l^m slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Iriiaja vsak tzvzemfi siedeij in praznikov. NARODA 4 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. i The only Slovenic da2y in the United State* Issued every day except Sundays and Holidays. - 4 TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 49. — ŠTEV. 49. NEW YORK, MONDAY, MARCH 1, 1909. — PONEDELJEK, 1. S TJ Š CA, 1909. VOLUME XVLL — LETNIK AVIL Kardinal Gibbons proti zvezi cerkve in države. IMENOVANI KARDINAL JE ODLOČNO PROTI OČITANJU, DA ŽELE KATOLIČANI IMENOVANO ZVEZO. Akt ostane cerkev ločena od države, j« za njo mnogo ugodneje. GIBRONSOV PREDLOG. Nemiri v Nebraski. Grki in Italijani. GRŠKI IN ITALIJANSKI ŽELEZNIC NI DELAVCI SO STRELJALI NA MARŠALA IN NJEGOVE POMAGA-ČE. Posledica temn je bil splošni boj med domačini in tnjcL INOZEMCI PREGNANI. Baltimore, Md., 27. febr. Za mar- fo številko mesečnika North American Review, je spisal kardinal Gibbons obširen članek, s kterim odločno odklanja vsa očitanja od strani druzih krščanskih cerkvenih organizacij, da žele ameriški katoličani izposlovati zvezo med državo in cerkvijo, kar bi pomenjalo nelojalnost katoličanov napram našej zve-zinej n.-tavi. Kardinal Gibbons piše med drugim doslovno: "V naši republiki živi petnajst milijonov katoličanov, kteri vsi so popolnoma, uverjeni, da vlada med njihovo vero in njihovimi dolžnostmi kot ameriški državljani, popolno soglasje. V njihovih srcih popolnoma spajata ljubezen do njihove vene in njihove domovine. "Oni se strinjajo z ustavo brez kakih pomislekov in brez najmanjše Želje, da bi se sedanji odnošaji spremenili v kteremkoli pogled n in oni lahko vsaki čas prisežejo, da bodo skrbeli za to. da ostanejo vsi dosedanji odnošaji nespremenjeni. "Ameriški katoličani so zadovoljni z ločitvijo cerkve in držav«, in jaz Bern prepričan, da zveze med drŽavo in cerkvijo ni želeti miki v prid eerkve, niti v prid države. Nam so poznani blagoslovi sedanjih odnoša-jsv in sedanje ureditve; to najn daje svobodo in približuje Ijndstv* in da-hovne mnogo bolj, kakor bi ko storili serkev in država." Uebling, Neb., 28. febr. Maršal Oforge Heineman je nameraval s svojimi pomočniki prijeti in aretovati par italijanskih in grških železničnih delavcev, ki so kalili mir. Slednji pa niso dolgo premišljali in so pričeli na maršala in njegove pomočnike streljati. Maršal in jeden pomočnik sta bila nevarno ranjena. Domačini so potem vsled tega napadli inozemce, ktere so pregnali iz mesteca. Končno so se Grki in Italijani zaklenili v nek vagon Chicago, Burlington & ()uiney železnice in domačini jih .sed.n oblegajo. Maršal Heineman j" dobil IS kro-gelj, toda kljub temu bode okreval. Dva Italijana so prijeli v Scribnerju, kamor sta od tukaj pribežala. VESELE VDOVE NA SANEH. Skupno imajo 1165 let, toda kljub temu se zabavajo kakor dekleta. Friendship, N. Y-, 27. febr. Ves Allegany county sedaj n« govori dm-zega, nego o zabavnej vožnji petnajstih vdov, ktero jim je priredil H. A. Corbin iz tuk. vasi. Vdove, ki so se vdeleiile zabavne vožnje imajo Skupno starost 1185 let, in med njimi je najstarejša Mrs. Julia Corwinova, ki je stara DO let. Ostale so povprečno »tare po 79 let. Corbin je nalovil vdove v velike sani in pri tem jc opazil, da so vse nam ah pozabile na svojo starost in živel* nekako v dol«, ktera jm že pred šestdesetimi leti minila. Vd«*ve js vozil daleč po okollei in ves čas so se veselile, smejale in k etično tn-di zapele stare, le davno pozabljene peamL Ko jih je pripeljal zopet v van, so aefctcrc skuSale cclo plesati znani valček Iz "Merry Widow", toda to ni >io, ker pr< tolgo -edele na VIHAR SE JE POLEGEL. Vsled tega sedaj nadaljujejo z nakr-ce van j eni premoga na oklopnice. Norfolk, Va., 27. febr. Vihar, ki je par dni divjal ob atlantskem obrežju, se je polegel in vsled tega so na tukaj zbrane oklopnice sedaj zopet pričeli nakrear.iti potrebni premog. Vreme je sedaj zelo lepo, tako, da nudijo ladije krasen pogled. Danes se je iz oklopnice Virginije izkrcalo 500 mornarjev, kteri so bili prvi, ki so prišli na kopno, odkar se je vrnilo oklopno brodovje v domovino. Mnogo jih je prišlo iz Hampton Roads v Norfolk. Oklopnici Virginia in Minnesota sta sedaj dospeli v Norfalk. Panther je danes odplula v Pbiladelphijo in ije slede v kratkem tudi oklopnice Kearsarge, Ken-turkv. Wisconsin in Illinois. PROTI TRUSTOM. Država Arkansas je strogo nastopila proti mesarskemu trustu. Little Rock. Ark.. 1. marca. Državni pravnik Rov D. Campbell je vložil proti tr^m chicaškim mesarskim tvrdkam tožbo, vsled ktere so imenovane tvrdke grešile po protitrustnem zakonu. Tožba predlaga, naj vsaka omenjenih tvrdk plača denarno kazen v znesku po $3.000,000. Velik požar v Philadelphia Philadelphia, Pa., 28. febr. Veliko sedemnadstropno poslopje Pazon & Comfort Co. na 8. ulici je deloma zgorelo. Požar je napravil za $100,000 Skodc. Dva gasilca sta bila ranjena. Cena vožnja. Parniki Avstro-Amcrikane črte "LAURA" odpluje j, marca. "OCEANIA** odpluje t c. marca ''MARTHA WASHINGTON" odpluje 14. marca. Vožnji listek velja is Now Torka: ali Rek*.. Blaga j ni čar v stiskah. Woodsville, N. H., 27. febr. Bla-jrajiičar tukajšnje nacijonalne banke, i W. Allen, naznanja, da mu primanjkuje $19.5«'0, vsled cesar so ga iakoj zaprli, t.-da potem, ko je položil $10.000 jamčevine, zopet izpustili. 1'riinanjkljsj «c delničarji imenovane banke takoj nadomestili, tako, da vla-iratelji na bodo imeli nikake zgube. Danka je le majhna in njena glavnica znaša $180,000. Vso rodbino »moril Decatur, Ala., 27. febr. Pri tuk. sodišču je trinajst let stari deček Gilbert Liker izpovedal, da je njegov strie Bob Clemens umoril vso Edmondsonovo rodbino, nakar je požgal todi hišo imenovane rodbine in dal omenjenemu dečku 20 centov, da bi molčal. Stric je pripovedoval de#ku. da ga Edmondsonova rodbina zasleduje, vsled česar jo mora pomoriti, ker icače bi oni njega umorili. Deček je takoj na to povedal svojim starižem vro ono, kar mu js strie povedal. Tuli stariii so pri sodišču jednako irj»ovedali. kakor njihov deček. Morile« in požiga!«* jo ž« na Tillmanova osveta. "Nemoralna poslanica." SENATOR IZ S. C. PREDLAGA, NAJ SE JEDNEJ PREDSEDNIKOVI POSLANICI NE DOVOLI POŠTNO RAZPOŠILJANJE. —o— Poslanica, oziroma poročilo se bavi z nemoralnostmi v nekterih washingtonskih hišah. V VARSTVO MORALE. Južne republike. Nevarnost v Nicaragui. REPUBLICA NICARAGUA JE PRIČELA Z VOJNIMI PRIPRAVAMI PROTI SVOJIM SOSEDOM. Vsled tega je vlada Z jed. držav sklenila poslati na jug dve vojni ladiji. ZVEZA SREDNJE AMERIKE. Washington, 27. febr. Senator Tillman iz South Caroline je vložil resolucijo, s ktero poživlja senatov odsek za poštne zadeve, naj preišče vprašanje, naj se li dovoli poročilo tako-z\ane stanovanjske komisije in tozadevno predsednikovo poslanico razpošiljati po pošti, ali ne. To poročilo ir. pismo je pred par dnevi poslal predsednik senatu po pošti. Tillman je uverjen, da se take stvari, ki so skrajno nemoralične, ne smejo razpošiljati po pošti. Komisija namreč poroča o nezdravih in protizakonitih stanovanjskih razmerah v nekterih okrajih Distrikta Columbia. Pri tem je poročilo j>i>.ino tnko temeljito, da zamore vsak otrok razumeti, o čem se tu poroča. Resolucija j-^ obudila v senatu dokaj senzacije. Na predlog senatorja Ti 11 mana so jo izročili poštnemu odseku. Poročilo je tako, da ga 111 bilo mogoče v senatu citati, dokler niso izpraznili galerije. Mnogo senatorjev je mnenja, da je poročilo komisije skrajno škodljivo javni morali. FARMER PREMAGAL PET ROPARJEV. Odvzel jim je tndi $1600 ukradenega denarja Muskogee, Okla., 27. febr. V gorovju San Bois je danes farmer Jas. Beck, ki ima svojo posest blizo tu-kajšnjega mesta, premagal pet roparjev, kteri so mu odvzeli $2000 njegovega denarja. 'loparjem je odvzel večino ukradenega denarja, vendar se mu pa ni posrečilo roparje izročiti pravici, kajti vsi so ušli. Pri tem je na nje streljal in dva več ali manj ranil. Roparji so prišli v farmerjevo hišo rninolo nedeljo zjutraj, mu odvzeli de-r.ar in bežali. Farmer se je takoj napotil na zasledovanje roparjev, kterim je sledil 17 milj daleč v gorovje, dokler jih ni dohitel. Tu je čakal, da se je stemnilo, in ko so se lopovi pripravili, da gredo spat, jih je presenetil z revolverjem in klicom: "Roke kviško!'' Ko je roparjem sporočil, da so obkoljeni, so mu prostovoljno dali $1600, oziroma vse, kar so imeli, nakar je skušal prisiliti jih, da mu slede v Muskogee v ječo. To se mu ni posrečilo, kajti ko so lopovi zvedeli, da jih je larmer sam iznenadil, so pričeli bežati. Na nje je farmer streljal in dva .-anil. Sedaj išče šeri-fovo možtvo roparje. Washington, 27. febr. Tajništvo vojne mornarice je poslalo rear admiralu Swinburneju, poveljniku našega paoifičnega brodovja povelje, naj nemudoma pošlje dve vojni ladiji v Amapaio, oziroma v glav. > lu-ko na zapadnem obrežju republike Honduras, kajti v Srednji Ameriki je zopet pričakovati važnih političnih dogodkov, tako, da je potrebno skrbeti za mir in za to, da se na ta-mošnje domačine vpljiva. Vlada je- sklenila poslati vojne ladije v Srednjo Ameriko vsled poroči la našega konzula in poslaništva iz Manague v Nicaragui. Imenovano poslaništvo namreč javlja, da je republika Nicaragua pričela z vsestranskimi vojnimi pripravami, kar je skrajno nevarno za mir v vseh republikah Srednje Amerike. Predsednik Zelaya še vedno ni ostavil misli in načrtov za združenje vseh srednje ameriških republik. Do k a: en j a miru ne body prišlo, ako se bode admiralu Swinburneju posrečilo preprečiti kake nemire. Admiral je dobil navodila naj vpljiva na Niearasruo. kakor ve. da bode ilosejrel najboljše vspehe. 'Kaj so pravzaprav dogaja sedaj v Nicaragui še ni znano, kajti poročilo našega poslaništva ni popolno. Vse-kako je pa vlada sklenila, da bode skrbela za nwr v Srednji Ameriki. Sneg in plačevanje obrokov. Win-ted, Conn., 27. febr. Zeb Holey iz Brushy Hilla pri Woodburyju je nedavno kupil nove sani. ktere I*-de piačeval v obrokih po jeden dolar. S prodajalcem se je namreč do-1 v*iril, »la mu bode plačal vedno ka-Iar lx>de snežilo, po jeden obrok. Dosctdaj je sne/zlo le dvakrat, in ker -fa se za. sani pojjodila za $20, je plačal šele $2. Ker se bliža spomlad, letos najbrže ne bode več snežilo, in tako bode imel sani še nadaljnih sodem mesecev, ne da bi mu bilo treba kaj plačati. E Priznava, da je mater umoril Čifnt Samuel Hegeman, 25 let star, priznava, da je dne 16. febr. v Brooklynu zabodel svojo laetno mater, ktera ga je pri tem iznenadila, k« j« vzel njen denar iz omar«. Sodišč« ga js spoznal« krivim umora po prvem reda. Obsojos bodo da* 2. Napredek Gube. Množitev prebiva va, TEKOM OSMIH LET SE JE PREBIVALSTVO REPUBLIKE CUBE ZA TRETJINO POMNOŽILO. Tudi trgovina z inozemstvom kar na debelo napreduje. MANJ AN ALFABETOV. Washington, 27. febr. Urad za in-zularne zadeve* ki tvori del vojnega oddelka zvezine vlade, je te dni objavil knjigo pod naslovom: "Cuba, njeno prebivalstvo, zgodovina in pripomočki." V knjigi je tudi popis ljudskega štetja, ktero se je na imenovanem otoku izvršilo v letu 1907. Od leta 1899 do 1907 se je število cubanskega prebivalstva pomnožilo od 1.572,797 na 2.048,980 osob, oziroma za 30 odstotkov. Ker meri otok 44 tisoč 164 štiri jaških milj, pride na vsako tako miljo cubanskega ozemlja nekaj nad 46 prebivalcev. Največ prebivalcev biva v pokrajini Havani, namreč 538,000, in potem slede pokrajine Santa Clara. Oriente, Pinar del Rio, Matanzas, Camaguev. Več nego polovica prebivalstva biva na deželi in le ostali državljani bivajo v cubanskih mestih, kterih je na Cu-bi 134. Več nego dve tretjini prebivalstva tvorijo beli, dočim so ostali zamorei in mulatje. Na Cubi je tudi 11,000 Kitajcev. Med belimi je le nekaj nad 200.000 inozemcev iri vsi ostali so domačini. Med inozemci ni niti 7000 državljanov Zjedinjenih držav, dočim živi na otoku nad 100,000 Špancev. Odkar se je Cuba rešila takozvane-ga španskega iarma, se je na otoku šolstvo lepo razvilo in število analfa-betov vedno bolj nazaduje. --o- Nesreča pri požaru. Chicago, HI., 28. febr. T«kaj j© zgorelo veliko Skladišče tvrdke Diek-inson. Pri gaSenjn so j« podrla velika stena, ktera js pokopala v«š gasilcev, kt«ri vsi so Vili vbiti. Razvalin« m daj odstranjujejo. Materijal-ns fc«d» ansio «M.IM. Položaj na Balkanu. Posvetovanja velevlasti. POLOŽAJ MED AVSTRIJO IN SRBIJO ŠE VEDNO 1*1 JASEN IN MIR ŠE NI STALEN. Velevlasti bodo predlagale Sr*^1-naj ne zahteva avstrijski ga ozemlja. PO RUSKEM NAr ■ cla .tja « *■ r z* (1 ", 100 H -O- 1' - - s. , i a. \m ' - Dunaj, 1. marca, postopati z vso mogoč proti časopisom, kteri ja; bilizaeiji U0 tnili-jouov kron in vsaki dan velja vzdrževanje vojaštva ob srbski u:eji na-daljna dva milijona kron ($400.000). Ptdeg te^a mora Avstrija plačati sedaj Turčiji 54 milijonov kron odškodnine za aneksi jo Herceg - Bosne in vrhu vsega je napravi'1 bojkot Avstriji tudi 50 milijonov kron škode, tako da velja Aehrenthalova balkanska politika Avstrijo že dosedaj 800 milijonov kron. Vsled tega naznanja finančni minister Burian, da najame vlada te dni 220 milijonov kron posojila, kajti tudi to svoto bodo še potrošili, predno bode balkanska afera končana, tako, da znašajo skupni izdatki Avstrije najmanj tisoč milijonov kron ali jedno milijardo. Posledica t-ega bode brezdvomno povišanje davkov. Pariz, 28. febr. Tu kroži vest, da IxkIc UiLsija privolila v francoski predlog glede posredovanja v Srbiji, takti tla je neposredna vojna nevarnost odstranjena. Berolin, 28. febr. Optimizem glede Avstrije in Srbije je pričel zopet zginjevati. kajti ravnokar je srbska vlada naročila pri lastnikih berolin-ske tovarne za šotore, Robert Rei-chelt & Co. 100.000 vojaških šotorov, ktere odpošlje tovarna že v torek v Srbijo. Istodobno prihaja iz Belgra-tla poročilo, da je Srbija zbrala vojsko. ki Šteje 350.000 mož brez prostovoljcev. London., 28. febr. Rešitev balkanskega vprašanja nikakor ni tako, kakor so si velevlasti pred tednom dni predstavljale. Medsebojno obravnav® glede sporazuma med velevlastmi, so sicer nekoHko napredovale in tudi se sedaj upa. da se bode še mogoče izogniti vojni, vendar pa med velevlastmi še ni prišlo do gotovega načrta glede posredovanja med Avstrijo in Srbijo. Tuk. ministarstvo isoctranih del naznanja, da nemška in avstrijska zatrjevanja, vsled kterih j« Rusija že privolila v franeoski posredovalni pred!«g. niso resnična. Pač se j« pa Rusija z Anglijo dogovorila, da s« pozove Srbijo, naj mataaiso oanaii svoje zahteve od Avstrije. Predno se pa to zgodi, žele velevlasti vedeti v ktere srbske zahteve bode Avstrija privolila, nakar bodo vlasti indirek-tno na Dunaju posredovale. Ruska vlada ima pri tem težavno stališče, kajti vse rusko prebivalstvo zahteva, da Rusija podpira Srbijo. * * * febr. Avstrijski mini-ih del Aehrenthal je ti i I avstrijsko stališče emu. ali balkanskemu vstrija bode privolila v esil, ako Srbija prične z ijo, nakar privoli Avstri-rbske zahteve, ktere se ne topa gotovega ozemlja Av-iji. Avstrija po nalogu ne bode privolila v slovansko zvezo, ktere aj bi bila Srbija, ker to je jo prenevarno. Mir ali pa e sedaj odvisna od odgovora, bode Srbija poslala na av-e predloge. rograd, 27. febr. Rusija je nabila Srbiji, da jo bode v vsakem podpirala, da pa ne sme raču-i na vojaško pomoč od strani Ru-e, kajti do evropske vojne ne sme iti. London, 27. febr. V tuk. političnih krogih so prepričani, da Avstrija tajno želi, da bi se jej nudila prilika prekoračiti srbske meje, ne da bi potem prišlo do evropske vojne, toda vsakdo in tudi Avstrija dobro ve, da se jej ta prilika nikdar ne bode nudila, vsled česar se je končno udala predlogom Evrope. Velikansko senzacijo je v Avstriji obudilo poročilo, vsled kterega je Rusija pozvala pod orožje svoje rezerviste za dobo sedmih tednov. To je Rusija storila najbrže iz diploma-tičnih. no pa iz vojaških ozirov. Iz Petrograda se porot'-a. da tamkaj še vedno prevladuje pesimizem, dočim v drugih evropskih glavnih mestih niso več tako vznemirjeni, kajti vojna je sedaj še za enkrat odvrnena, dasiravno nihče ne ve. kako se zamore vsa stvar obrniti. CALIFORNIA ZOPET PROTI JAPONCEM. — j— California se ne more znebiti strahu pred Mongolci. Sacramento, Cal., 28. febr. Cali- fornijski senat je z 28 proti 7 glasovom. sprejel resolucijo, s ktero se poživlja kongres, da razširi zakon ! proti Kitajcem na vsei Mongolce. Re-j solucija je samoumevno naperjena v j prvej vrsti proti Japoncem in tako j >e je vsa, jedva zaspala senzacijonel-l nost, z*vpet probudila. Prvi metulj. Včeraj popolndne je v Bayonne, N. J., nekaj časa prijetno snežilo, toda pet minut za tem je pričelo sijati solnee in kmalo nato se je pojavil na vrtu Harry Suckowe hiše prvi letošnji metulj — "logov belin. Metulja so vjeli in ga odnesli v kuhinjo, da ne bi zmrznil, kajti po noči je zavladal zopet mraz, tako, da se je napravila na stoječih vodah ledena skorja. Prohibicija v Indiani. Indianapolis, Ind., 27. febr. Pri včerajšnjem glasovanju za in proti gostilnam sta se tudi countyja Gibson in Carroll odločila za to, da se odpravijo gostilne in tla se uvede popolna prohibicija. Dosedaj je glasovalo 25 eountvjev o Local Option in od teh se je samo jeden izjavil za to, da se gostilne še v nadalje obdrže. Tem-perenčniki so prišli že zjutraj ob 6. uri na volišče, tako, da so bili prvi, ki so oddali glasove. V Gibson county ju so imeli 1067 glasov večine. Vlak skočil raz tir. Des Moines, Ia., 27. febr. Pri Van Hornu, Ia., je skočil danes zjutraj potniški vlak Chicago, Milwaukee & St. Paul železnice. Ko se je pripetila nezgoda, je vozil vlak z hitrostjo po 60 milj na uro. Vsi vagoni so se pre^ vrnili in pri tem je bil strojevodja ubit in.več potnikov je nevarno ranjenih. Ker je kradel premog, ustreljen. Pasquale Fu.-s v Plainfieldu, N. J., je včeraj kradel premog na nekem. vagonu New Jersey Central železnica blizo imenovanega mesta. Pri tem ga je zasačil detektiv imenovane železnice. Ko je hotel bežati je detektiv nanj streljal in ga nevarno ranil. Neirečaika so poslali v bolni-m, kjff so mn krogljo odstranili. Iz Avstro-Ogrske. Slovanski parlament. KER TVORIJO V AVSTR. PARLAMENTU ZDRUŽENE SLOV. STRANKE VEČINO, VRŠILE SE BODO SLO- j VANSKE OBRAVNAVE. j Nemci se že sedaj jeze na bodoče sedanje državnega zbora. SLOVANSKI GOVORI. Dunaj. 28. febr. Dasiravno se vsa avstrijska javnost predvsem sedaj zanima le za položaj na Balkanu, ^e kljub temu tudi mnogo govori o dočem zasedanju državnega zbora. Kakor znano, se vsi slavjanski, ra-zuu poljskih poslancev, združili v skupno stranko, ktera je največja v avstrijskem parlamentu. Nemci se te stranke največ boje, kajti oni dobro vedo, da mora sedaj predvsem držav-nozborsko predsedništvo preiti v roke Slovanov in da moraj j dobiti najmanj še jednega ministra. Brez slovanske slranke bode vsak zakon onemogočen. Najbolj pa boli Nemce dejstvo, ker se bodo pri sedanjem zasedanju parla~ menta vršile v«e razprave in vsi govori v slavjanslcih narečjih, tako. da bodo Nemci prisiljeni ali učiti se jezik večine prebivalstva, ali si pa nabavljati prestave govorov večine poslancev. V tem dejstvu je dokaj ironije, kajti po Nemcih vedno natolcevani "nemški Oesterruich" je zastopan v parlamentu po največji stranki, ki je slavjanska. SMRTNE OBSODBE V RUSIJI. 39 socijalnih revolucijonarjev v Kijevu obsojenih. Kijev, 1. marca. V minolem tedu« je tukajšnje vojno sodišče obsodilo tri socijalne rcvolucijonarje v smrt, 21 v dolgotrajno ječo in 10 v pro-gnanstvo. Vsi obsojenci s«» bili člani neke s<»-cijalne revolucijonarne organizacije. Med njimi je Muli Vladimir Šenict, ki je bil v prvej dumi poslanec pol-tavskesra okraja. Semet je obsojen v ječo v trdnjavi. NEW MEXICO IN ARIZONA. Letos še ne postaneta državi Washington, 1. marca. Teritorija New Mexico in Arizona še ne postaneta letos državi, kajti pri sedanjem zasedanju kongresa ne pridejo tozadevni predlogi več na vrsto. Minoio soboto se je vešila posebna seja odseka za teritorije, toda pri tem so vsi člani odseka sklenili, da se tozadevne debate odlože za nedoločeno dobo. in sicer z ozirom na strankarstvo. Končno so člani odseka ostavil." svojo dvorano, np da bi kedo dejai. kedaj naj se zopet prič no posvetovanja o tem predlogu. Osnarje v staro domovino pošiljamo is 9 10.35............. 60 kroa u 20.50............. 100 kros ia 41.00............. 200 kron ca 102.50............. 600 kron t« 204.50............. 1000 kroa » $1018.50............. 6000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne posiljatve izplačuj« e. kr. poštni hranilni urad v 11. d« 12. dneh. Denarje nam poslati j« naj prill č-asje do 25.00 v gotovini v pripors-tanem ali registriranem pisma, vsč^s usske po Dnm3st;j Pc«tal Money Order ali pa New Tork Bank Drafl FRANK 8AKSER OO. «1 Cortlandt St., New Tork M. % 6104 St. Olair Avs., N. 5., Cleveland. OMs. "6LAS NAftODA" ,St tri (Slorenac Daily.) _ md and pebliahed by the VLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRAJCK 8AKJ8ER, President. VICTOR YAJ-JAVEC, Secretary. LOU IB BENEDIK, Tieeeurer. Place of Bosineei of the corporation and iddfr—— of above officer«: 82 Cortland t •treatyBorooch of Manhettan. New York SB lefeo vet)« iiat u Ameriko in Ctanado.........$3.00 u pol leta.........1-50 I, leto u mesto Mew York . . . 4.00 m rjo! leta ia meeto New York . 2.00 0 (Evropo aa vee leto.....4.50 m „ m pol leU.....tSO #„ „ četrt leta .... 1.76 Xvropo poeiljamo »kopno tri Heritke. ,"<3LAH NAHODA" Una)* vsak dan i%-nemld nedelj in praznikov. NQLAS NARODA" ("Voice of the People") bleed every dar, except Sundays and Holidays. So bocription yearly $3.00. oAdvertiaeatcnt on'agr cement. Dopisi bree podpise in oeobooeti se ne natisnejo. Denar naj te blagovoli pošiljati po Moaiey Order. Pri apieatembi kraja naročnikov troeUne, da «e nam tudi prejinje ilvaHMs naznani, da hitreje naj-iirao aaslovuika. Dopisom in po&ljatvam naredite naalov: "GLAS NAkODA" M Oortlandt Street, New Yoik City. * Telefon 4687 Cortland t Na borzi. Na berai v New Yorku je prišlo v totem tedna do malega poloma, ktari ae je nanašal pred vsem na delnice trusta za jeklo, o kterem smo t* dni v 1 'Glasu Naroda" obširneje raztuotrivalL, ki je pa potem posegel tudi v vrste druzih delniških podjetij, tako, da so končno vse vrednostno listine z ozirom na njihovo vrednost nazadovale. Padanje vrednosti je pa bilo popolnoma opravičeno, ne da bi bilo ▼sled tega tudi nevarno za splošen gospodarski poljžaj. Vodje trnsta za jeklo se bili prvi, ki so dajali ljudem »rfcnost, in sicer tako glasno, kakor mogoče — vsled česar jim je ljudstvo, ki ae peča z borze, tudi zahvalno. Oni so namreč vedno in vedno »aznanjevali. da se prosperiteta, ki je skoraj popolnoma zginola, zopet vra-ca, in *o so nazna nje vali v tako prepričevalnem smisla, da so jim ljudje morali na vsak način verjeti. To so ljudje končno tudi storili in so brez pomisleka kupovali trustove delnice ter špekulirali dalje, tako, da je cena teh delnic kar avtomatično skakala vedno višje in višje. Končno je pa nastopil oni trust, ki je ljudem naznanil, da je prosperiteta še vedno nekje v zraku, kar je storil tem, da je znižal cene svojim proizvodom. Pričel je, kakor smo že javili, s tekmovanjem proti vsem svojim konkurenčnim podjetjem, tako, da je na polju jeklene obrti moralo priti do kon«-.i-> demoralizarije. Posledica temu je pa neizogibna in mora nastopiti v obliki znižanja dividend. Oni, ki so lioječi, kakor tudi pametni špekulant je, so vse to uva-ževali in -o prodajali svoje delnice. Temu je sledilo znižanje cen. Toda tudi znižanje carine na uvoz jeklenih izdelkov ni izključeno, kajti nekaj tacega se je v Washingtonu že predlagalo. To je bilo treba tudi uvaževati kot argument za špekulacijo na znižanje delniških cen. Mogoče j*, pa tudi trust sam uprizoril sedanji j položaj in polom, da tako vpliva na kongres, ki se bavi z reformo varnostne carine, ktera vsebuje tudi carino na jeklene izdelke. Vendar pa kaj tacega ne moremo verjeti, kajti ljudje pri imenovanem t rust u so preveč pametni, da bi dopustili, da se poslabša njih ugled samo radi tega. da koga vjeze. Vendar pa ima tekmovalni boj, ki je nastal v jekleni obrti, tudi svojo dobro stran: ker so cene trustovih proizvodov padle, bode vprašanje po' teh proizvodih mnogo večje, kakor je bilo dosedaj. Stavbena obrt se lx>de vsled tega kmalo poživila in tako bode vplivala na javna dela v toliko, da se ">ode delalo v mnozih krajih, kjer sedaj delo počiva. Polom na borzi je pa v ostalem skoraj že pozabljen, kajti že se je pričelo špekulirati na zvišanje cen, in sicer dan :*a dnevom v večjem obsegu. Vsi nauki zadnje panike so skoraj že popolnoma pozabljeni, kajti paniko na borzi si nikdo ne predstavlja v obliki ; znanega "memento mori"______' ---- * » » » - Ženska volilna pravica. Olympia, Wash., 27. febr. Gover-1 ner države Washington je včeraj podpisal zakon, ki dovoljuje ženskam volilno pravico. Ta zakon določa, da bodo prihodnjo jesen možki potom glasovanja določili, naj se li dovoli iftnukani splošna volilna pravica. "Le še štiri; le še tri dni"... tako šteje sedaj naše prebivalstvo dne-| ve do četrtega marca, oziroma do ' dneva, ko se izvrši v Washingtonu sprememba v Belej hiši, v ktero pridu imenovanega dne nov predsednik. Nekteri štejejo te dneve nekako ironično, zopet drugi s poštenimi, čeravno nekoliko naivnimi nadami: "Sedaj bode zopet vse v redu in vse bode dobro!" Vendar pa sedaj še ni ugoden čas. .da bi pisali zgodovino zadnjih sedmih upravnih let, kajti atmosfera je še vedno napolnjena sovraštva med političnimi strankami in vsa ta "zgodovina" t vari takorekoč le sedanjost. Tudi še niso zaceljene rane, ktere so nastale zgolj radi predsodkov, zlob-nosti in političnih strasti... Še tri dni... potem pride v Belo hišo nov gospodar, oziroma oni, ko-jega si je določil naslednikom, najbolj razupiti in po njegovih nasprotnikih najbolj sovraženi dosedanji naš predsednik. V Belo hišo pride oni, kterega je baš te dni imenoval sedanji predsednik "moža najboljše šole" in moža "najlepše srčnosti". In ta mož je baš te dni naznanil javnosti svoj program: "Dohodninski in dedinski davek. Revizija proti-trustnih zakonov, da bodo bolj vplivali na truste. Nikake milosti onim, ki kršijo zakone in tudi ako so še tako mogočni. Omejitev moči velikega posestva." "Še tri dni "t In potem t Potem bodemo živeli nadaljna štiri leta, in sicer pod novim predsednikom, toda po starem kurzu... Jezikovni zakon za Češko. Vlada je predložila v poslanski zbornici dva zakonska načrta, ki se tičeta 1. ureditve jezikovne uporabe pri državnih oblastvih v kraljestvu češkem, 2. ustanovitve okrožnih vlad v kraljestvu češkem in vsled tega potrebne spremembe v organizaciji politične uprave. Ureditev jezikovne uporabe pri drž. oblastvih. Ta zakonski načrt obsega 38 točlfr-Glavna tendenca tega načrta je, da vsak deželan lahko ustno in pismeno občuje v svojem jeziku z vsemi oblast vi in da se vse njegove vloge rešujejo v njegovem jeziku. Potom natančne arondacije jedno-jezičnih upravnih ozemelj vsebuje predloga 139 jednojezienih čeških, 95 jednojezičnih nemških in 5 dvojezičnih okrajnosodnih okrožij. Vsled tega se mora preurediti več okrožij ter ustanoviti 14 novih okrajnih sodišč. Izmed novih okrajnih sodišč ima biti 9 jednojezienih čeških, 6 jednojezienih nemških. Okrožja okrajnih sodišč so odločilna za jezikovni značaj upravnega okraja. Ako sega delokrog kakšnega oblast va preko okrožja okrajnega sodišča, je jezikovno svojstvo"" okrajnega sodišča merodajno tudi za to ohlastvo. Oblastva, kterih delokrog obsega več okrajnih sodnih okrožij, so dvojezična, ako je le jedno izmed teh sodišč drugojezično ali dvojezično. Določbe tega zakona so veljavne za vsa sodišča in državna pravdni-štva in za vsa oblastva, ki so podrejena ministerstvom notranjih del, financ, trgovine, poljedelstva in javnih del. Policijsko ravnateljstvo v Pragi jt dvojezično. Jedno jezična oblastva. Jednojeziena oblastva se redno poslužujejo svojega uradnega jezika. Prugojezične stranke imajo pravico, da dopisujejo tem uradom v svojem jeziku; njihove vloge se rešujejo tudi v tem jeziku. Ako se pri ustnih razpravah stranka poslužuje drugega deželnega jezika, se ima skrbeti za to, da je dotičnik natanko poučen o toku obravnave. Obravnave se vrše in zapisniki se pišejo v jeziku oblastVa. Izpovedbe drugojezienih strank, prič, izvedencev itd. se uradoma ali na poseben predlog poverijo v dotičnem jeziku in se prilože zapisniku. Vse odločbe in sklepi v tej obravnavi se imajo stranki na njeno prošnjo izdati v njenem jeziku. Isto velja tudi za kazensko postopanje. Upisi v javne knjige in registre se imajo vršiti v uradnem jeziku. V slučaju drugo-jezične prošnje se ima pridejati vsebina upisa tudi v tem jeziku in je na aktu napraviti vknjižbeno klavzulo tudi v tem jeziku. Uradni razglasi morajo biti pisani v uradnem jeziku, v občinah, ki se poslužujejo drugega deželnega jezika, pa tudi v tem jeziku. Napisi in uradni pečati se ravnajo po uradnem jeziku. Dvojectiaa Pri dvojezičnih oblaetvik ae ara-duje ustno in pismene t jezika strank. Pri ustnih razpravah ae lahko stranke sporazumejo, v kterem jeziku se naj vrši obravnava. Ako se stranke ne sporazume, se obravnava in proto-kolira v obeh deželnih jezikih. Sklepi se vpišejo v protokol ▼ jeziku prve vloge. Uradni razglasi, napisi in pečati so dvojezični; na prvem mestu mora biti jezik narodne večine v dotičnem okrožju. Upisi v javne knjige in registre se imajo izvršiti v jeziku prve vloge. Notranji uradni jezik. V notranji službi ae jednojezični uradi poslužujejo svojega uradnega jezika, dvojezični pa tistega jezika, ki so rabili pri zunanjem uradovanju. Nemški jezik ostane v veljavi pri dopisovanju z vojaškimi oblastnijami in z orožništvom ter pri državno-policij-skih poročilih na centralna oblastva. Z občinami svojega okrožja dopisujejo oblastva v njih uradnem jeziku. Pri dopisovanju z oblastvi izven Češke se ima še nadalje rabiti nemški jezik. Deželna oblastva. Za deželna oblastva veljajo načela, | ki so določena za dvojezične urade. Pri višjem deželnem sodišča se imajo zadeve jednojezienih oblastev reševati v posebnih jednojezičnih senatih. Vsi drugi slučaji se imajo od-kazati senatom, ki so sestavljeni iz članov jednojezičnih senatov, ki so vešči obeh jezikov. Za personalne in disceplinarne stvari uradnikov, notarjev in slug je treba sestaviti na sličen način posebne senate. Pri višjem deželnem sodišču se osnujeta mesti dveh podpredsednikov. Jezikovna usposobljenost uradnikov. Pri jednojezičnih uradih se smejo nastavljati samo taki uradniki, ki so vešči uradnega jezika v besedi in pisavi. Za uradovanje v drugem deželnem jeziku se nameste uradniki, ki so v to usposobljeni in ki so vešči tudi drugega dežgjgaga jezika. Pri dvojezičnih uradih jff treba nastavljati uradnike, ki so vešči obeh deželnih jezikov. Za učenje drugega deželnega jezika. Za pospeševanje učenja drugega jezika se odrede posebne službene do-kiade, ki se podele uradnikom, ki so po sodbi jezikovne komisije popolnoma vešči drugega deželnega jezika. Doklade za uradnike X. in XI. raz-redk znašajo 300 kron, za uradnike VIII. in IX. razreda 500 kron. Vlada lahko prosilcem podeli v svrho izuče-nja drugega deželnega jezika štipendijo v letnem znesku 300 kron. Okrožne vlade. Ustanovi se 20 okrožnih vlad, in sicer 10 jednojezičnih čeških, 6 jednojezičnih nemških in 4 dvojezične. Deželno stolno mesto Praga je izločeno iz krožne razdelitve. Na čelu okrožja stoji okrožnovladni predsednik (V. či-novni razred), kteremu je kot namestnik prideljen po jeden namestni-Ski svettlik. Nadalje je treba namestiti tudi potrebno uradniško osobje. Okrožne vlade dobe vse sedaj na-mestništvu odkazane agende, v kolikor si jih ne bo izrecno pridržalo na-mestništvo samo. se tudi spominjali žalostnega meseca septembra lanskega leta v Ljubljani; rojaki tukaj so že večinoma darovali za padle žrtve in za spomenik Adamiču in Lundru. Zato smo pri tej priliki nabrali svoto $7.50, ktere Vam s tem pošljem in Vas prosim, da odpo-šljete ta znesek družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Kakor znano, je ta družba za nas Slovence preko-ristna in od nje zavisi bodočnost slovenskega naroda. Oni nam podpira šole, vzgaja našo deco in razširja s plemenitim svojim delovanjem slovensko misel. Poglejmo si Trst. Že 26 let prosjačijo Slovenci za slovensko šolo in dasi je Slovanov tamkaj trikrat več ko nemčurjev in Lahov, vendar smo dobili še le lansko leto komaj jedno dvorazredno šolo. Oni pa imajo šol na ?sakem vogalu. Radi bi bili naši nasprotniki še to porušili, pa ni šlo! Zanimajmo se povsod za družbo sv. Cirila in Metoda, bodi nam geslo: Slovan na dan! Tu v Koehler se dela v premogo-kopu vsak dan, delo se pa zelo težko dobi. Rojaki prihajajo in — odhajajo. Pozdrav vsem rojakom! Navzoči. $7.50 prejeli. Čast in hvala darovalcem ! Uredništvo. Frederickton, N. B., Canada. Slavno uredništvo:— Prosim Vas, odmerite mi nekoliko prostora v našem preljubem listu Glas Naroda. Slovencev nas je sicer nekaj tukaj, vendar ne beremo nobenega dopisa iz Canade. Rojaki se pritožujejo, da jih kriza razganja, prizanesla ni tudi nam. Razkropila nas je na vse kraje, godilo se naza je slabo, prodajali so nas skoro ko one v Brooklynu, delali z nami, dokler so dobro prodajali pivo in whiskey. (Imena smo izpustili, tožb ne maramo. Ured.) Ko je zapadel sneg in mi zaslužiti nismo mogli za njih koše, so se nam izgubili in stali smo nevede kedaj na cesti brez dela in brez kruha. Rojake bi prosil, da se takih ljudij, ki poznajo samo polne žepe, varujejo, S tem sklepam svoj dopis in pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, Tebi Glas Naroda pa želim obilo uspeha. M. Prah. DOPISI. Falls Creek, Pa. Cenjeni gospod irednik:— Sprejmite tudi od nas to malo svoto. ktero smo tukajšnji Slovenci za vdovo Marijo Sladic darovali, in sicer : Anton Livk $1. Po 50^: Ivan Vertar in Anton Turk. Po 25 v do ' zahteva brez nadalinih uprašanj. iOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland. O. Iščem svojo sestro ROZO JAMŠEK, doma iz D. M. v Polji; pred kakimi 3 meseci je bivala v Milwaukee, Wis. Kdor rojakov bi vedel za njen naslov, ga vljudno prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se sama javi, ako čita ta oglas. — Peter Jamšek, 1441 E. 39th St., Cleveland, Ohio. Kje je ANTON BARAGA t Doma je iz Grahovega pri Cirkniei na Notranjskem. Zanj bi rad zvedel njegov prijatelj: John Knofel, Box 68, Tyre, Allegheny Co., Pa. (27-2—2-3) NARAVNA KALIFORNIJSKA VIHA NA PRODAJ. Dobro črao vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.60 do $3 galon s posodo vred. Manj nego CO salon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gjr. naročniki dopoeliejo denar, oziroma Money Order Spoštovanjem ,Nik. Radovich, 594 Vermont St., San Francisco, CaL Abo beleč dobro postrežb« zmešam ingrocerijo, tako 8e obrni na Martin Oeršlča, 301-303 E. Northern Ave.y Vneblo, Colo Padi naznanjam, ia imam ▼ zalogi vsakovrstno sabo meso. namreč: Hobase, rebra, jezike. Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih Priporočim ss ms. obilni obisk. mjmww www „ H,iT* Aigosli ivan iska Katol. Jednota. fjAorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: PRANK ME DOS, predsednik, 9483 Ewii* Are., So. Cluesgo, HL IVAN GERM, podpredsednik, P. O. Box 67, Brsddoek, Pa. QB0. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. UAirs KERŽI&NEK, pomožni tajnik, L. Box 383, Roek Springs, Wyo. rVAN OOV2E, blagajnik, Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. • Slabs St., So. Lorain, 0. IVAN PBIMOZlC, dragi nndnornik, P. O- Box 641 EveLetk, Minn MTHAFI. KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7 th St., Calumet, POHOTNI ODBOR: IVAN KERZISNIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, IVAN N. GOSAR, dn*i porotiA, 5312 Butler St., Pittsbm*, Pa. rVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 95, Ely, Minn. Vriaomi adravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 71L N. Chicago St. Joliet, HI. Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov ta drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box 424, fifty, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevra društva na blagajnika: JOHN GOUZE, P. 0. Box 105, Ely, Minn, po svojem zastopniku in nobe-sflBi dragem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake fisiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih drui:ev Jednote ali posameznikov mi ss pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZ1SNXK, Boa 138, Burdine, Pa. Pridejsoi morajo biti natančni podatki vsake Društveno glasilo js "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Agsnt Kam bič aretiran. Nedavno js na južnem kolodvoru v Ljuljani ondi službujoči stražnik za-»valaega agenta Franceta Kambi-ša is Metlike, kateri je nekemu mla- fantu vtaknil v žep vozni listek ker ni dospgeJ syoj cij. aa v Buka. Policija je dognala, da je dstienik 191etni delavec Tomaž na vojaka sta lcžela mrtva na tleh in sicer s streli v glavah. Poklicani zdravnik je konstatiral, da sta bila takoj mrtva. Dognali so, da sta drug d,ogsf. « ehubenime Hsokrmu • samomorilnim namenom ustrelila, kar je še bolj potrdilo pismo, katero je pnatil na mizi četo vodja. Tudi de-etnik je pred kratkim ?nsal nekam sumljivo pismo, češ, da mu je težko, O tem t rašnem dogodku se popoldne še po- J zika. vojaški »lužbi. Versiniču je preskrbel gostilničar Peter Stankovič v Žakarjih napačni potni list in ga je Kambič iz Metlike pripeljal v Ljub-Ijano. Veršinič je moral obedvema plačati 96 K, vrhu tega si je pa Kam-Kč pridržal še 21 K 20 v od 40 K, w . .... „ , . . . roca: Walzok je zapustil pismo, na- ▼ eršimč iz Virskega Vrha in da je ___i;- i. „ . . . . ... . , . . . slovljeno na svojo mater. V pismu Sstel pobegniti v Ameriko, da bi tako . „ 4 j v , , ' prosi mater odpuscenja za žalost, ka- ter. ji bode napravil. Drugega ne oasani v pismu ničesar. Kogej je napisal listek na brata in mu naznanil, da se usmrti radi nesrečne ljubezni. Oba mrtveca so pripeljali v vojaško mrtvašnico. Pokojna sta bila zve- ■ ... - | ,T „. .. . ,sta prijatelja ter sta šla skupaj v batere mu je bil dal Veršinič, da mu ^ „ , • t . . .. , . , , smrt. Po mestu se pa govon o dvoje knpd vozni listek do Buksa. Kaui- h ___. _'_~ kiča ao izročili sodišču * 3 narodnostnega prepira ter J da sta, predno sta izstrelila samokre-Umrli ao v Ljubljani: Josip Selan, sa. sa. natančno štela do tri. Iz pi-kmetovaleč, 81 let, Črna vas 31; Jos. i sem. ki sla jih zapustila, bi se na kak »ejak, knjigovezov sin, 11 mes., Stre-[dvoboj ne moglo sklepala, fcške ulice 15; Neža Drašler, strežni-) sa, 78 let, Florijanske ulice 11; Ma-' "ja Slabina, gostija. G5 let; Fran Ja PRIMORSKE NOVICE. Ser, gostač, 56 let; Anton Goli, gostač, * ~ Č1°V6k Zg°" 74 let; Jera Koler, delavka, 58 let; "1. P^očajo "Edinosti", PVanja Pestatov, pletiika, 52 let. | d* J, ChK- ag«^ ffig* 8. aprila 1»M 15. apr. 19M. 22. aprila 1901. 29. apr. 1909. 6. maja 1906. Iščem svojega očeta IVANA VALEN-ČIČA, doma iz Ivorja na Primorskem. Pred 4 meseci je bival v West Virginiji. Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, ali pa naj se mi sam javi. — Anthony Valenčič, P. O. Box 66, Delagua, Colo. (26-2—2-3) POZOR, ROJAKI t Prodam gostilno in boardinghouse. Nahaja se na prav lepem kraju. Dobra prilika za Slovenca, ker tu je mnogo Slovencev naseljenih. Kdor želi taspiti, naj se oglasi pri: Louis Gregorich, 1212 Main St., La Salle, 111. Zdravju najprimernejša pijara je LEiSV PiVO ! ktero je varjeno ie, najbv lisega in.portiranega češkega hm.-la. Radi tega naj nikdo ne zamudi pc.b..L.siii ga. v =v< jo lastno kori.t, kakor tudi v korist svoje družine, svojih pri-ait.!je\ m Orugih. LeJsy pivo je najbolj pri ljubljeno ter se * _ AiSGlBHTIXA. J ZAOKUBa................J.......................»292 V in jnnlfom bodeta , - KaBLOTOA..................... __ t29 eS sgore) HhIimmiim brodowfu pil- ! „ _..............T* ' ------ feafilft ft* «f»drtf»noTft prtrtSka f DL RAZEED do \ panike. j . Xiiiii'A RE;:. L------------------$60.00, i* 450 0« Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW Y0RI \ A Napisal Ivan Cankar. (Nadaljevanje.) Bavedal sem se, da sem bil odloki evoje stare suknje prezgodaj in da stojim zdaj nag sredi mraza in shne. Kar visi zdaj na meni, je paj-ftevina brez vrednosti; vem drugače ia sem prepričan, da je moja pajče-vina moderna in da se ne spodobi nofiiti med ljudmi obrabljenih su-kenj; ali gorka nL In tiste stare suknje »o bile gorke; človek se je čutil v njih varnega in imel ni nobenih žalostnih misli.... Zelo »e bojim teh sentimentalnih ar; ie kolikor bolj se jih bojim, tem bolj pogosto prihajajo. Kar me tolaži v tem žalostnem in težkem stanju, je trpljenje drugih ljudi. Tudi drugi so bili odložili svoje obrabljene suknje in godi se jim se slabše nego meni. Sočutje mi lega □a srce, kadar jih gledam, kako se haiiaje a »vojo najnovejšo modo. O-braž jim je \e> ozebel in zobje jim šklepetajo od mraza. In kljub vsemu sočutje me obide nekaj veselega, če »p&rin r njihovih očeh sledove grešne w*atimentaIno-ti: sinoči so bili morda zaklenili duri in zasmili o-kno ter »o odpirali omaro s tresočo roko. Slovesno in ponoMio nosijo svoje moderne površnike in raz žalil bi jih, <*> bi jih spominjal na odložene stik nje, in vendar hrepene neprestano po ejih. i*> njihovem prahu in po njihovih moljih. Vsi. kolikor jih je, ▼si brez izjeme hrepene po preteklosti.... Tu neizmerno žalo-tno in neizmerno »mesno obenem. Nezadovoljni in »entimentalni tavajo po eesti v ovojih modernih pajčevinah, na obrazih zrelost, nadčlovečnost v pogledih, v-a znamenja najvišje izobraženosti v kretnjah; v sreu pa spi tisto hrepenenje, tisto sladko, otož- j no hrepenenja p«* svetosti zastarelih , naukov, po lt-p»oti zaprašenih idealov, pu parfumu odloženih suke nj... j A časih nas obide nenadno vse skupaj čudovita b!azno>t. brezmejna ! prešernost in razposajenost. Takrat odpremo svoje omare in v tistih su- J knjah, kakor so tudi zaprašene ij j razgledane, zapb-^emo sredi <*e»te, v j svitu tisočerih luči. To so kostumi. J to je karneval!.... Naše «iu-e >o ' ži^te, kak<>r iIum- novorojenih otrok, iiaii (»oljolbi -o odkritosrčni, naši o-bj«*-mi so brez hinavščine. Takrat ni i več preteklosti, ne prihodnosti. Vse ! je sama poezija in s-ama lepota, s hladno resnico nimamo opravka: ta-Vrat ne maramo biti ne /.reli. ne resni, ne nadčloveški.— Ali to je samo ena no"-. >an;o ena kratka noč v tolikih in tolikih letih. Naše glave »e streznijo, odložene >u- ; knje gtodajo molji v omari in nam je : mraz. ... PRED GOSTILNICO. življenja, kjer je srce mirno in otrplo ter ne pozna ne greha, ne kesa-nja.... Prihajajo mi na spomin dogodki, čisto že pozabljeni in malenkostni. Kraji, ljudje — vse je tako jasno pred mano, kakor da bi ne živel ne prej ne pozneje, kakor da bi bil tisti dogodek središče mojega življenja in kakor da bi bil v njem neizbrisno vtisnjen pečat mojega resničnega bistva. Slab sem in plašen: obtoženec, ki čuti svoj greh in mu opravičevanje zastane na jeziku. Zatiskam oči in si kličem v spomin karkoli lepega — ali vse drugo je zlagano in oni dogodek stoji pred mano — na srcu me skeli goreče znamenje. Ob taki noči, grenkobe polni, mi je prišel na spomin obraz mladega dekleta, skoro še otroka, ki sem jo videl samo parkrat mimogrede in ki sem pozneje popolnoma pozabil na njo. Kakor živi v mojem spominu, ima rdečo, pisano ruto na glavi, široko, rožasto nedeljsko krilo, svetel predpasnik z dolgimi trakovi zadaj, pod vratom koščeno brošo in v roki mi je bilo in sladko, kakor da bi šel ljubici naproti. Ko me je ugledala, se je zasmejala, in jaz sem se odkril ter se priklonil. Zardela je in sram jo je bilo; ni vedela, ali bi gosposko odzdravila, ali bi se na glas zasmejala. Napravila sva se na pot. Cesta je bila bela in široka, na levi so se širili travniki daleč v megleno dalja- vo, na desni so se vzdigali strmi, s smrekami porasli holmi prav do Re-tovja. Skoro vsakih dvajset, trideset korakov je stala ob poti kmečka hiša. Na levi, ne daleč od ceste, je šumela voda, skrita pod vrbami in prihajala sva mimo žag in mlinov. Nedelja je bila in vse je bilo tiho. (Nadaljevanje prih.) Cenile knjig, katere se dobe v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, S3 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N.Y DUŠNA PAŠA (pisal ikof Ft. Baraga,) platno, rudeča obreza 75*, brožirana 60*. JEZUS IN MARIJA, vezano vlono-kost $1.50. fino vezano t usnje $1.20. vezano v platno 40*. velik, z zlatom obrezan molitvenik- j KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano ERI, 20*. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 201. ELIZABETA, 30*. ENO LETO MED INDIJANCI, 20*. ENO URO DOKTOR, žaloigra, 20*. ERAZEM PRED JAMSKI. 15*. Visoka je in krepka, toda še malo razvita; njen obraz je svež, rdeč, ustnice so napete in debele, oči ve-!i'ke. svetle radovedne; in f>šenično-plavi la-je padajo izpod rute na čelo >koro do lepo obokanih obrvi. Pozdravil sem jo bil nekoč, ko je [»OBOŽNI mimo hi-e in zardela je do ušes o(). v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, zlata obreza 90*. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50*. OTROŠKA POBOŽNOST. 25#. KRISTJAN, fino vezano Že- -e zasmejala; na poti se je obrni- j RAJSKI GLASOVI, 40* m Ia in pogledala nazaj in ko je šla mimo ogla. se je obrnila .še enkrat, j Tudi jaz sem se smejal, ne vem zakaj. in sem ~e vrnil v hišo in sem : pozabil nanjo. Tako sva >e seznani-> In. Nekdo mi je povedal, da je dekla pri nekem kmetu in da je doma iz hribov. Kadar je šla v delavnik skozi od komolci temno-rjave, zjforaj čisto bele roke: kakor da bi nosila dolge rokavice. Hodila j je težko, nerodno, in <"-e je prišla mi- J mo. jo je bilo sram. Nagovoril sem j j.i neko«' iil smejala >e je zelo na : ■,r!a.- in je gledala v stran; a ko je šla dalje, -e mi je ozrla v obraz in j jiogled je bit tako vesel in mehak. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza fino vezana $1.25. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA. zlata obreza, fino vezano $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno 70«. slonokost imit. $1.50. UČNI KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI. 25*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA. 40*. BLEIWEIS KUHARICA, flno vezana $1.80- du s«, je nekaj čudnega /.genilo v mo- ČETRTO BERILO, 40c-■em srcu. Dimnik: BESEDNJAK SLOVEN- Kako ti je ime?'* sem jo vpra- J SKEGA IN NEMŠKEGA JE-šal. ZIKA 90c. EVANGELIJ, vezan 50*. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE. vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI. veliki 40*. mali ?0*. HITRI RAČUNAR. 40*. Ca»ili ->«• vzbudim pouoei nenadoma. kakor da bi -e dotaknil kdo moje rame ler zaklieal moje in:«'. Oei strme v temo — tatu od okna -e -veti ozek trak svetlobe; vzšla je luna in stoji že visoko; ali skrila se je za strehami in l»el9 mesečina obliva zi-dovje. Tiho je v sobi. tako da >e sli-5i. kako bijejo žile v »eneih. Ali pozneje, polagoma, -e izvije iz tišine hitro tiktakanje žepne ure. ki leži na miziei, oglasi «.e bolno hropenje starca, ki ?pi v sosednji izbi. Tudi že razločujejo stvari po sobi: pri oknu istol. ki sem sedel na njen pozno v noč; pi.-alna miza z belimi papirji. ki se svetijo iz teme; nad mizo pozlačen kip neznanega človeka, nad njim okvir oljnate slike. In ozki Irak me^M-eine trejtev«-. širi »e. prihaja bJižje. Kakor je vse jasneje in razločneje, toliko teže mi pada na -rre zavest samote, tišine. — g-Iuhe. predsmrtne ri«w"i. Misli moje su r"i-to druse, netro podnevi; mivoje-ya življenja. Z Iaj bi rad otresel breme. ki »i ^a je bil radovoijno naložil. ali ne da se otresti ve*"*: jermeni s,* -e bili zarezali v meso na ramenih in, namesto da bi si olajšal, da bi si vsaj malo oddahnil, si reže samo v bolne rane in stoka od bolečine, če se dotakne jermenov, da bi se jih o-svobodil. Življenje šumi okoli njega, peha se sam, ves nestrpen in zasopljen nima ča»a, da bi čutil in da bi in ob vsakem koraku, v gneči, v naglici, stori hudodelstvo, ki vtisne svoje znamenje v njegovo sree. In kadar postane za trenotek, kadar se ogleda, oddahne, .takrat prično skeleti, ekeleti goreča znamenja hudodelstev, storjenih mimogrede, brez misli in brez kesanja. Rad bi si odpočil — ali v srcu gori Sivo oglje; preden j stopajo obrazi tistih ljudi, ki iih je razžalil in prevaril in o-sknaail; na sree mu padajo solze iz ečt ia te solze so samo rsztop-]§eae fteleae. Ir zaječi in vstane in se Tire v gaeio, v sladke •" Francka!'' "No. Francka, kaj pa v nedeljo?*' Prašal sem jo in -am nisem vedel zakaj. Tako je moralo biti. Ničesar nisem mislil, tudi na nedeljo ne — gledal -etn ljene velike, svetle oei ia iljene polne ustnice in sem prašal. •'No. Frane.ka. kaj pa v nedeljo? .\ii -i v nedeljo ves dan doma T" Pogledala mi je v obraz in njena !iea so goreia. "V nedeljo popoldne.... ob treh 1». poldne. . . . jutjdem v Retovje.. " •".Ta/, te »premim. Francka.*' Nagnila je nekoliko glavo in njene • M-i so se vlažno -vetile. "Čisto res?" •Res. Francka." Njen glas se je trese!, govorila je hitro, zaupljivo in resno. Zmenila sva . da jo poeakam zunaj pred tr-_*'«mi. blizu nio-ta. zato da bi vsi ljudje ne gledali, ee bi ^la skupaj -"kozi trg. V petek je bilo in do nedelje ni--«-!■! .lie mislil na v »o stvar. Ali v ne-nedeljo dopoldne sem stal pred pragom. ko so •ill ljudje od maše in ta- J° KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV. 5*. NAVODILO ZA SP1SO VANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00. PODUK SLOVENCEM ki e koče jo naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, 35*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI I MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* SLOVAR 40*. ; MIKLOVA ZALA. 40* ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI MIR BOŽJI. $1.00. SLOVAR. 30*. ! MIRKO POŠTENJAK0V1Č, 20* j SLOVAR SLOVENSKO — NEM- MLADI SAMOTAR, 15* SKI .Tanežič-Bartel. fino vezan ! MLINARJEV JANEZ,40* ; MRTVI GOSTAČ, 20* EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25*. GEORGE STEPHENSON, leznic. 40<*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15*. GOZDOVNTK. 2 zveska skupaj 70*. GOČEVSKI KATEKIZEM, 20*. GRIZELDA. 10* GROF RADECKI. 20* GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino vezane sku-paj$4.50. GROFICA BERA Čl CA, 100 rveakov skupaj $6.50. HILDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA NEVESTA. 20c HIRLANDA. 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZ AN A MI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* I LET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* IJAROMIL. 20* JURČIČEVI SPISI. 11 zveekov, u- metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVNA OSVETA, 15* IJVŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIMILJAN I., eesar mehikan-ski, 20* | MALA PESMARICA, 30* | MALI VITEZ.3 zveski skupaj $2.25. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA. HČI POLKOV A, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* SLOVEN-. M UČEN IK I. A. Aškerc, elegantno $.MK). SLOVAR NEMŠKO SKI Janežič-Bartel nova izdaja.1 vez. $2.00. ti.no vezan $3.00. j NA INDIJSKIH OTOCIH. 25* SLO VENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR j NAJDENČEK, 20* 30*. i NA PRERIJI, 20* SANJSKE BUKVE, velike, 30*. a ENI TJA, J 5* SITA, mala Hindost&nka, 20* SKOZI ŠIRNO INDUO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezka po 20* SPISJE, 15* SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATIKA, 70*. STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov $6.50. TRI POVESTI GROFA TCTjSTOJA 40* TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiica brožirana $2.30, fino ve- | zana $3.00. V DELU JE REŠITEV, 20* VENČEK PRIPOVESTI, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 20* V ZARJI MLADOSTI, 20* WINNET0U, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽENINOV A SKRIVNOST, 20* ŽALOST IN VESELJE, 45*. ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽE LE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE. 25*. mal< 10* ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DR ŽAV, 25* RAZGLEDNICE. Velikonočne, kranjska narodna noša. ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, newyorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humori-ristične po 3*, ducat 30*. Rasne svete podobe, komad 5*, ducat 33*. Ave Marija, 10*. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 40*. OPOMBA. Naročilom je priložit: denarno vrednost, bodiai v gotovini poštni nakaznici ali poštnih kah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, ka^ kor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Za Denver, Colo., in okolico: R. B. Dergance, Stockyards, Denver. Pueblo, Colo.: Peter Čulij. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-ms.p. Waukegan, HL: Fran Petkovšek. Chicago, HI.: Mohor Mladič. Depue, 111.: Dan. Badovinac. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare. La Sale, 111: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. i Pavel Scballtz. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Sutej. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Bx 313. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič in Ivan Rahija. St. Louis, Mo. in okolica: Frank Skok, 2838 Lyon St. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jovaa Mttt Cleveland, O.: Frank fli^iMi William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. Conemaugb, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. ML Sehalts Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Keba. Braddock, Pa.: Ian Germ m Ivan Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabreenje. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvaaaik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Seme. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rua. Milwaukee, Wis.: Joeip Tratnik ic Rock Springs. Wyo.: Louis Pire in A. Justin. Vsi naši zastopniki so a že dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom najtoploje priporočamo. Krasno ilustrovan cenik državno nadzorovanih, drevesnic, tr-tnic in cvetljičnjakov z opisom vaške vrste, =adenja in ravnanja je izšel v slovenskem ieziko. Vsako vrsto sadnega drevja t »a-logi, trtja, senčnata drevesa seiega-sveta, različnih velikosti, vrmt rože najceneje cene. Opozarjam kmetovalce za nabave vrtov in vinogradov. HiŠLe posestnike, čč. duhovščino za senčnata drevesa in lepih rož za cerkve. Gospodinje za olepšavo vrtov itd. Cen prosto, prosto poštnine. F. GRAM. Nayior. Mo MARKO KOFALT, 844 & 846 So 2nd Street, STEELTON, PENNA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmachn in drugih v notarski posel »padajočih stvari, ktere toCno in poceni izvrSujem. Dalje prodajem parobrodne listke u v stari kraj za vse boljSe parnikc in paro-bradne_ proge ter pošiljam denar)t ▼ staro domovino po najnižji ceni. Mr. MA^KO KOFALT je naj zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. "GLAS NARODA". g 82 Cortlandt Street, 1 Podružnica G104 ST. CLrAIR AVE. IV. E., New York, N. Y. CLEVELAND, Oe tihcujo pmll rat je prišla mimo tudi ona I)ru-a SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM- \ NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 sve-efcleta - sla /. nio in ozrla se jej BREZ UČITELJA, 40^. | zki, vez. vsak po 60* sla z njo .amo po strani — švignil je pogled SPRETNA KUHARICA, brožirova- j PRIPOVEDKE, 3 avez- i/ njenih oči, ravek; tudi mi je prišlo na misel, da bi sploh ne prišel — toda domislil sem se. kako ^e je ozrla. ko je šla mimo in zato -em se na- menil. da pojdem. I)ol^<"a> mi je bilo: m.ije dekli*, vitka. Ii!#-- dična sentimentalnimi orn.i, je bi- t |{ARON TRENK 20* Ia daleč nekje pri sorodnikih na po- BELGRAJSKI BISER, 15*. ■ Itnu-ah m tako sem samotaril. Ne- BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20* lelje ... bile posebno pu.te. klatil j BOŽIČNI DAROVI. 15*. i KITEK V STRAHU. 25*. ANDREJ HOFER, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI, eve* Utrvez. 70c-VVSTRIJSKA EKSPEDICIJA. 20*. -«'in se po jrostilnioah ter se vračal !n>no«"i pr.ian domov. In zdaj ^em se tolažil, da napravim le"p izpreho l v prijetni, četudi malo nerodni družbi in da bo minil dolgi poletni dan brez tiste melanholije, ki je izvrala iz lenobe in ki mi je ravno ob tistih časih zelo grenila življenje. Dan je bil čudovito krasen, ne prevroč, ker je pihal lahek veter ter se icrral z belimi oblaki, raztresenimi po nebu, kakor spomladi sneg po travnikrh. ko se že tupatam prikazuje zelena tratina. Šel sem počasi >kozi trg. Bele hiše so se svetile v solncu, ljudje, ki so prihajali mimo, so bili praznično oblečeni, — vse je bilo jasno in veselo in tudi meni je bilo prijetno, če sem se spomnil nanjo. ki me je morda že čaikala, na njene velike, radovedne oči. na njene polne ustnice. Pogledal sem proti mostu; tam od daleč se je že bleščala njena rdeča rata. Poapeiil sem korake, lsfaho B URŠKA VOJSKA, 30*. I'OJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ. 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI BRATJE. 20*. ČRNI JURIJ, 82 zveskov skupaj $5.50. CERKVICA NA SKALI, 16*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OSVETA, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, 20*. DAMA S KAMELAMI, brožirana $1.00. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*. DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, 20*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU. 50*. DOMA IN NA TUJEM, 20*. NAS DOM. Zbirka povesti. Vsak 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15* NEDOLŽNOST F REG AJANA IN POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRTNJSKI. 20* OB TIHIH VEČERIH, fino vezano $2.00. OB ZORI, 70* ODKRITJE AMERIKE, 40* PAVLIHA. 20* PARIŠKI ZLATAR. 2oa. PESMARICA "GLASBENE MATI CE" fino vezana $1.50. POTOVANJE V LILTPUT, 20* POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE. REKI 30* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, 3 zveski po 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20* RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, brožiran, 60* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, 3 zveski $2.50. ROK OVNA Čl. narodna igra #0* ROAR8KO ŽIVLJENJE, 20* RUSKA JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkev 75* na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka de nama poŠiijatev po nas poslana pride v stari krai v io do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna ■ .Mu-a. Nikdar ftr- se ni culo. «la !>i den ; r j i n^ prišli na določeno mesto k• p!J 4 in 4'/2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti reko ■ iiicva ulo^p. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. * Ne nezreli! Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo ime? sitnosti, ko se domu vrne. Hvsfrljski Henai kupujemo in prodajamo po drevnem kurzu. Ako poruieš v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček t:.koj irplaca, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo pla.'ar. I: ap'i iz stare domovine kaj denariev sem d.Jbiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko '.n mi potem izplačami.. si namenjen ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ Človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči, mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellie Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj 8i izbere jednega i izmed onih parnikov. kteri so označeni v listu pod nas'o vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in d..n odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York'. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi. kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu p<»š,jemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogi iti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotreh^ib stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu n slikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pra-dajo brezdušnim oderuhom, kteri speliejo ljudi navadno na slabe parnikc. To je zelo važno is koristno. Kalno za rojake * * * *