SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 1993 2. DEC. Letnik XLVIII. Štev. 48(2732 Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. KDZ predstavlja nov način diskusije KDZ - Koroška dijaška zveze organizira serijo diskusij pod geslom „Na grmadi“. V teh diskusijah se hočejo ukvarjati z najbolj aktualnimi temami in jih predstaviti javnosti. V drugem delu prevzamejo vodstvo diskutantje, ki so se globlje ubadali s tematiko večera (diskusije) in tudi poslušalci dobijo možnost aktivne vključitve v diskusijo. Tematika tega delaje zgrajena na osnovi prvega dela in diskutantje se le še poglobijo vanjo. .Mm mm ' Ml MS Koncert za Antona Kuteja Barabara Stromberger, koroška pevka in kantavtorica, je pela za dobrodelen namen. Skupaj z Jankom Messnerjem, ki je bral iz svojih del, je nastopila pri Brezniku v Pliberku, prostovoljni prispevki tega večera pa so namenjeni za spominsko ploščo šmihelskemu kaplanu, „slovenskemu Jä-gerstätterju“ Antonu Kuteju, ki so ga ubili nacisti. Prispevate lahko tudi vi: bančna štev. 39117, kto. št. 1007-37450. m v i« »v» monopol - možnosti za manjšine V sredo, 24. 11. 1993, je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassburgu ugodilo pritožbi Avtonomnega gibanja odprtega radija (AGORA) iz Koroške, ki se je pritožilo, ker ni dobilo od avstrijskih oblasti samostojne radijske frekvence. Društvo AGORA je svojo pritožbo utemeljilo s tem, da kulturnim, socialnim in jezikovnim manjšinam ni v zadostni meri zagotovljen dostop do medijev. ORF nudi dnevno le 50 minut v slovenščini, medtem ko imajo Retoromani v Švici 6 in pol ure dnevnega radijskega programa v retoro-manščini. Z odločitvijo ES za človekove pravice se bo morala avstrijska zakonodaja, ki urejuje radijske frekvence, spremeniti. To bo imelo pomembne posledice za avstrijske manjšine. Država jim bo morala zagotoviti dostop do celodnevnih radijskih oddaj v njihovih jezikih. V odločitvi Evropsko sodišče govori o tem, da mora država zagotoviti dostop do frekvenc tudi takim skupinam, ki so imenovane v mednarodnih pogodbah. Očitno je pri tej formula- ciji-mislilo na Evropsko čarto regionalnih manjšinskih jezikov. Poleg tega razsodba obvezuje avstrijsko državo, da tudi ne trpi novih privatnih radijskih monopolov, kar bo omogočilo delovanje tudi nekomercialnim radijskem postajam. Poleg društva AGORA, ki se je sklicevalo v pritožbi predvsem na položaj slovenskega jezika v ORF, so pritožbo vložile še štiri druge skupine, ki pa imajo v mislih bolj komercialne vidike, medtem ko je društvo AGORA argumentiralo predvsem s po- ložajem slovenskega jezika. Očitno je argumentacija društva AGORA prepričala ES za človekove pravice, saj je v svoji odločitvi posebej poudarilo medijski položaj kulturnih, socialnih in jezikovnih manjšin. Z odločitvijo sodišča se je argumentacija osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev glede razširitve radijskih oddaj v slovenščini zelo podkrepila. Zdaj bo možno govoriti tudi glede razširitve televizijskih oddaj v slovenščini oz. sprejemanju televizijskega signala RTV-Slovenije. 659 glasov za „skupno zastopstvo“ Včeraj opoldne je predsednik Zveze slovenskih zadrug Mihi Antonič v imenu Iniciative za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev objavil rezultate glasovanja. Udeležba je znašala 67,03 odstotk. Od 1110 glasovanjskih upravičencev jih je sodelovalo 744. Od teh je 17 glasovalo neveljavno, veljavno oddanih glasov je bilo 727. Z „Da“ je glasovalo 659 oseb ali 59, 37 odstotkov vseh upravičencev oz. 90, 65 odstotkov vseh oddanih glasov. 68 glasov je bilo proti. Po mnenju početnikov glasovanja je izid znak demokratične zrelosti koroških Slovencev. Predsednika NSKS in EL, Matevž Grilc in Andrej Wakounig sta napovedala skorajšnja pogajanja z ostalimi slovenskimi političnimi strukturami, kot sta to ZSO in socialdemokratska delovna skupnost, o pripravi predlogov za obliko manjšinskega zastopstva. Po deželno-zborskih volitvah marca 1994 pa naj bi prišlo potem do tozadevnih pogajanj z deželno in zvezno vlado. Po izjavah Grilca, ki bo po lastnih besedah zaenkrat še naprej predsednik Narodnega sveta, se NSKS slej ko prej ogreva za Pernthaler-jev model. Bosanska knjižnica Na pobudo založbe Wie-ser se je s sedežem v Celovcu ustanovila takoimenova-na bosanska knjižnica, ki bo izdajala bosansko literaturo in jo posredovala bosanskim beguncem. Bosanska knjižnica bo delovala v prostorih mestne Evropske hiše (Europahaus), ki jo je dal na razpolago župan Celovca Guggenberger. Projektu „Bosanska knjižnica“ so se že priključile številne evropske založbe. Posamezniki in inštitucije bodo ta projekt lahko pdoprli s tako imenovanimi „gradbenimi kamni“, ki stanejo po 15.000.-. Podporniki bodo zato dobili po en izvod knjig, ki jih bo „Bosanska knjižnica“ izdala. Iniciativo Wieserjeve založbe podpirajo številne založbe, ministrstvo za pouk in pomembne mednarodne inštitucije. ________ Dr. Sturm novi predsednik sosveta Na prvi seji sosveta za slovensko narodno skupnost na Koroškem v novem mandatnem obdobju, ki jo je vodil zvezni kancler dr. Vranitzky, je v tajnem glasovanju za novega predsednika sosveta bil izvoljen dr. Marjan Sturm. V prvem krogu volitev sta dobila kandidata Sturm in Pipp po sedem glasov, dva člana sosveta pa sta se vzdržala. V drugem krogu pa je dosegel Sturm osem glasov, kandidat NSKS Pipp sedem, ena glasovnica pa je bila prazna. Za podpredsednika je nato kandidiral kot edini kandidat Pipp, ki je dobil 14 od možnih 16 glasov. Zvezni kancler Vranitzky je v svojem uvodnem govoru pozdravil, da se je NSKS le odločil imenovati člane za sosvet. Sosvet je tisto mesto, kjer naj se razpravlja o vseh odprtih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Sosvet je tudi poklican, da izdela nove modele za oblikovanje sožitja v deželi. Trenutna manjšinska zakonodaja pač sloni na tem, da avstrijska Dr. Marjan Sturm država ne preverja pripadnosti k slovenski narodni skupnosti, zato je urad zveznega kanclerja sestav sosveta oblikoval -ustrezno z zakonom - po krite- riju reprezentativnih političnih in svetovnonazorskih opredelitvah manjšine. Če pa bo sosvet izdelal tozadevno nove modele, bo urad zveznega kanclerja take modele resno proučil, tako Vranitzky v svojem uradnem govoru. V nadaljevanju seje sosveta, ki jo je potem že vodil novi predsednik dr. Sturm, je sosvet razpravljal in sprejel nov poslovnik sosveta ter določil termin nove seje, ki bo 2. februarja 1994. Po zakonu morajo namreč slovenska društva do 15. januarja 1994 predložiti uradu zveznega kanclerja finančne prošnje za poslovno leto 1994. Na seji 2. februarja bo sosvet razpravljal in sklepal o teh prošnjah. Predsednik dr. Sturm je pozval vse frakcije in skupine znotraj sosveta, da do te seje preložijo tudi predloge tem za vsebinske razprave, ki naj bi se vodile znotraj sosveta v okviru pododborov ipd. Miklavževanja po Koroškem V soboto, 4. 12. ob 17.00 pri Cinglecu na Trati pri Borovljah; v nedeljo, 5. 12. ob 14.00 v farnem domu v Selah; nedelja, 5. 12. ob 11.00 pri Kovaču na Obirskem; nedelja, 5. 12. ob 14.30 pri Šoštarju v Globasnici; torek, 7. 12. ob 19.30 v farnem domu v Selah za člane društva. Najnovejši rezultati povpraševanj izpovedujejo, da bi trenutno od desetih Avstrijcev štirje glasovali za pristop k Evropski uniji, štirje proti, ostali pa so še neodločeni. Posebno kritične do pristopa so ženske, pa tudi na splošno osebe z nižjimi dohodki. Pozitivneje na pristop gledajo maturantje in akademiki. Delež pripadnikov ÖVP, ki so za pristop, se je v preteklih mesecih zni- KOMENTAR Kmetijstvo ne more biti žrtev Evropske unije žal, pri SPÖ se je ta delež stabiliziral. Če pa bi v zvezi s pristopom prišlo do potrebe sprememb glede tranzitne pogodbe ali veljave nevtralnosti, bi se odklanjanje pristopa znatno povišalo, pri ljudskem glasovanju torej zelo verjetno za Evropsko unijo ne bi bilo večine. Med drugimi dejavniki bo torej na izid glasovanja bistveno vplivalo mnenje podeželskega prebivalstva. Zato so se opazovalci čudili, da je Komisija Evropske unije prejšnji teden v nekem pozicijskem papirju zahtevala, da naj za nove države pristopnice glede kmetijstva ne bi veljali nobeni prehodni ukrepi. Glede na to, da je glavni tenor v EU ta, da so Avstrija in ostali interesenti za pristop dobrodošli, omenjena izjava zveni, kakor da se jim pred nosom neprijazno zaloputnejo vrata. Kmetijstvo je v vsaki od držav, ki razmišlja o pristopu k EU, kočljiva politična in gospodarska tema. Tudi E U sama potroši za kmetijstvo več kot polovico svojih proračunskih sredstev in s tem prikazuje, kako važna je tudi zanjo samo ohranitev podeželske substance. Avstrija in skandinavske države pa naj po tej predstavi Komisije ne bi imele možnosti, da svoje agrarne strukture v sprejemljivih rokih zaščitijo in prilagodijo novim, bolj tržnim pogojem. Seveda omenjeni memorandum Komisije ni dokončno stališče unije, temveč le priporočilo svetu („vladi“) EU za pogajanja z državami - pristopnicami. Toda EU si bo morala glede na bližnja pogajanja resno predočiti, da pristop Skandinavcev in Avstrije ni le njih enostranski interes, evropska integracija je lahko le obojestranski proces v korist vseh. Ta pa je resno ogrožen, če ena stran skuša poriniti drugo glede kočljivih vprašanj ob zid. Peterle: za preštevanje je treba najti drugačno besedo in metodo Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na tiskovni konferenci prejšnji teden na povratku z Madžarske nekoliko orisal gospodarski položaj Slovenije v Evropi predvsem v odnosu do sosednjih držav, pri čemer ni pozabil omeniti manjšinskih gospodarskih institucij . Peterle je poudaril, da Slovenija namerava ostati v skupnosti Alpe-Jadran, v Sloveniji pa bo v skladu z ustavo prišlo do regionalizacije, ki bo pomenila drugačen način formuliranja statusa v tej skupnosti. V začetku prihodnjega leta bo začel dleovati kontaktni komite med Slovenijo in Koroško. Glede manjšinskega vprašanja pa je menil, da bi morali biti v kratkem sprejeti soglasni sklepi sosveta, ki se tičejo vrtcev, pouka v četrtem razredu, radia in televizije in glasbene šole. O političnem zastopstvu manjšine pa je najprej poudaril, da je to predvsem zadeva manjšine kot subjekta in da se Slovenija v to ne vmešava, da pa ne more zastopati drugač nega mnenja o bazični demo- kraciji. V Sloveniji imata manjšini zagotovljeno zastopstvo v parlamentu, kar olajšuje njeno izražanje. Zato da bi bilo dobrodošlo, da bi na Koroškem našli instrument za enotno zastopanje vprašanj v odnosu do Avstrije in do Slovenije. Sicer - tako Peterle - vodi to v blokade. Peterle je podprl „demokratični princip" volitev, kakršne izvaja Narodni svet. V Sloveniji da ne želijo nagovarjati ene ali druge linije, vendar da ne morejo zastopati drugačne linije kot doma. Če je procedura demokratična, daje prepričan, da jo bo vlada potrdila. Treba da je delati za tako ozračje, v katerem se nikomur ne bo težko priznavati za to, kar je. Treba je najti poti, kjer to izražanje ne bo otežkočeno. Lahko pa se rabijo različni izrazi: beseda preštevanje gotovo da ni prijetna, lahko pa se najde kakšen drugačen izraz in drugačne metode. Če so razmere za priznavanje že zrele, pa da morajo povedati predstavniki manjšine. Mag. Terezija Stoisič bo ponovno kandidirala Manjšinski krožek pri Zelenih je v nedeljo, 28. 11. 1993 organiziral v Celovcu vseav-strijsko generalno zborovanje za državnozborske volitve leta 1994. Znano je, da imajo avstrijske manjšine znotraj zelene stranke status 10. zvezne dežele in avtonomno izvolijo svojega glavnega kandidata/ glavno kandidatko. Manjšinski krožek, pri katerem sodelujejo zastopniki/zastopnice „starih" in „novih" manjšin, je tisti pooblaščeni gremij, ki skliče generalno zborovanje, izvoli kandidate/kandidatke in strokovno svetuje „manjšinski" poslanki v avstrijskem parlamentu. Pred štirimi leti je zvezni kongres Zelenih ustanovil ta-kozvani manjšinski krožek in ga pooblastil, da izdela programski načrt za novo manjšinsko politiko Zelenih. Pri pripravah tega programskega načrta so takrat sodelovale skoraj vse politične strukture avstrijskih manjšin. Rezultat večtedenskih razprav je bilo obširno pogramsko poročilo, ki je v zadnjih treh letih manjšinski poslanki Tereziji Stoisič pomagalo pri uresničevanju manjšinske politike. Nedeljskega generalnega zborovanju Pri Joklnu se je udeležilo okrog 30 oseb s Koroške, Dunaja in Gradiščan- skega. Med njimi je bilo več pripadnikov „novih" manjšin. Državna poslanka mag. Terezija Stoisič je v svojem obširnem delovnem poročilu obrazložila avstrijsko politiko do tujcev, v katero je investirala skoraj največ političnega angažmaja in osebnega truda. Sodelovanje z različnimi organizacijami priseljencev in tujcev ji je bilo v veliko oporo, kadar je šlo za parlamentarne debate okrog politike azila, zakona tujcev ipd. Obžalovala pa je, da do vseh političnih zastopnikov koroških Slovencev ni našla primernega kontakta, čeprav jih je vedno vabila na posvete, ki jih je organizirala na Terezija Stoisič Koroškem. Poseben ugled in priznanje v avstrijski javnosti si je pridobila s tem, da se je nedvomno izrekla proti vsakemu seksističnemu nadlegovanju žena. Svojo strokovno kompetentnost je pokazala predvsem v različnih pravnih vprašanjih. Če se je v zadnjih letih v avstrijski manjšinki politiki to in ono premaknilo na pozitivno, potem, tako Stoisičeva, sta tudi njena navzočnost in njena zavzetost k temu doprinesli. Ravno uspehi v manjšinski politiki pa nikoli niso samo sad poedincev, kot to nekateri radi poudarjajo, marveč so vedno rezultat številnih, vidnih in nevidnih naporov tudi drugih. Udeleženci/udeleženke generalnega zborovanja so mag. Terezijo Stojsičevo enoglasno izvolili za manjšinsko zastopnico, ki bo kandidirala pri zveznem kongresu Zelenih za manjšinski mandat. Prav tako so izvolili 4 delegate/delegatke, ki bodo zastopali „stare" in „nove" manjšine. Naslednji zvezni kongres Zelenih bo 10., 11. in 12. 12. 1993 v Celovcu (sejmišče, hala 5), katerega se poleg vabljenih delegatov/delegatk lahko udeležijo vsi, ki podpirajo politiko Zelenih. Dr. V. Wakounig Avtonomno gibanje odprtega radia Razgovor s predstavnico AGORA gospo Brigitte Busch za razširitev slovenskih radijskih oddaj v okviru O RF. Boste konkurenca? AGORA kaj je to? To pomeni Avtonomno gibanje odprtega radia/Arbeiter-gemeinschaft offenes Radio. To društvo smo ustanovili leta 1989, ko smo en teden iz italijanskega Trbiža oddajali samostojen radijski program. Leta 1989 smo vložili pritožbo tako v Avstriji kot tudi v Strassbur-gu. Zakaj se zavzemate za dvojezični radio? Prepričani smo, da je za to potreba. V Avstriji imamo najvišjo medijsko koncentracijo. Izčrpna in kontrastna informacija ni zagotovljena. Posameznik se lahko javlja k besedi le preko pisem bralcev. ORF ne upošteva v zadostni meri dvojezičnosti. Iz Slovenije pa je težko sprejemati radijski signal, še bolj pa televizijski signal. Brigitte Busch Ko smo leta 1989 oddajali iz Trbiža, je sodelovalo nad 100 ljudi. To je dokaz, da je potreben dvojezični radio. Ali boste zaprosili za frekvenco? Do začetka prihodnjega leta bomo skupaj s kulturnimi in drugimi iniciativami izdelali koncept za dvojezični nekomercialni radio in takoj ko bo to mogoče, bomo zaprosili za frekvenco. Politične organizacije koroških Slovnecev se zavzemajo Ne. Popolnoma pravilno je, da se organizacije zavzemajo za razširitev radijskih oddaj v slovenščini v okviru ORF. Na podlagi razsodbe iz Strassbur-ga bo Avstrija tej zahtevi morala ustreči. Toda poleg tega razsodba evropskega sodišča garantira tudi nekomercialnim radijskim postajam njihov obstoj. Zato bo tak dvojezični radio dopolnilo k slovenskemu sporedu v ORF. Čestitamo Vam k Vašemu supehu. Flvala lepa. ARGE Region Kultur (vseavstrijska organizacija za regionalno kulturo) in SPZ prirejata SEMINAR o Pomenu sociokulturnih centrov na podeželju“ Seminar bo od 3.-4.12. ’93 v stari šoli v Šentjanžu v Rožu Spored: petek, 3. 12., 19.30: Prezentacija programske zasnove za oblikovanje kulturnega centra v stari šoli vŠentjanžu 4. 12., 9.00: Klaus Reitner: Sociokulturni centri - teoretična izhodišča, naloge in funkcija 10.30: Mag. Elisabeth Kornhofer: Prezentacija muzejskega projekta in kulturno delo v Wagrainu (Salzburška); Dr. Anton Rohrmoser: zobraževanje - kakšne so potrebe v kulturnem delu? 14.00: Delovni krožki in plenarna diskusija 17.00: Zaključek Seminar priporočamo vsem tistim, ki se ukvarjajo z načrtovanjem kulturnega dela, povezanega z delom v kulturnih domovih. Priporočamo ga pa tudi tistim, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Namen seminarja: v glavnem bomo zvedeli, kako delujejo sociokulturni centri drugod po Avstriji. Male države - obogatitev ali ovira v Evropi? Male države - politična stalnica ali samo narodne muhe? V okviru 13. avstrijskega kongresa za sociologijo, ki je potekal med 25. in 27. novembrom na celovški univerzi, je v petek, 26. novembra, bila zanimiva diskusija na temo „Male države v družbi velikih -Prihodnost malih držav“. Diskusije se je poleg profilovega urednika Georga Hoffmana-Ostenhoffa, švicarskega politologa Hans-Petra-Meier-Dal-lacha, diplomata Thomasa No-wotnija (trenutno v Parizu) in sociologa Ronalda Pohorylesa z Dunaja udeležil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki je decidirano zastopal življensko pravico malih držav in kot vzorec njihove uspešnosti predstavil prav Slovenijo. Peterle je na začetek svojih razmišljanj postavil trditev, da je Slovenija kot „uspešna zgodba“ dokaz, da imajo male države prihodnost. Slovenija je že za časa Jugoslavije veljala kot neke vrste virus in model su-verenizacije malih držav, zaradi česar so skušale velesile, predvsem ZDA, njen politični vpliv čim bolj zatišati, ker so nasplošno zagovarjale načelo nedotakljivosti in nespremenljivosti obstoječih državnih meja. V primeru Slovenije pa so se jasno opredelile za Slovenija - uspešna zgodba? Jugoslovansko opcijo, ki za določene politične centre očitno kljub vsemu še ni izgubila svojega pomena. To med drugim dokazujejo stalna namigavanja na „bivšo Jugoslavijo“, kar na primer za „bivšo Sovjetsko zvezo“ ali „bivšo Češkoslovaško“ ne velja. Slovenija, tako Peterle, pri takih računicah oživljanja neke jugoslovanske države ne bo sodelovala, se bo pa seveda zavzemala za sodelovanje med državami na prostoru bivše Jugoslavije. Peterle je prepričan, da proces nastajanja malih držav v Evropi še zdaleč ni končan. Ta pravica samoodločanja in odcepitve izvira iz raznih pritiskov, ki jih izvaja center določene države. Morda bi Slovenija ne šla pot samostojnosti, če bi njeni legitimni interesi bili uresničeni in upoštevani v bivši državi, je postavil slovenski zunanji minister retorično vprašanje, in zato si je bivša jugoslovanska provinca vzela svobodo samodoločbe in svobode. In ta občutek svobode je prijeten, a ne poceni. Diplomat Nowotny je vprašal, čemu Avstrijci in Slovenci vedno poudarjajo svojo majhnost, Madžarom ali Švedom da nekaj takega sploh ne pride na misel. Opozoril je na možnost razpada številnih držav in dejal, da taka usoda kaj zlahka doleti tudi Avstrijo, ki je sad dogovora med posameznimi zveznimi deželami, vrhu tega pa jo prometne in komunikacijske žile delijo na tri interesne sfere - švicarsko, nemško in podonavsko. Za Nowotnija je renesansa malih držav po eni strani sad desetletnega miru v Evropi. Vojna in konflikti namreč kori-sitjo le močnejšim in večjim skupnostim, po drugi strani pa je to izraz gospodarskega razvoja. A tudi tukaj je zaradi vse večje konfliktnosti v svetu opazen razvoj h krepitvi centrov. Hoffmann-Ostenhoff je tezo o nadaljni suverenezaciji malih držav imenoval hudo grožnjo, saj je po njegovem prav težnja k malim državam vzrok krvave rihte v Bosni. Če bi se Evropa Male države -vir konfliktov? podobno kot Afrika držala načela nedotakljivosti meja in ne bi razbijala Jugoslavije s priznanjem Slovenije, Hrvaške in Bosne, potem ne bi imeli sedanje krize na Balaknu. Slovenija, Hrvaška in Bosna ne bi smele biti priznane. Zato je primer Jugoslavija tudi velikega terapevtskega pomena, ker nazorno kaže, kam tendenca po malih državah vodi - v vojno in kaos. A protigibanje je že vse močnejše, to dokazujeta Evropska unija in podpis severnoameriške trgovinske cone NAFTA. Slovenski zunanji minister je zavrnil Ostenhoffa, ker meša vzroke in posledice in dejal, da je trenutni krvavi razvoj v Bosni produkt diktatur prve in druge Jugoslavije, ki sta nacionalno vprašanje docela zanemarjali ali podrejali svojim po-litično-ideološkim ciljem. Slovenija in Hrvaška sta bili za konfederacijo vseh bivših jugoslovanskih republik, a oblastni center bivše države jo je odklonil. Enotni pa so si bili diskutanti v oceni, da je renesansa malih držav neka prehodna faza, kajti v skupni Evropi bo vsaka država morala odstopiti del svoje suverenosti v prid skupnosti. To pa ne pomeni izginjanje malega, to je majhnih narodov in kultur. Novinarji volili svoje zastopstvo CELOVEC. Na volitvah koroške sekcije sindikata novinarjev je pred nedavnim bil Franc Wakounig kot zastopnik slovenskih novinarjev ponovno izvoljen v deželno predsedstvo sekcije. Predsednik koroške novinarske sekcije je ostal Bernd Primosch, urednik celovškega radia. ALPETOUR, Spedition Transport Gmbh Lastenstrasse 6, A-9150 Bleiburg/Pliberk razpisuje delovno mesto knjigovodja Pogoji: praktično znanje celotnega knjigovodstva znanje obeh deželnih jezikov Nastop dela: januar 1994 Interesenti naj se javijo pisno na naš naslov ali po telefonu 04235/3131 (gosp. Konzilia) Koroška dijaška zveza vabi na diskusijo „Na grmadi66 v četrtek, 2.12. ob 19.30 med dr. Sturmom in dr. Grilcem v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu Slovenija zahteva stavbo A npkfIiuii