj, program, pijačo, prigrizek, zabavno glasbo, torej za vse, kar je potrebno. Če bo deževalo, bodo kresovanje preložili na naslednji večer. Vabljeni ste vsi, bližnji in oddaljeni. Veseli bomo, da vidite, kako lepo je na botričniškem griču, ki je lahko dostopen od vseh strani, ne glede na leta, ki jih imate.
Tone URŠIČ
KAJ JE NOVEGA V VASI VRBNO
Tudi tu je vaški odbor organiziral že dva sestanka in sicer prvega pri Kramperšek Ivanu z dnevnim redom ureditev avtobusne postaje za smer Celje — Šentjur. Prisotnih in povabljenih je bilo cca 25 vaščanov. Sestanek je vodil predsednik odbora vaške skupnosti tov. Horvat Ivan.
Ugotovljeno je bilo, da smo dela Krajnčiče glede del avtobusne postaje, razsvetljave, javne kanalizacije ob regionalni re-vaščani Vrbnega, Podgrada in publiški cesti v težkem položaju, kajti za vsa dela ob tej cesti moramo imeti soglasje republiške .inšpekcije za ceste. Postopek za odobritev nujno potrebnih objektov ob tej cesti pa je dolgotrajen. Za ureditev teh dovoljenj in same izgradnje avtobusne postaje, so na tem sestanku izvolili 3-čIans'ki odbor. Glavno breme pa je poleg odbora za ureditev dokumentacije in odobritev, kar je tv se potrebno s tem v zvezi, pa je prevzel obvezo načelnik gospodarskega oddelka tov. Senica Franc, za kar mu s tega mesta riajlepša hvala. Tov. Senica Franc nas je tudi obvestil in navdušil za izdelavo vodovoda od Anderburga do zadnje hiše v Vrbnem — do Šrota. Ta naj bi se gradil v prihodnjem letu, ko bosta že povezana vodovoda iz Vitanja in Loke pri Žusmu. Upa-
mo, da bomo imeli do tedaj že dovolj vode za vse, tako za Grobelno, Tratno, Čmolico, Novo vas, Hruševec, Šentjur in tudi Vrbno.
Želimo piti zdravo vodo. Toda, da ne pozabim za avtobusno postajo. Imamo 5 S milj. din, za javno razsvetljavo pa 3 milj. (za 4 luči), ikar je po današnjih cenah zelo malo, ker znaša že sam prispevek zelo veliko. Zato obveščam odbor za izgradnjo avtobusne postaje, da bodo vsi vaščani, ki se poslužujejo avtobusne postaje v Vrb-nem, priskočili na pomoč finančno in tudi z delom (rabili bomo tudi ključavničarje, varilce, zidarje in mizarje). Razpravljali smo tudi o nepravilni izpeljavi kanalizacije lastnikov novih hiš od Špesa do Stojana. Ti so namreč ogrozili vodnjak tov. Sivke Ivana ob cesti .do Muleja.
Tudi od sedanje avtobusne postaje do zgornjega Vrbnega na Videž, si želijo vaščani imeti asfaltno cesto. Ker pa .ves potek do realizacije takšnega objekta od zbiranja samoupravnih
Planina
ODPIRAJO SE MOŽNOSTI
O prosvetnem društvu »Zarja« iz Šentvida pri Planini smo ze pisali in zato vemo, da so zelo aktivni na kulturnem področju. Pred kriatkim so imeli tudi letno skupščino, kjer so ocenili delo v preteklosti oziroma v zadnjem letu in nakazali smer nadaljnjega dela društva. Kljub temu, da je bil kulturni dom po potresu močno poškodovan, so člani vadili in uprizarjali predstave. Z dograditvijo novega kulturnega doma, pa se bo delo društva še bolj razmahnilo. Nov kulturni dom jim bo služil za več namenov. Dom naj bi bil shajališče krajanov na razne kulturne prireditve, razstave ter večere s predavanji.
Sedaj je kulturni dom že dobil streho tako, da bodo notranja dela potekala nemoteno. Po končam investiciji bodo krajani dobili dvorano z dvesto sedeži, sanitarijami, garderobo ter pisarno za delo društva. Predračunska vrednost doma znaša nekaj manj kot sto starih milijonov in bo dograjen še v tem letu.
V poročilu predsednika društva je bilo zapisano, da je glavna naloga, da bo dom služil sedaj in pa poznejšim rodovom za uživanje kulturnih dobrin, družbenih dejavnosti ter delu
Šentjur trg
OHRANIMO LEP, ČIST IN UREJEN ŠENTJUR
Turistično in olepševalno društvo Šentjur je že v začetku letošnjega leta dalo v program olepšartje Šentjurja. Opozarjalo je komunalno skupnost in druge, da bi poskrbeli za dostojno ureditev in vzdrževanje zelenic v Šentjurju.
Naše društvo je pred praznikom KS Šentjur-center in okolica »18. marec« šentjurske zelenice očistilo. Uredili smo okolje Ipavčevih spomenikov. Uredili -bomo tudi oko-je spomenika NOV v Šentjurju. Potrudili se bomo, da bo Šentjur lepši, bolj urejen in bolj čist.
Zato apeliramo tudi na vas, vse prebivalce Šentjurja in okolice, da bi skrbeli za lepšo urejenost kraja. Vso potrebno navlako odstranimo, skušajmo «rediti naše okolje najboljše, okrasimo okna, balkone, stopnišča. Skratka, bodimo čuvarji lepega, zdravega, čistega in zelenega Okolja.
Razpisujemo tekmovanje za najlepše urejen dom, za najilepše urejeno okolico, za najlepše okenske cvetlice. Vabimo vas, da se v tekmovanje Vključite. Naša komisija vas bo med letom večkrat obiskala in ocenjevala vašo prizadevnost. Zanimivosti bomo tudi poslikali in ob koncu leta pokazali krajanom. Pripravili bomo nagrade za najboljše ocenjene.
Hkrati vas opozarjamo, da psi in kokoši delajo dosti škode po naših vrtovih in zelenicah. Smatramo, da te živali niso okras vrta in vas zato prosimo, da jim določite primerno mesto — tako, da bodo vrtovi, nasadi in zelenice vami pred njimi.
4. julija bomo organizirali izlet v Cerklje na Gorenjskem, kjer bo cvetlična in lovska razstava. Spotoma si bomo ogledali še druge turistične in hortikulturne zanimivosti. Vabimo vas, da pohitite s prijavami. Prijave sprejema Cvetličarna Šentjur.
Če še niste član našega društva, vas vljudno vabimo, da se vključite v naše vrste.
Delajmo pod geslom:	»ZA LEP, ČIST IN UREJEN
ŠENTJUR«.
Turistično in olepševalno društvo Šentjur
vaških in drugih družbenopolitičnih skupnosti, nikakor pa naj ne bi postal spomenik nekoč razviti kulturni dejavnosti.
Delo društva se bo to leto ka-jalo z organizacijo proslav, obiski in ogledi kulturnih znamenitosti in ikot najvažnejša akcija dograditev kulturnega doma in
29.	novembra svečana otvoritev. Razveseljiva novica jie tudi ta, da je začel z rednimi vajami tudi mešani pevski zbor, ki je dolgo iskal pevovodjo in ga končno našli v Kozju. Zbor bo sedaj vadil enkrat tedensko.
F. Š..
Radost, veselje in solze v očeh
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠENTJUR
Sredi aprila so mladi iz šentjurske občine odšli na odsluženje vojaškega roka. Odšli so v vse republike in avtonomne pokrajine. V imenu naše občine jim je zaželel srečno pot tudi predsednik SO Šentjur tov. Lesnika Stanko. S strani OK ZSMS pa jim je spregovoril tov. Vodušek Martin. Ponosni so mladinci sprejemali zadnje pozdrave od matične občine. Mladinci, ki so danes že vojaki, so ob odhodu izžarevali vso radost in veselje, pa tudi solze v očeh prenekate-rega se niso Skrivale. Ob prijetni domači glasba so jim dekleta iz Eleganta pripele nageljčke. Medtem ko so prejemali še denar in vozovnice, so se spoznali,
kajti nekateri so odšli v iste kraje. Bolj, ko se je ura bližala trenutku, ko bo treba na železniško postajo, bolj so se odražali občutki do svojih domačih, prijateljev in drugih. Razpoloženje, ki je trajalo vse, dokler mi odpeljal vlak s šentjurske postaje, je bilo enkratno, tudi za nas, ki smo sodelovali ob izvedbi tega programa.
Danes ti mladinoi že sprejemajo potrebno znanje, nekateri še ne morejo pozabiti na svoje domače, pa tudi to že mineva. Kmalu bo minil čas, ko bodo spet doma in takrat se bodo šele zavedali, kaj je bilo prijateljstvo.
Drago Slakan
Šentjursko šolstvo
Podatki iz kronike šentjurske osnovne šole nam povedo, da so pričeli z rednim poukom v kraju leta 1769. V obdobju 210 let je šola doživela vrsto kakovostnih skokov od števila učencev, oddelkov, šolskih stavb, trajanja šolanja, učnega osebja itd.
V prostorskem smislu je bila izgradnja šolske stavbe leta 1909 važen mejnik, kateri sledi kar 64-letno zatišje, saj se do izgradnje nove telovadnice leta 1973 ni nič premaknilo. Že štiri leta nato, to je leta 1977, sledi izgradnja modernega in prostornega prizidka, ki je znatno večji od stare šole. Ta prizidek je po mnogih letih omogočil tudi prehod šole na enoizmenski pouk.
Mladi rod sprejema nova znanja
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju — komisija za gradnjo stanovanj je na svoji 3. redni seji dne 26. aprila 1979 obravnavala na osnovi predhodno javno objavljenega razpisa za vlaganje vlog za^ dodelitev kredita iz oročenih sredstev organizacijam združenega dela za nakup družbenih stanovanj za potrebe delavcev in delavcem za nakup družbenega stanovanja ali gradnjo individualne hiše v osebni lasti vloge za dodelitev kredita in na osnovi tega odobrila kredit naslednjim upravičencem:
1. Organizacijam združenega dela:
Tolo Šentjur LI »Bohor« Šentjur Skupni servis SIS Šentjur Kmetijski kombinat Šentjur Alpos Šentjur VIZ Šentjur
400.000.	00 din
400.000.	00 din
400.000.	00 din
900.000.	00 din
800.000.	00 din
600.000.	00 din 3,500.000,00 din
2. Delavcem za nakup družbenega stanovanja ali gradnjo individualne hiše v osebni lasti
Štiglic Darinka, Skupni servis SIS Šentjur 30.000,00 din Zupanc Jože, Alpos Šentjur	80.000,00 din
Kukovič Edi, Merx Šentjur	50.000,00 din
Ulaga Fanika, Ljubljanska banka Šentjur 40.000,00 din Pahovec Jože, Alpos Šentjur	50.000,00 din
Čoki Anton, Kristina, Kmet. komb. Šentjur 70.000,00 din Flander Stane, Alpos Šentjur	50.000,00 din
Marolt Franc, Kmetijski kombinat Šentjur 50.000,00 din Košir Jože, Komunalno podjetje Šentjur 80.000,00 din Gobec Danica, Skupni servis SIS Šentjur 40.000,00 din Vodeb Alojz, Komunalno podjetje Šentjur 80.000,00 din Vodeb Franc, Osnovna šola Šentjur	60.000,00 din
Žeraka Rozika, Tolo Šentjur	50.000,00 din
Golež Karl, Alpos Šentjur	50.000,00 din
Potrata Zlatka, LI Bohor Šentjur	50.000,00 din
Kolar Slavko, Artnak Vinko, Nova vas 70.000,00 din Krajšek Franjo, Služba družb. knj. Šentjur 50.000,00 din Arzenšek Marjan, Alpos Šentjur	60.000,00 din
Šešerko Zdenka, VVZ Šentjur	50.000,00 din
Jeršič Marija, Peter, Merx Šentjur	50.000,00 din
šušlec Marija, Kmetijski šol. center Šentjur 50.000,00 din Čadej Vera, obrt. Čadej Adolf, Šentjur 60.000,00 din Verhovšek Vera, Skupni servis SIS Šentjur 50.000,00 din Trbuiin Marija, Alpos Šentjur	40.000,00 din
Pinter Slavko, Alpos Šentjur	30.000,00 din
Pepevnik Franc, Helena, Tolo Šentjur 30.000,00 din Bosio Avguština, Ljubljanska banka Šentjur 30.000,00 din Verhovšek Milena, Skupni serv. SIS Šentjur 30.000,00 din Zeme Bernard, Alojzija, Tolo Šentjur 70.000,00 din
1,500.000,00 din
Predsednik komisije: Urleb Franc 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
105. OBČNI ZBOR ŠENTJURSKIH GASILCEV
Na grobo bi občani lahko ocenili, da je problem šolstva vsaj za naslednje desetletje rešen, kar pa nikakor ne drži. Rast števila prebivalstva v krajevnih skupnostih Šentjur — center in Šentjur — okolica, iz katerih obiskujejo otroci šolo, je tolikšna, da ne dovoljuje predaha. Trenutno ima KS-center 2.700 prebivalcev, okolica pa 4.506 prebivalcev. Seštevek 7.206 nam pove, da je to slaba polovica prebivalstva celotne občine.
Osnovni problem, ki ga mora šola rešiti še v tem letu, je kuhinja z jedilnico. Za 850 mahe in 250 kosil, ki jih dnevno raz-dele, sedanji prostori kuhinje in obednice nikakor ne odgovarjajo. Idejni načrti za ureditev teh prostorov v spodnjem delu šole ob Zidanškovi uMci so napravljeni. V okviru delovne organizacije Vzgojno izobraževalnega zavoda bo treba združiti amortizacijska sredstva in načrt uresničiti.
Nič ne bo prezgodaj, če bo-
mo že sedaj začeli razmišljati o novogradnji šole na levem bregu Voglajne in rezervirati ustrezne lokacije v Hruševcu, Podgorju ali Novi vasi. Po grobi oceni prihaja iz naselij preko Voglajne okoM 300 otrok. Naselja Hruševec, Nova vas in Čmolica se izredno hitro širijo. Zaradi naraščanja števila učencev bosta na jesen prešla v popoldansko izmeno najmanj dva oddelka. Vsi vemo, da je nadaljnji napredek šolstva v celodnevni šoli. Če hočemo ta stremljenja uresničiti v naslednjih letih, moramo misliti na novogradnjo in hkrati tudi na podaljšanje sedanjega samoprispevka, ki poteče leta 1980.
Na šoli je sedaj 850 učencev, ki so razporejeni v 28 oddelkov; podružnici Blagovna in Ka-lobje pa imata v štirih kombiniranih oddelkih 75 učencev.
Verjetno je le malo društev, na katerih bi lahko predsednik pričel občni zbor ali letno konferenco tako, kot ga je pričel predsednik gasilskega društva Šentjur Janez Čoki: »Otvarjam 105. občni zbor v prenovljenem domu in vse navzoče pozdravim z gasilskim pozdravom Na pomoč!«
Zbor je pregledal opravljeno delo pri obnovi doma. Ugotovili so, da je tehnična opremljenost društva še kar zadovoljiva, da pa jo bo treba v tekočem letu znatno izpopolniti. Posebno pozornost bodo posvetili sredstvom za zaščito gasilcev, ki je bila v zadnjem obdobju res že pomanjkljiva. Društvo se kadrovsko nenehno izpopolnjuje, saj je opravilo v minulem letu izpite za gasilske častnike kar pet članov, hkrati pa so posvetili pozornost pomlajevanju svojih vrst. Novi, funkcionalni prostori in strokovna izkušenost članstva bosta pripomogli k ponovni oživitvi pionirske in ženske desetine.
Sodelovanje društva s civilno zaščito, občinsko gasilsko zvezo in na novo ustanovljeno občinsko požarnovarnostno skupnostjo je bilo zelo dobro. Vse delo v tekočem letu bo osredotočeno v preventivo pod geslom: »Nič nas ne sme presenetiti«!
V minulem letu je bilo potrebnih 9 posegov na poža-riščih, kjer je sodelovalo 54 gasilcev, ki so opravili 228 delovnih ur. Društvo je v sušnih mesecih s svojo vodno cisterno pomagalo občanom na brezvodnih področjih z dovozom pitne vode.
Ernest Rečnik
Varujmo rodovitno zemljo
Gradimo lehko na nerodovitni zemlji, kmetovati pa ne moremo ...
Šentjur — okolica, Dramlje, Blagovna, Slivnica in še_ bi lahko naštevali... Vedno ena in ista zadeva — gradbinci in industrijci hočejo pozidati najlepše ravninske njive in polja. Kmetje se upirajo odstopiti najboljšo zemljo in nudijo za pozidavo zemljo slabše vrste. Človek bi pričakoval, da bo zmagal zdrav razum in da bodo pozidali zemljo slabše vrste. Toda ravno nasprotno; na kmete pritisnejo in morajo odstopiti najboljšo zemljo za pozidavo. Kmetov in njihove po zakonu zaščitene zemlje ne branijo niti občinske zemljiške skupnosti, katerih naloga je, da ščitijo po zakonu zaščitene kmetije! Občinske zemljiške skupnosti skoraj v vsakem primeru klonejo pod pritiskom gradbincev. Človeku se res včasih zdi ta zakonska zaščita nekaj takega, kot če bi dalu volku v oskrbo ovčjo čredo.
Po nekaterih virih se da vedeti, da smo v Sloveniji že izgubili ali pa še izgubljamo
237.000	ha kmetijskih zemljišč. Mnoge hribovske kmetije so osamele in jih zarašča grmovje. Mnoge najboljše ravninske dele obdelovalne zemlje — njive in travnike pa brezobzirno zazidu-jejo. Iz nekega drugega vira povzemam, da se v Sloveniji pozida 2.000 ha ravninskih kmetijskih površin, to je njiv in travnikov.
človek se zgrozi ob teh podatkih. Če bo šlo tako naprej, bo v republiki Sloveniji prišlo leta 2000 samo še 30 arov kmetijske površine na prebivalca. Samo predstavljajmo si, kako nas bodo preklinjali zanamci.
ga kruha. Če jih bomo brezsrčno in neumno uničili, se nam bo to bridko maščevalo.
Dolžnost nas vseh je, da preko naših krajevnih organizacij SZDL bdimo nad našo rodovitno zemljo. V nekaterih krajevnih organizacijah SZDL že imajo sekcije, katerih naloga je pomoč kmetom, če bi jim kdo hotel odvzeti in pozidati obdelovalno zemljo. Take sekcije bi morale imeti vse krajevne organizacije SZDL po Sloveniji in v njih naj bi bila polovica, če ne večina, predstavnikov iz nekmečkih plasti. Njihovo geslo naj bi bilo — nobenega hektara obdelovalne zemlje ne damo več zazidati — zlasti ne, če je v bližini na razpolago manj vredna
Tudi za pripravo industrijskih izdelkov je potrebna rodovitna zemlja
Nihče pa ne more predvidevati, koliko osebnega dohodka bo šlo takrat za golo preživljanje. Že sedaj je hrana najdražja ravno v Sloveniji. Končno pa: ali ni pričakovati v dogledni prihodnosti nasičenje svetovnega trga z industrijskimi izdelki in takrat se bomo — hočeš nočeš — morali vrniti k materi zemlji.
Da bi se kmetije res obvarovale, da jih ne bi razkosali in da ne bi pozidali najlepše obdelovalne zemlje, ne bi smelo biti samo v interesu kmetov. To bi moralo biti v interesu vseh delovnih ljudi. Naše kmetije, naša polja so zakladnice vsakdanje-
zemlja. Iz strateških vidikov bi bilo bolj pametno graditi tovarne v bolj odmaknjenih in skritih predelih, kot pa na izpostavljenih njivah in travnikih. To velja tudi za razna skladišča.
Število kmečkega prebivalstva že samo po sebi pada. To pa zato, ker mladina beži iz hribovitih predelov v mesta. Zato ne bodimo nespametni in ne uničujmo s pritiski in prisilo tistih kmetov, ki vztrajajo pri svojem poklicu. Vedno se najdejo rešitve za gradbince vseh vrst, če je le volja in zdrav razum.
Srečko Slak an
Planinci o svojem delu
Na nedavnem občnem zboru šentjurskih planincev je bila zanimiva razprava tov. Zabukovška o delu PD v dveletnem mandatnem obdobju planincev, številni uspehi, ki so bili doseženi na tem področju, so plod trdega in vztrajnega dela nekaterih posameznikov, med njimi je vsekakor najzaslužnejši tov. Gaberšek.
Zavzeti planinci so opravili številne udarniške akcije na Re-sevni, da bi kar najbolj ohranili ta naj višji vrh bližnjega Šentjurja. Pozabiti ne smemo tudi dela komisij, predvsem gospodarske. Tudi na področju izlet-ništva so planinci še kar zadovoljni, čeprav je ta aktivnost v primerjavi s PD v drugih občinah presenetljivo majhna. Da bi se tako stanje popravilo, so poslali v vodniške tečaje tri kandidate.
Vendar pa je pred koncem leta 1978 prišlo do težav s kadri. Nekaterim je usahnila volja do dela, predvsem v gospodarski komisiji, kot posledica neenotnosti pogledov na status
doma. Tako je prenehala z delom gospodarska komisija (tajnik, blagajnik, gospodar, oskrbnik, itd.).
Vendar so po dolgotrajnem iskanju uspeli dobiti požrtvovalno tajnico in blagajničarko, medtem ko so ostale funkcije še nezasedene vse do danes. V najkrajšem času bo potrebno rešiti vprašanje doma na Resev-ni. Verjetno se ne zavedamo dovolj, da predstavlja istočasno spomenik NOB. Od leta 1961, ko je bil prvotno dom na Resevni zgrajen pa vse do danes, so ga pridne roke planincev obnavljale in dograjevale, s pomočjo delovnih organizacij in širše dnuž-beno-politične Skupnosti.
PROGRAM DELA
Glavna naloga PD je gojiti ljubezen do domovine ob spoznavanju lepot naših planin in krajev pod njimi, ob gojitvi tradicije NOB, tovarištva in solidarnosti ter vzajemne pomoči. Pri tem pa je osnovna naloga skrb za zdravje in dobro kondicijo, ki jo omogoča hoja kot najboljša in najcenejša ter najsplošnejša športna ali telesnokultuma aktivnost brez tekmovalnega tečaja. To daje boljšo ustvarjalnost, večjo delovno storilnost in omogoča stalno pripravljenost za obrambo naše domovine. Iz tega sledijo sledeče konkretne naloge:
L Zaključiti planinsko šolo oziroma nadaljevati kot stalno obliko vzgoje planincev zaradi večje varnosti in več zadovoljstva.
2.	Izvesti orientacijsko tekmovanje v smislu akcije »Nič nas ne sme presenetiti«.
3.	Skrbeti za stalni dotok novih kadrov — vodnikov; treba je pošiljati v vodniške, mentorske in inštruktorske tečaje za planinske vzgojitelje mlade, ki kažejo za to zanimanje in sposobnosti.
4.	Predvsem pa je treba povečati število izletov in poskrbeti za večjo udeležbo zlasti na društvenih izletih. Za izvedbo te naloge vas prosimo za predloge.
Naša želja je, da se v kolektivih in KS formirajo sekcije, ki bi naj organizirale več samostojnih izletov, ter bi poskrbele za večjo udeležbo na množičnih lažjih društvenih izletih, primernih za družine. Uspeh pa zagotavlja program in na osnovi tega narejen plan izletov celotnega društva, kar tudi omogoča racionalno koriščenje sredstev, namenjenih za planinsko dejavnost. Nekaj takih programov že imamo, in sicer Ponikva, Šentjur. Drugi pa bi to naj še storili.
Na osnovi tega pa bodo mentorji in vodniki sekcij izdelali društveni plan izletov, ki bi ga poslali vsem članom.
Poleg tega pa želimo, da bil hko razvili društveni prapor, za katerega imamo že pripravljen osnutdk, ki ga je izdelal brezplačno tov. Ivo Vrečko. Radi bi markirali trimske krožne poti okrog Šentjurja, ki bi povezala štiri pomembne kulturnozgodovinske točke: Resevno-Rifnik-Bo tričnico in Rozalijo.
Prav tako želimo gojiti našo bratovščino s PD Zabukovica v obliki akcijskega srečanja.
Za izvedbo bi bil zadolžen bo doči UO, v kolikor ga bo občni zbor pooblastil in mu bo pripravljen pomagati. To so stvari, ki zadevajo vse planince našega društva.
Pionirski kino
Na osnovni šoli Šentjur smo letos prvič organizirano pristopili k filmski vzgoji. Šola je sklenila pogodbo s celjskim kino podjetjem za predvajanje filmov in nam filme tudi izbralo. Vseh stroškov v zvezi s predvajanjem sami nismo mogli plačati, zato nam je s finančnimi sredstvi pomagala kulturna skupnost Šentjur. Na programu imamo sedem filmov, od katerih smo jih pet že gledali, dva pa si bomo ogledali v mesecu aprilu in maju.
Vsebina filmov obsega različna področja:
TOM IN JERRY — risani film.
IVANHOE — zgodovinski film.
TA ČUDOVITI SVET DIVJINE — film z naravoslovno tematiko.
LESSIE SE VRAČA — film o odnosu med živaljo in človekom.
SNEGULJČICA — pravljični film.
PASTIRCI — film iz slovenske literature (France Bevk)
DOLINA MIRU — slovenski mladinski vojni film.
Vsak film si ogleda približno 600 učencev naše šole. Večina učencev ima stalne sedeže, drugi kupujejo vstopnice sproti. O filmih se pozneje pogovarjamo pri pouku in se tako filmsko izobražujemo.
Želimo, da bi imeli pionirski kino tudi v naslednjih letih. Radi bi gledali filme iz naše preteklosti, predvsem na vojno temo in filme iz slovenske in jugoslovanske literature.
Kristan Alenka, 5. c Novinarski krožek
Franc Zabukovšek

- Malo za šalo malo za res
VSE V REDU
»Halo, je tam postaja milice?«
»Da...«
»Hitro pridite! Iz avta so mi ukradli armaturo, volan, pedal za zavoro, plin in sklopko, prestavno ročico, radio ...«
Čez nekaj časa znova zazvoni telefon.
»Oprostite, je tam postaja milice: Veste, vse je v redu. Pomotoma sem sedel na zadnji sedež ...«
LOČEN DOPUST
»Sta se z možem že kdaj odločila za ločen dopust?«
»Da, lani! Bilo mi je kar všeč!«
»Kaj pa možu?«
»Ne vem, ker ga še ni nazaj ...«
OPIS
»S kakšnim orodjem ste pretepli soseda?«
»Tovariš sodnik, to je bilo čisto ročno delo!«
OKULIST
»Tovariš, tu imate recept za troje očal!«
»Za troje? Čemu?«
»Ene so za blizu, ene za daleč, tretje pa za iskanje ostalih dveh... «
NA CARINI
»Imate kaj za cariniti?«
»Ne, jaz švercam!«
VSAJ NEKAJ
»Tovariš doktor, katero je najboljše zdravilo proti gripi?«
»Težko bi vam to rekel. Drži pa, da je od vseh, ki ne pomagajo, slivovka najprijetnejša.«
VZROKI
»Gospodična, ali bi hoteli vedeti, kakšen užitelk nudi ljubezen?«
»Ne! Prvič sem premlada, drugič me to ne zanima in tretjič imam že dva otroka!«
MEDICINSKA
»Sestra je vse pripravljeno za operacijo?«
»Vse doktor, le pacienta še ni.«
»Nič zato, tudi brez njega bomo opravili!«
VIŠJA SILA
»Denar ali življenje!« je zavpil ropar na samotni cesti.
Mož se je obrnil k ženi:
»Cilka, koliko mu lahko dam?«
NEENAKOPRAVNOST
»Slišal sem, da ima tvoja žena dva ljubimca. Le kako moreš to mimo gledati?«
»Kaj pa naj storim; eden proti trem!«
ŠKODA TRUDA
»Zvedela sem, da mi je mož nezvest.
To mu moram povedati!«
»Zakaj, saj on to že ve!«
SPREMEMBA
Mlada ženska je pustila avito na kraju, kjer ni bilo dovoljeno parkirati. Pristopil je miličnik in rekel:
»Plačali boste kazen!«
»Zakaj ?«
»Ker tu ne smete parkirati!«
»Ampak jaz vedno tu parkiram, pa mi še nihče ni rekel, da moram plačati kazen. Ali se je kaj spremenilo?«
»Da, miličnik!«
MULCI
»Zdaj grem pa tvojemu očetu povedat, da si vrgel kamen vame.«
»Saj si ti prvi začel.«
»Začel že, pa te nisem zadel!«
OBVESTILO
VOZNIKOM TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES
Želimo vas opozoriti, da se bodo vršili tehnični pregledi za traktorje, traktorske prikolice in motorna kolesa po naslednjih krajevnih skupnostih:
L Slivnica, dne 12. junija od 7. — 10. ure pred KU
2.	Planina, dne 5. junija od 7. — 14. ure pred KU
3.	Šentjur, dne 6. junija od 7. — 14. ure na Anderbur-gu
4.	Ponikva, dne 7. junija od 7. — 14. ure pred gostilno Zdolšek.
Šport v šolah
KOŠARKA
Mladinci KK Šentjur smo od 1. 1. 1979 odigrali več prijateljskih tekem. Dosegli smo nasled-
nje rezultate:
Šentjur : Loka (člani) 89 : 59 Šentjur : Grobelno (člani) 83 : 55 Laško :	Šeotjur	74	: 54
Celje :	Šentjur	69	: 39
Šentjur	: Konus	64	: 79
Šentjur	: Laško	79	: 55
Šentjur	: Slivnica (člani)	77	:67
Slivnica	(člani) : Šentjur	80	: 87
Nastopili smo tudi v zimski
področni ligi, kjer smo naslednje rezultate:	dosegli
ŠŠD SŠ : Šentjur	42:31
Podčetrtek : Šentjur	50:41
Šentjur : Šmarje	82:61
Šentjur : Rogaška	44:45
Kozje : Šentjur	33:44
Končna lestvica:	
1. Rogaška	10
2. Šentjur	6
3. Šmarje	6
4. Podčetrtek	6
5. Kozije	2
6. ŠŠD SŠ	0
Uredništvo glasila prosi vse tiste, ki pošiljajo prispevke za UTRIP, da jih pošljejo za tekočo številko najkasneje do vsakega 5. v mesecu. Po tem datumu prispevkov za tisto številko ne bomo objavljali. Prav tako prosimo, da so prispevki podpisani s celotnim priimkom in imenom. V
Trenutno se pripravljamo za kvalifikacije za slovensko mladinsko košarkaško ligo — vzhod. Pomerili se bomo z ekipama Drave in Šmarja.
nasprotnem primeru prispevkov ne moremo objavljati.
Prispevki naj bodo kratki in z bogato vsebino!
Fotografije morajo biti v uredništvu najkasneje vsakega 1. v mesecu.
Prosimo za razumevanje. ______	Uredništvo

UREDNIŠKI ODBOR
Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Drago SLAKAN — tehnični uiednik, Irena RAUTER in Mira PECAR — lektorici. Hinko PAP — član in Franc ŠKOBERNE — fotografije.
Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krško. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.
Z. B.
OB DESETLETNICI OBSTOJA GLASBENE ŠOLE V ŠENTJURJU
Občinsko središče Šentjur ima staro glasbeno tradicijo,
ki sega v obdobje prejšnjega stoletja, ko so slovensko glasbo pričeli bogatiti skladatelji Ipavci, šentjurski domačini. Od tedaj se je vokalna glasba trdno zasidrala v kraju, korenine pa je pognala tudi instrumentalna glasba, saj so kar redno delovali večji ali manjši orkestri.
Po osvoboditvi se je vokalna glasba zelo lepo razmahnila, instrumentalna pa je skoraj v celoti zamrla. Za to zvrst glasbe so zamrle vse možnosti, saj je obiskovalo glasbeno šolo v Celju minimalno število učencev. Primanjkljaj v instrumentalni glasbi je lahko odpravila le glasbena šola, ki so jo ustanovili v okviru Delavske univerze 1. 1968. Prvi vpis je zajel 23 harmonikarjev in 9 klaviristov. Po dveh letih, ko je bila Delavska univerza ukinjena, so glasbeno šolo priključili k osnovni šoli, število gojencev pa je nenehno raslo. Poleg klavirja in harmonike so odprli oddelke za kitaro, trobila, pihala in naposled tudi godala. Število gojencev pa je naraslo že na sto.
Koncem leta 1975, si je šola ustvarila pogoje za verifikacijo in se 1. januarja 1976 osamosvojila. Od tistih skromnih začetkov pred desetimi leti pa do danes vodi šolo glasbeni pedagog Edi Goršič, ki vodi šolo še danes. Desetletna dejavnost šole, ki se je ob osamosvojitvi poimenovala v glasbeno šolo skladateljev Ipavcev, je postala izredno vidna. Ni je prireditve in proslave, kjer ne bi sodelovali sedanji ali bivši gojenci te šole. Nekaj jih sodeluje pri občinski godbi na pihala in v raznih ansamblih. Gojenci niso le iz Šentjurja, temveč tudi iz okolice. Prizadevati pa si bo treba za to, da bi bili posamezni dislocirani oddelki tudi v večjih krajih našega Kozjanskega.
Šola zaposluje trenutno le 3 glasbene pedagoge, vsi ostali so honorarci. Ob deseti obletnici obstoja so učenci priredili zelo dobro obiskan koncert, nekateri so prikazali temeljitost in razvejanost svojega dela. Zanimivo je, da je ena prvih gojenk izpred desetih let sedaj že glasbena učiteljica na šoli.
E. Rečnik
OBVESTILO BRALCEM
Na podlagi 51. člana zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. IB /77), republiške odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SRS, st. 1/79) in 145. člena Statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) izdaja Izvrsni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju
ODREDBO
O	PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH NA OBMOČJU OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU V LETU 1979
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1979 u-krepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju in obratne ambulante._
Veterinarski zavod dn obratne ambulante so dolžni pred Vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem dedu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju in obratne ambulante, ki o-pravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Prav tako morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
4.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece, proti steklini, se mora opraviti do
30.	aprila 1979.
Psi, poleženi do 31. avgusta 1979, morajo biti cepljeni proti steklini v novembru 1979.
Zaščitno cepljenje proti steklini opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju. 5 *
5.	člen
Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev prati atipični kokošji 'kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela;
—	v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati organiza-
cij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni .reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju s sodelovanjem veterinarske službe pri KK Šentjur in obratna ambulanta »PERUTNINE« Ptuj, TOZD kooperacija.
6.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki Imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami .ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje s sevom K-lapi.nizi-ranega virusa opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
7.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo pri KK Šentjur
—	TOZD Lastna proizvodnja.
Preventivno cepljenje s polivalentno AOC vakcino opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
8.	člen
V letu 1979 je treba opraviti tuberkulinizacijo osnovne gove-
■Na podlagi 13. člena Samoupravnega sporazuma o samoupravni organiziranosti in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/1978) in 261. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/ 1978) je zbor delegatov enote skupnosti pokojniSkega in invalidskega zavarovanja v občini Šentjur na seji dne 6. 3. 1979 sprejel
O	ORGANIZIRANOSTI PRAVILNIK IN NALOGAH ENOTE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V OBČINI ŠENTJUR
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
V skladu s Samoupravnim sporazumom o samoupravni organiziranosti in nalogah je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost) samoupravna interesna skupnost delavcev, oseb, ki o-pravljajo samostojno poklicno dejavnost, in drugih oseb, ki so na območju SR Slovenije pokojninsko in invalidsko zavarovane (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), ter upokojencev, v
je črede pri KK Šentjur — TOZD Lastna proizvodnja in govedi v reji zasebnih gospodarstev v krajih:
Planina pri Sevnici, Šentvid pri Planini, Sele, ČrnoMca, Nova vas, Rifnilk, Bezovje, Stopče, Grobelno, Tratna pri Grobelnem, Podgorje, Šibenik, Kranjče, Hru-ševec, Vrbno, Lokarje, Goričica, Zlateče, Proseniško, Trnovec, Laze, Razbor, Dramlje, Šedina, Sve-telka, Slemene, Zalog, vodule, Straža na gori, Jazbine in Ple-tovabje.
Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
9.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer 1-krat na leto
—	za l-kratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede pni KK Šentjur — TOZD Lastna proizvodnja
Preiskave opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
10.	člen
Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati vse plemenske žrebce in sicer s preiskavo krvi z metodo precipitacije v agar-skem gelu.
Kri odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur prd Celju.
Preiskavo krvi opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
11.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege prši-čavost, nosemavost in varoatozo.
kateri si zagotavljajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V njej v ta namen združujejo serdstva in na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, telesne okvare oziroma smrti ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti.
Da se v skupnosti zagotovi .načelo sporazumevanja in dogovarjanja in v.pliv zavarovancev in upokojencev na delovanje skupnosti ter da se omogoči ne-posrednejše odločanje na vseh tistih področjih, ki se ustrezneje rešujejo na ožjem območju, je oblikovana v občin enota Skupnost, ki ima v skladu z dogovorjeno enotno politiko na ravni skupnosti opredeljeno delovno področje dn pristojnosti.
2.	člen
Enoto Skupnosti sestavljajo:
1. Zavarovanci, in sicer:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih Skupnostih na območju občine;
—	delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov na območju občine in so na tej osnovi pokojninsko in invalidsko zavarovani;
—	drugi delovni ljudje, ki zdru-
Pregled opravi Veterinarski zavod Slovenije.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na variatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju. Preglede na varoatozo opravi Veterinarski zavod Slovenije.
Vzorce je potrebno poslati do
31.	marca 1979, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila
1979.
12.	člen
Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis pri krapih je ircba do 15. maja 1979 pregledati krape, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo. Virološko je trba preiskati krape s kliničnimi znamenji in patološkimi spremembami kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Vzorce odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
Virološke preiskave opravi po predhodnem dogovoru Veterinarska fakulteta v Zagrebu.
13.	člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah VI. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
14.	člen
Odredba začne veljati osmi dan po sprejetju, Objavi pa se na krajevno običajen način. Številka: 322-20/794/8.
Šentjur pri Celju, 10. aprila 1979
Predsednik izvršnega sveta: LUDVIK MASTNAK, s. r.
žujejo svoje delo na območju občine in so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani.
2.	Upokojenci s stalnim bivališčem na območju občine.
3.	člen
Zaradi zagotovitve učinkovitega uveljavljanja pravic in smotrne uporabe sredstev zavarovanci in upokojenci v enoti skupnosti:
—	izbirajo delegate in so lahko izbrani v organe skupnosti ali enote;
—	razpravljajo, zavzemajo in u-Sklajujejo svoja stališča o jo v skupnosti, zlasti pa o te-vprašanjih, o katerih odloča-meljnih vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot so: obseg in pogoji za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, usklajevanje pokojnin in drugih pravic, o obveznostih zavarovancev in organizacij za zagotovitev pravic, ki so odvisne od samoupravno določenih prispevnih stopenj ter o vprašanjih organizacijske skupnosti;
—	postavljajo vprašanja in dajejo predloge organom skupnosti.
Organi skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in predloge, ki jim jih dajejo zavarovanci in upokojenci. S sklepi in stališči o danih vprašanjih in pred-
logih mora biti seznanjen tisti, ki je dal predlog oziroma vprašanje.
4.	'člen
Zavarovanci in upokojenci v enoti skupnosti samoupravno in samostojno v mejah enotno dogovorjene politike na ravni skupnosti zlasti:
—	uresničujejo pravico do rehabilitacije in zaposlovanja invalidov v skladu s pravicami in dolžnostmi skupnosti;
—	se dogovarjajo in sporazumevajo z drugimi zainteresiranimi dejavniki o prevenciji invalidnosti in sprejemajo ter uresničujejo ukrepe za zmanjšanje invalidnosti in invalidskega upokojevanja;
—	urejajo in spremljajo uveljavljanje pravic zavarovancev in upokojencev na svojem območju ter predlagajo potrebne ukrepe;
—	v okviru programa stanovanjske skupnosti v občini rešujejo stanovanjsko problematiko upokojencev in invalidov ter razporejajo sredstva stanovanjskega sklada.
5.	člen
Za uresničevanje svojih nalog in za razvijanje samoupravnih družbenih odnosov enota skupnosti sodeluje z družbeno-poli-tičnimi skupnostmi, strokovnimi organizacijami in njihovimi združenji, s socialistično zvezo delovnega ljudstva, s sindikati in organizacijami ter društvi, katerih namen je varstvo delavcev, upokojencev ter invalidov ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi s sorodnim področjem dela, na območju občine, in to zlasti:
—	pri prizadevanjih za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavcev;
—	pri usklajevanju skupnih interesov po načelih družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja;
—	pri izbiri delegatov in zagotavljanju njihove dejavnosti;
—	na področju rehabilitacije in zaposlovanja invalidov in invalidskega varstva, zlasti preventivne dejavnosti in pri u-krepih za preprečevanje in zmanjšanje invalidizacije;
—	pri reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in delovnih invalidov;
—	na drugih področjih v Skupnem interesu.
6.	člen
Enota skupnosti deluje na podlagi ustave, zakona, samoupravnega sporazuma o organiziranosti in nalogah skupnosti, statuta in drugih splošnih aktov in programov skupnosti ter svojega pravilnika in drugih splošnih aktov.
Splošni akti enote skupnosti morajo biti v skladu s splošnimi akti skupnosti. 7
7.	člen
Sedež enote skupnosti je v Šentjurju.
Enota skupnosti ima pečat, ki ima obliko kroga s premerom 30 mm. Pečat ima naokrog izpisan napis:	»Skupnost pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji«, v sredini pa: »Enota skupnosti v občini Šentjur«.
II.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOTE SKUPNOSTI
8.	člen
Organ upravljanja enote skupnosti je zbor delegatov, organiziran po delegatskem načelu.
Zbor delegatov enote zaupa določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so mu odgovorni za svoje delo. Izvršilni organi in njihove pristojnosti so določeni v tem pravilniku ali v drugem splošnem aktu enote skupnosti.
9.	člen
V enoti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem aMz odlolčitvijo večine glasov delegatov v zboru delegatov oziroma v izvršilnih organih.
Postopek dogovarjanja in u-sklajevanja ter odločanja se določi v poslovniku, ki ga sprejme zbor delegatov enote skupnosti.
10.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti ima predsednika in njegovega namestnika.
Predsednik zbora predstavlja enoto skupnosti, sklicuje in vodi seje zbora delegatov ter podpisuje samoupravne isplošne in druge akte, ki jih sprejema zbor delegatov.
Kadar je predsednik zbora delegatov odsoten oziroma zadržan, ga nadomešča njegov namestnik z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih ima predsednik zbora delegatov.
11.	člen
Delegati v samoupravnih organih enote skupnosti so za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili, in delegacijam, ki so jih delegirale.
Predsednik zbora delegatov in njegov namestnik ter člani izvršilnega in drugih organov zbora delegatov so za svoje delo odgovorni zboru delegatov, ki jih je izvolil.
12.	člen
Zavarovanci in upokojenci neposredno nadzorujejo delo zbora delegatov in izvršilnih organov enote skupnosti.
Pri uresničevanju te pravice imajo zavarovanci in upokojen-oi pravico in dolžnost, da so seznanjeni z Vsemi dogajanji v skupnosti kot celoti in v enoti, s sklepi zbora delegatov ter z delom strokovne službe skupnosti.
Zavarovanci in upokojenci se z zadevami iz prejšnjega odstavka seznanjajo prek delegatov, glasila skupnosti in drugih sredstev javnega obveščanja in preko delavcev strokovne službe.
Zavarovanci in upokojenci dajejo neposredno in prek delegatov pripombe in predloge, naslavljajo posamezna vprašanja zboru delegatov, izvršilnim organom in strokovni službi.
13.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti sestavlja 39 delegatov, ki jih delegirajo delegacije v temeljnih samoupravnih organizacij in skupnostih in njihove konference iz vrst zavarovancev in upokojencev.
Način oblikovanja zbora delegatov, način povezovanja delega-
cij v konference delegacij in druga vprašanja v zvezi z delegiranjem delegatov bo zbor delegatov določil s sklepom.
14.	člen
Zbor delegatov enote skupnosti skrbi za uresničevanje pravic in nalog iz 3. in 4. člena tega pravilnika in v ta namen:
1.	sprejema pravilnik enote skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve ter druge splošne akte:
2.	razpravlja, zavzema in usklajuje stališča o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, zlasti pa o temeljnih vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja o obveznostih zavarovancev in organizacij za zagotovitev pravic ter o vprašanjih organizacije skupnosti in jih posreduje skupščini skupnosti;
3.	samostojno ali v (sodelovanju z drugimi skupnostmi na ravni občine sprejema programe in ukrepe o prevenciji invalidnosti, rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov;
4.	voli in razrešuje predsednika zbora delegatov in izvršilne organe zbora delegatov enote ter delegate za organe skupnosti;
5.	odloča o razporeditvi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov na območju občine;
6.	sodeluje ,s skupnostjo socialnega varstva, samoupravno stanovanjsko skupnostjo in drugimi skupnostmi, organizacijami in društvi na območju občine, ki obravnavajo skupna vprašanja;
7.	sodeluje z enotami skupnosti na regijski ravni;
8.	sprejema letni program dela in finančni načrt enote skupnosti;
9.	opravlja druge naloge iz pristojnosti enote skupnosti, za katere v tem pravilniku oziroma v drugem splošnem aktu ni izrecno določena pristojnost kakšnega drugega organa enote.
15.	člen
Izvršilna organa zbora delegatov enote skupnosti sta:
—	izvršilni odbor in
—	komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev.
Zbor delegatov lahko ustanovi tudi začasne komisije ali druga delovna telesa za rešitev konkretnih vprašanj.
16.	člen
Izvršilni odbor ima 5 članov. Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev ima 5 članov.
Člane izvršilnih organov izvoli zbor delegatov enote skupnosti izmed delegatov delegacij za štiri leta, lahko pa jih razreši še pred potekom dobe, za katero so izvoljeni. Pri izvolitvi članov izvršilnih organov upošteva zbor delegatov tudi razmerje med številom upokojencev in zavarovancev. Člane komisije za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev izvoli zbor delegatov v sodelovanju z društvi upokojencev v občini.
17.	člen
Izvršilni odbor zbora delegatov skupnosti:
1.	skrbi za izvrševanje samoupravnih splošnih aktov zbora enote skupnosti;
2.	predlaga, izvršuje in spremlja dogovore oziroma sporazume o programih in ukrepih o prevenciji invalidnosti, zmanjšanja invalidnosti in invalidskega upokojevanja;
3.	zasleduje organiziranost in u-činkovitost strokovne službe skupnosti, ki je odgovorna za delo enote skupnosti;
4.	skrbi za povezavo zbora delegatov enote Skupnosti z zbori delegatov ostalih enot skupnosti, s skupščino skupnosti in njenimi organi;
5.	imenuje delegate oziroma predstavnike enote skupnosti v ustrezne delegacije oziroma v druga telesa v občini;
6.	predlaga razporeditev sredstev sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev;
7.	odobrava in kontrolira finančna sredstva, s katerimi se zagotavlja delovanje samoupravnih organov enote Skupnosti, in skupnosti socialnega varstva;
8.	pripravlja predloge in stališča za zbor delegatov enote skupnosti;
9.	opravlja tudi druge zadeve, za katere ga pooblasti zbor delegatov enote skupnosti.
18.	člen
Predsednik izvršilnega odbora oziroma njegov namestnik, kadar je predsednik zadržan, pripravlja, sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora in skrbi, da se sprejeti sklepi izvajajo.
19.	člen
Komisija za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev;
1.	vodi evidenco družbenih stanovanj, ki so zgrajena iz sredstev sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in so namenjena za trajno rabo upokojencem v občini;
2.	ugotavlja stanovanjske potrebe upokojencev in sestavlja prioritetni seznam upravičencev;
3.	sodeluje z drugimi dejavniki s področja stanovanjske graditve v občini, posebej s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, SIS za socialno varstvo, društvi upokojencev in organizacij ami združenega dela;
4.	daje izvršilnemu odboru zbora delegatov oziroma zboru delegatov predloge za razporeditev sredstev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev;
5.	sodeluje s stanovanjskimi komisijami drugih enot skupnosti in z upravnim odborom sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev;
6.	hrani dokumentacijo o stanovanjskih vprašanjih upokojencev;
7.	opravlja druge naloge, ki ji jih poveri zbor delegatov enote ali upravni odbor sklada.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)