avgust J« T Sv. Rok 17 S Hijacint 18 č Helena rtr P P Ludovik + ?0_S_BerMrd irsTr^oStat:— 2 T Irf0riian 24 S Jernej pS krali5 Jožef Kal pobinkT— dl s Rajmund SLOVENEC P.RYI SLOVENSKI jUST ® SMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravko in resnica — od boja da zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA" V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. RDRUŽBESV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. x '(Official Organ of fovvBlovenian Organizations)) ITAJSTASEJ&I in HAJBOLJ PRILJUBI,JIH SLOVENSKI LIST y PDRUŽENm DRŽAVAH , AMERIšKiH, štev. (NO.) 167. CHICAGO, ILL., TOREK, 30. AUGUSTA i- TUESDAY, AUGUST 30, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL 1 a Cehoslovaškem nastalo novo napeto stanje vsled poziva nazijem "na brambo". — Anglija svari Hitlerja in •i ga obenem žigosa zaradi izzivalnih korakov. — Na : nazijskem zborovanju utegne pasti odločitev. — Seja angleške vlade. zoit b°disi, da , "wen, UUUXS1, Uči se si rt u Zlepa poravnala, bodi-' aa b0 zanetila bojni požar. tost m k°nca tedna je nape-PrviPnklpela do skrajnosti. k. Povod za to je bila objava, #emfi? P!'i0bČil° časopisje v Kemce a 'J'e vodja sudetskih Konra?rr na Čehofelovaškem, stašem enlein' dal svojim pri-kada 1 naj se Ranijo, Pacient1 TSe b°do sniatrali na" stati Uročilo utegne po- zna UsodePolno, kajti izzvati toebiv?6 nemire v kraJ'ih' kJ'er Jahko ir° Sudetski Nemci, kar CeWi izrabi in udari na "deW Vasko' Seš> da je prišel v 'at mir" ~ Čehosln • Ta smisel je tudi v tej °^aska vlada sama videla ostrcJ 1 in J0 -je zato z vso krnski °bsodila> češ, da se lih i]1n-I°dltelj'i Poslužujejo ma-tisk Z da izvajajo pri- V Sob fdo med pogajanji. aiiglegk ? pa J'e eden članov Sim0n 6 ade, namreč Sir John direkti, pre«enetil svet s svojim Haj ne svarilom Nemčiji, važk0^e zadeve s Cehpslo-flikt, k° skraJ'nosti, Češ, da kon-vsleri ... bl "tegnil izbruhniti ne bo mogel ostati IZSTOP IZ JU-GOSLVLADE Trije jugoslovanski ministri rte- signirali. Belgrad, Jugoslavija.— Trije člani jugoslovanskega vladnega kabineta so pretekli petek podali resignacijo, kakor poroča jugosl. časopisna agencija; kraljevi namestnik je njih resignacijo sprejel. Od-stopli ministri so sledeči: Gen. Ljubomir Marič, vojni minister; dr. Milan Urbanič, trgovinski minister, in dr. Veko-slav Militič, minister za telesno vzgojo. Ker je prišlo do resignacijo takoj, ko se je končala na Bledu konferenca Male antante, se domneva, da ji je dala povod/ pogodba, katero je Mala antanta sklenila z Ogrsko. -o- SMRTNA KOSA Lemont, 111. — Umrl je Marko Golavšek 25. avg. na ameriških Brezjah in 26. avg. isto-iam pokopan. Spolnil je svoje 77. leto starosti. Rojen je bil v župniji Griže pri Celju.Ostal je vedno samski in delal v tekstilnih tovarnah v domovini, v Nemčiji in Ameriki. Zadnjih 7 let je jako marljivo o-pravljal svojo službo na ameriških Brezjah. Živel je kot veren kristjan in šel v boljšo do^ movino. ZNAMENJE NEVARNOSTI Angleški korak vzbuja sumnjo na resne dogodke. London, Anglija. — Vse domače angleško bojno brodovje se bo prihodnji teden zbralo na svoji bojni postojanki', severno od Škotske. Ne ve se, ali je to le slučajno, da je bila ta odredba izdana ravno za teden, ko se bo v Nemčiji vršilo veliko zborovanje nazijske stranke, ki se otvori 5. septembra, ali pa Anglija pričakuje, da se bo na tem CIO POZVANA NA ZAGOVOR Washintgon, D. C. — Načelnik kongresnega odbora za preiskovanje neamerikanskih aktivnosti v Zed. državah, M. Dies, je zadnji teden izdal apel na vodstvo CIO, naj pride pred odbor, kjer bo imelo pri liko, da zavrne obdolžbe, da je CIO komunistična, kakor so izpovedale nekatere priče. PO KAT. SVETU — Rim, Italija.— Iz Avstralije je prispela vest,da je tam-zborovanju ,kaj preminul Rev. John Loner nje, sa MaL* Posredno S^ensan, bodo amo na tiste države, ki -'Več r°lcuno prizadete, 'začetek nj-en začetek je kakor bočj* Pozara v hudem vetru". ?Pravljiv Je bd Simonov govor .le V Pa unat Jv; izzival k miru, C'jo izjav b°lj razburila Nem-jo J'e isti dan iz-> »jej ' ° zun" ministerstvo. Jvala ePll namreč izrekla po-®'"Oslovaški vladi, ker v nekaj sklenilo, kar zahteva j gan, ki je bil meseca januarja imenovan škofom,a zaradi slabega zdravja ni mogel priti v Rim, da bi bil posvečen. Tako je zdaj umrl, predno je res postal škof. Do a°oKianj'a 0be*ern P°mirl j 1Vem 2 nemško °bs°clba Pa se ladi, ker v tonu vodi manjšino, Je izrazila ostra Sori omenjenim e "bra; «detskim Nemcem, naj ' ak° bodo napade-o?laCta°n Chur^hill, član ^tleHaje tUC" dan v;i tnnK-, J zaradl njegove Pod Racije, kojespra->- ne, c]° '!e Poldrugi milijon tWe 1 bila Nemčija od pozval l 0grožena, ter ga d a J, _ ' Pošlje to moštvo NAZI JI KONTROLIRAJO CELO MOLITEV Berlin, Nemčija. — Naziji so aretirali 29 letnega prote-stantovskega pastorja H. Kra-merja in ga zadnji petek postavili pred sodišče v Magde-burgu, kjer je bil obsojen na pet mesecev zapora. Velik "zločin", za katerega bo moral pastor sedeti, je obstojal v tem, ker je na prižnici preči-tal imena tistih pastorjev, kateri so v nazijskih zaporih, in prosil navzoče, naj molijo za njih varnost. Ta njegov čin so naziji označili kot "sovražnega državi". skrajno čuječnost demokratič nih držav. Podoben ukaz angleškemu brcdovju, kakor je sedanji, je bil izdan tudi zadnji teden v juliju leta 1914, neposredno pred izbruhom svetovne vojne. -o- VPRAŠANJE KAMPANJ-. SKIH PRISPEVKOV Washington, D. C. — Pred nekaj dnevi je načelnik orga^ nizacije WPA delavcev, Workers' Alliance, David Lasser, apeliral na člane te unije, naj denarno prispevajo v kampanjski sklad, da se pri volitvah porazi poslanec J. J. O'Connor iz New Yorka in drugi konservativni člani kongresa. S- tem pa je povzročil veliko viharja od konservativcev in od raznih strani mu groze, da bo zaradi tega postavljen pred sodišče, češ, da je po zakonu prepovedano, nabirati za kampanjski sklad prispevke od federalnih uslužbencev, med katere se baje prištevajo WPA delavci. Lasser pa je na to odgovoril, da pri tem kriku konservativcev ne gre toliko za vprašanje, ali je zakonito, ali ne, marveč predvsem za to, da preprečijo WPA delavstvu, da bi se politično lahko udej-stvovali, dočim njih kandidati, kakor George, Smith, Tydings in drugi,lahko brez ovire sprejemajo — Washington, D. C. — Celotni tukajšnji hotel Washington je bil za teden dni iz-premenjen v šolo,, ko se je vršila tukaj prva poletna šola katoliške akcije. Ena največjih dvoran v hotelu pa je slu- OŽIGOSAL KONSERVATIVCA Predsednik pozval So. Caroli-no, naj si izbere progresivnega kandidata za senat. Hyde Park, N. Y. — Predsednik Roo'sevelt je zadnjo nedeljo pokazal skrajno odločnost, da očisti demokratsko stranko zastarelih konservativcev in jih nadomesti z možmi modernega duha. Ta dan je dejansko posegel v primarni volilni boj v So. Carolina; volitve se vrše ta torek. Za senatorja na demokratski listi kandidira gov. Johnston, ki je zvest zagovornik New deala; proti njemu se poteguje za ponovno nominacijo sedanji senator E. D. Smith. O njih se je predsednik izi*azil sledeče: "Misli enega kandidatov (namreč Smitha) se ba-vijo s preteklostjo in po tem se tudi njegova dejanja ravnajo. Misli drugega pa gredo v bodočnost, v 1938, 1948 in celo 1958. Na ljudstvu So. Caroline je ležeče, da izbere zastopnika, ki bo pomagal skle- Iz Jugoslavije Nesrečen konec malopomembnega prepira med dvema hlapcema v Škof ji Loki. — Huda požarna nesreča v, Kozjah. — Smrtna kosa. — Številne druge novice in ~ vesti iz raznih krajev v domovini. žila za ta čas koi^kapela. ................. Canberra, Avstralija. — niti zakone, ki bodo izboljšali Tukajšnja vlada je podvzela korak, da zabrani nedostojnim publikancijam dostop v deželo. Tako je bilo zadnje čase zavrnjenih na carinskih postajah okrog 300,000 "magazi-nov" iz Amerike. — Amsterdam. — Škofje v Nemčiji so imeli pred kratkim svoje rkdno letno zborovanje v mestu Fulda in so ob tej priliki izdali skupno pastirsko pismo, v katerem so obravnali resno situacijo cerkve zaradi nazijskih nastopov proti njej. -o- NAD PSOM SE SPOTAKNILA Hollywood, Cal. — Filmska igralka May Robson, ki je stara nad 70 let in znana po svojih materinskih vlogah v filmih, je imela zadnji petek svojevrstno nezgodo. Spotakni- položaj kanca.' povprečnega Ameri- nančnikov. . , la se je namreč nad svojim podpore od bogatih fi- malim psičkom, padla, ter si pri tem zlomila roko. MED ROOSEVELTOM IN FARLEYEM NI SPORA Hyde Park, N. Y. — Časopisje konservtivcev, nasprotnikov vlade, je bilo zadnje dni polno poročil, da se je med predsednikom' Rooseveltom in Jim Farleyem, načelnikom demokratske stranke, pojavilo o-stro nesporazumljenje; Farley, pravijo, se namreč ne strinja z Rooseveltovo "čistko", da se odstranijo pri primarnih volitvah kandidati, ki so bili nasprotni New dealu, češ, da bi to povzročilo razkol v demokratski stranki. Te govorice in poročila pa je predsednik zadnji petJk pobil kot neresnična z enim stavkom', ko je dejal časnikarjem: "Jim in jaz sva v popolnem sporazumu kakor navadno glede političnih zadev." An c Pri >mov" P0Šlje to moštvo Posredovalec Run- 'ZadGve Podvzel pospešeno s"Je' da Privede do i- do in \t ma med češko i PapeW6mci ter s tem omi-°S-e,rPred nastopom pri-"KWT ^ana, ki se smatra ničen. Vršilo se bo v Niirembergu nazijske stranke M *b0l,„ c tedaj nreč NAŠLI GA NA KRIŽ PRIBITEGA Reno, Nev. — Ležečega na tleh in pribitega na križ so našli zadnji ponedeljek na nekem samotnem kraju nekega Ed Collinsa, ki je bil nedavno izpuščen iz San Quentin ka-znilce. Njegova obleka je bila sežgana. Njegov doživljaj pa, kakor so se izrazili v bolnici, kamor je bil mož prepeljan, ne bo ogrožal njegovega življenja. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu imajo vsikdar uspeh! •^tem ačfte a We> Javu SVoje nadaljnje a ^opo gnej'° biti usodni ti, Poi'avnai Se spor ne bo 1Vni Položaj ne bo obravnaval ta torek na zase- danju celokupne angleške vla- de, ki je bilo sklicano nalašč v ta namen. Istočasno je bil pozvan angleški poslanik }Z Berlina domov, da poroča vladi o situaciji. ____ i.. Usodna klofuta Škof j a Loka, 10. avg. — V nedeljo okoli ene popoldne se je na dvorišču gostilne pri Zi-herlu zgodil prav nesrečen primer, ko je moral hlapec Oman Lovro zaradi ene same klofute dati svoje življenje. Hlapca Ferjančič Evgen in O'm'an Lovro sta se prepirala zaradi neke ure in nekega suknjiča. Bi-'la sta nekoliko okrogla, V prepir je posegel tudi tam stanujoči Vogrič Franc, ki je bil takrat tudi precej okrogel, vendar je hotel še pomirjevalno vplivati na oba hlapca. Dosegel pa ni ničesar. Oman ga je celo izzival, češ pa pridi doli, če se upaš. Vogrič je res šel tja ter med hlevskimi vrati stoječega Omana tako močno udaril po obrazu, da je Oman kot snop padel nazaj v hlev. Pri padcu ^a je priletel -ob rob. deske, da si je prebil lobanjo ter bil takoj nezavesten. Pijani Vogrič se je nato odstranil. Ferjančič pa je Omana spravil na ležišče v hlevu, ter je nato tudi sam odšel po svojih potih. Za nezavestnega in stoka-jočega hlapca pa se do drugega jutra, to je celih 18 ur ni zmenil nihče. Šele drugo jutro se ga je usmilila tam stanujoča Jurman Marija, katera je poskrbela, da sta k Omanu prišla zdravnik in gospod župnik. Gospod župnik mu je podelil sv. poslednje olje. Zvečer ob 6 je Oman izdihnil. -o-— Če so otrdci brez varstva Kozje, 8. avg. — V soboto je nenadno začel goreti nad 30 metrov dolgi kozolec dvojnik, last občine Kozij. Požar se je naglo širil po zgradbi, ki je postala v teku petih minut velikanska bakla. Kopalci v bližjem kopališču, ki so prvi opazili požar, se iz prvega izne-nadenja še niti niso zavedli, ko je bila že vsa ogromna zgradba v plamenih. Kozolec je bil nabito poln pšenice in ski begunci za svoje otroke več srednjih šol. Leta 1923 so imeli 13 srednjih šol, ki so bile večinoma nepopolne; sedaj< jih imajo 4. V Belgradu imajo deško in dekliško gimnazijo, v Beli Cerkvi pa kadetski korpus in dekliški institut. Sorazmerno z znižanjem števila ruskih srednjih šol se je zmanjšalo tudi število ruske šoloobvezne mladine. L. 1923 jih je bilo še 2557, danes jih je samo še 857. Državna komisija za podpiranje ruskih beguncev pa vzdržuje v posameznih krajih tudi nekoliko ljudskih šol za ruske otroke. Te šele obiskuje 611 učencev in učenk. ' -o- Obsojen Pred malim senatom v Ljubljani je bil obsojen na eno leto in dva meseca robi je zaradi Aiamine tatvine v Zgornjih Bitnjah rojeni 40 letni Polde Debeljak. Debeljak je meseca junija vlomil v Demšarjevo hišo v Logu, občina Zminec nad Škofjo Loko pri belem dnevu, ko so bili domači na polju ter jim odnesel nad 1000 dinarjev v gotovini. -o- Nenavaden slučaj Iz Trbovelj poročajo o izrednem slučaju, ki se je pred kratkim pripetil. Medtem, ko je prej napravila smrt daljši presledek, je bilo na to kar pet mrličev hkrati, tako da je bilo pet pogrebov na en dan in sicer: Ivan Škofcat ki je umrl za jetiko, iz Celja je bil pripeljan 14 letni učenec Mal Moj mir,ki ga je pobrala pljučnica, zaradi naduhe je umrla vdova Apolonija Košec stara 68 let, vodenica je pobrala 67 letnega Martina Poboljšaj, jpe-ti je pa bil neki mrtvorojeni otrok. ..i-, -o- Ker sta dva moška nenadoma zapustila neki čoln v pristanišču v Brooklynu, se agentom zdela zadeva sumljiva in so čoln preiskali. V njem so našli v resnici obilen plen, namreč 500 funtov opija, vrednega nad $250,000, ki je bil gotovo namenjen za vtihotapljenje v to deželo. ^ Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl Andrej Arh, finančni nadpre- glednik iz Celja star 69 let. JC u» nauno pum p^u.c xu _ g ^ Tuhinjski drugega žita in sena, kar vse , .. . . , . , ,, , ie bila last tukajšnjega resta-j do,hm umJlfl Agata Malf" vraterja g. Podlinška, ki je!sek' r0Jena Zore> vdoVa p0 tu" imel občinski kozolec v najemu. Podlinšku je zgorelo za nad 70 mernikov žita in za okoli 200 kg sena in slapie, tako da trpi sa'm'o Podlinšek najmanj 700 din škode. Škoda na stavbi sami pa znaša škoda najmanj 30.000 din. Požar so zanetili otroci, katerih je bilo kakor običajno tudi ta dan polno pri občinskem kozolcu, kamor se hodijo igrat. -o- Rusi v Jugoslaviji Ljubljana, 10. avg. — Državna komisija za podpiranje ruskih beguncev je objavila število o ruskih beguncih. Po teh podatkih živi v Jugoslaviji sedaj 31.500 ruskih beguncev. Prvotna emigracija je znašala 45.000, deloma pa so pomrli. V naši državi imajo ru- ,hinjskem nadučitelju, splošno priljubljena ženska, stara 73 let. -o- Med tihotapci Dva tihotapca pri Selnici sta se pošteno zmikastila, kakor poročajo iz Maribora, in sicer radi tega, ker se nista mogla sporazumeti pri razdelitvi izkupička tihotapsko pridobljenega saharina. Obdelovala sta se s pestmi, da je bilo veselje, ki se je pa sprevrglo v |alost, ko je 25 letiil Franc H. obnemogel v borbi zaradi številnih bunk ter je potem naznanil svojega tihotapskega pajdaša. Sedaj bota oba odgovarjala zaradi tihotapstva, -o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. i2 'AMERIKANSKI SLOVENEC •Torek, 30. augusta 1938 Amerikanski Slovenec srvi in najstarejši slovenski k list« Ameriki. JJsta&ovljen leta lJfli Izhaja viak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska! jEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnin« s ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 i celo leto--- . i pol leta -— Za č«trt leta-- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ----$6.00 Za pol l£ta --- 3.00 Za četrt leta----1-75 JPosatitežn* številka--3c The first and the Oldest glotene Newspaper in America, Established 1891. Issned daily, except Sunday, lion- day and th* day after holiday«. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription; For one year -- For half a year-- For three months _$5.00 _2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___$6 °° For half a year--3.0.0 For three months__—• 1-75 Single copy---3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under ths Act of March 3, 1879.__ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dcposlani na uredništvo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ursd-pištvo ne vrača. ___ Rasizem pogubna zmota Ves svet je bil presenečen, ko je izvedel za spomenico, v kateri se italijanski vseučiliški profesorji izjavljajo v prilog tako imenovanemu rasizmu. Italijanski katoliški tisk si je spočetka prizadeval, da bi ta dogodek tolmačil kot nekaj, kar ni v nobenem nasprotju z dosedanjo nacionalno politiko Italije, o kateri itak vemo, da smatra narodno skupnost kot najvišjo vrednoto pozemskega življenja in delovanja in to tudi v praksi dejansko izvaja, pri čemer režim gleda na to, da se izogiba načelnim in praktičnim sporom z najvišjo duhovno oblastjo. Toda generalni tajnik stranke je izjavi vseučiliških profesorjev, antropologov, biologov, fiziologov in zo-ologov ter patologov dal nek uraden značaj in napovedal, da bo režim ta načela tudi v izvestni meri izvajal, vsaj kar se tiče Židov, da gre torej konkretno za antisemitsko politiko, katere italijanski fašizem doslej ni izvajal. Nato je papež Pij XI., ki je antisemitizem načeloma v zadnjih letih že. parkrat obsodil, v nagovoru na gojence zavoda de Propaganda Fide obsežno in jasno obsodil rasizem sploh, kolikor prenapenja narodnostno načelo v tem smislu, da človeštvo na biološki podlagi ostro ločuje v plemena, med katerimi da' obstojajo bistvene razlike, ki segajo od fizioloških podlag tja v duhovno življenje, v moralno miselnost in v kulturo ter seveda- tudi v politiko. Obenem je papež obžaloval, da Italija posnema v tem pogledu tuji narod, dasi vsa njena latinska kultura in preteklost kaže na vse-človečanski humanistični ideal, ne pa na barbarsko ple- krščanstvom in z najvišjimi nameni človeka in človeštva, ki mu jih ono postavlja. Ti najvišji duhovni nameni so taki, da obsegajo1 vsa plemena, vse vere in vse čase in nikogar ne izključujejo, naj bo arijec, Žid ali črnec. Krščanstvo, ki uči, da je Zveličar umrl za vse, da vse povzdigne v prave otroke božje, vrednoti vsakega človeka, naj pripada kateremukoli narodu in katerikoli veri — ako ji sledi v dobri vesti — enako. Kakor torej vidimo, krščanstvo ne taji izsledkov znan-stva, ki so jih poudarili italijanski biologi, fiziologi in antropologi, ki so pa pozabili vprašati za ipnenje svoje tovariše filozofe, moraliste, juriste, zgodovinarje in učitelje drugih duhovnih ved, da bi bilo njihovo mnenje o človeku in o narodnem občestvu manj enostransko in bolj široko ter celotno, nego je v resnici. Pravilno pravi Rino Ales-si v nekem velikem italijanskem listu, da je italijanski fašizem enako kakor katolicizem odločno protimaterialisti-čen, da priznava prvenstvo duha in svobodno voljo človeka ter zato absolutno ne more sprejeti materialističnega in determinističnega rasizma, ampak da se morejo resnični pozitivni izsledki biološke znanosti prav lepo spraviti v sklad tako s katoliškim svetovnim nazorom kakor s katoliško politiko. Zakaj v nasprotnem primeru bi se moral zgochti popoln prelom s katolištvom in katoliško Cerkvijo ter tradicijo — posledice tega pa bj bile gotovo katastrofalne. Poganski rasizem ali nacionalizem mora nujno vesti nazaj v barbarstvo, kakor je poudarjal sv. oče, zakaj ' izhodna točka tega rasizma je in ne more biti ničesar drugega kakor borba vsakega zoper vsakega in zoper vse in narobe: homo homini lupus, to je, ljudje so volčja čreda s to razliko, da imajo razum, ki jih,uči, kako bi se mogli čim lažje med seboj iztrebiti. Vsak rasizem smatra namreč lastno pleme za najvišje in zato zatira druge, tako da se s tem načeloma in dejansko zanikuje to, kar je bistveno za človeka in za človeški rod, namreč, da tvori skupnost da kateri bo prvi našel svoje čevlje in jih obul, bo dobil prvo nagrado. Zopet je bila prva, ki si je pridobila to nagrado hčerka Franka Koklna. Izgleda, da ima Frank najbolj urne otroke. _ Potem so pa še žene tekmovale, katera bo najbolj daleč zagnala kuhinjski valjar. Valjar bo potem seveda njen. Naj-delj ga je zagnala neka slovaška ženska. Dva tedna po pikniku smo imeli štirideseturno pobožnost. Je bilo jako lepo in vernikov je bila polna cerkev. Za zadnji večer smo imeli Slovenci posebnost. Prišli so pridigat č. Father Kebe iz Pittsburgha, Pa. Kako smo bili veseli, ko smo slišali božjo besedo v materinem jeziku. Na tem mestu naj veljajo besede najlepše zahvale č. Fa-thru Kebe v imenu vseh tukajšnjih Slovencev. — Bom kar nehala, ker se bojim tistega urednikovega koša, o katerem pravijo, da nima dna. — Pozdrav vsem naročnikom tega lista., Naročnica OBISKI IN DRUGO IZ IN-DIANAPOLISA cerkvi je ves narejen v velikih podobah in tako natančno in umetniško, kakor da gledaš pred seboj v resnici žive ljudi in prizore iz Kristusovega trpljenja. Posebno trpeči Kristus ima tako mile oči, da se človek ne more vzdržati solz, ko gleda njegovo trpljenje. — Potem nas je Mr. Marinzel peljal na svoj dom, ki je kar blizu cerkve in komaj smo stopili v hišo, je Mrs. Marinzel pričela nositi na mizo razne okusne jedi, katere smo po potrebi zalili z okusno pijačo. Ker sem pa jaz navdušena kofetarica, mi je gospodinja postregla s to ljubko pijačo, da sem si tako privezala dušo. Ko smo se pokrepčali, nam je gospodar razkazal svoj veliki in lepi dom. Vse je kazalo, da ima dom zares pridnega in umnega gospodarja in gospodinjo, vse je bilo v najlepšem redu in čistoči. Od tam so nas peljali k sestri od Mrs. Joe Donas, kjer smo zopet bili gostoljubno sprejeti in postrežem. Od tam smo šli na most, ki vodi s hriba na hrib. Zelo je dolg. Na sredi mostu smo se ustavili in gledali v globino. Kar streslo me je, ko sem zrla doli. Pravili so mi, da še ni dolgo, ko je neka ženska Dogodki ved &0T*nd po Amerik! Poroka Cleveland, O. - Preteklo soboto se je v Californiji. Ocean Park, v cerkvi sv. Elementa, poročila Miss Mary Gorenc, hčerka tukajšnje?3 rojaka Mr. Antona Gorenc*. ki stanuje na Whitney Ave. Nesreča pionirja Kenosha, Wis. — V bolnišnico je moral tukajšnji roja Louis Robsel, Sr. in sicer zaradi zastrupitve noge, si je bil zastrupel že katero pred enrm letom. V tem času se Je Indianapolis, Ind Zopet se moram oglasiti, _ da | skočiIa z ograje mostu v globino ne bodo čitatelji cenjenega lista1 ter se ubHa £e gem gi pray za_ mislili, da sem pozabila pisati. pomnila) je tukaj- globoko osem-O, to pa že ne. Najprej naj vam|gto gevljev< Ko smo si ogledali povem, da smo napravili mali „eka- lepih partc0Vj smo se od_ izlet v Pittsburgh, Pa. Šli smo pe]jali Razaj k Mr in Mrg< Dq_ noga tako poslabšala, da mu jo morali odrezati, ce mu hoteli rešiti življenje. ' sel je doma iz Škocjana ® Dolenjskem in že star naseU ' nec v Ameriki. razumnih bitij, ki jo jo treba bolj/m bolj izpopolnjevati ; ^^sT^t^l^p^SriS^^r da bo v njej mesta za vsakega, naj bo vehk al, majhen, .e ^ Gažnit te Mr. Bera- Tz teljem ^ barve in krvi ali druge, s temi plemenskimi osobitostmi aH z drugimi. Kakor vidimo, brani krščanstvo v tem pogledu tudi demokracijo in ščiti slabšega pred močnejšim ter zagovarja pravico političnega, moralnega in kulturnega dviga za vsak narod in za vsako človeško skupino, do-čim poganski plemenski nacionalizem vede — kot je sv. oče povedal — do večne borbe, tiranije, prevlade nasilja in do končnega razkroja. Ker nam je samo do načelne strani tega vprašanja, nočemo pristavljati k temu ničesar drugega kakor željo in pričakovanje, da bi se pogubna zmota rasizma, ki je smrt krščanski in človečanski kulturi, humaniteti in de-WMft; ne raztegnila in ne razširila ter da bi prevladala miselnost, ki se je iz krščanskega Rima razširila po vsem svetu in pripomogla do višje stopinje omike vsem niš, ki je bil naš šofer. Obiskat smo šli Mr. in Mrs. Joe Donasa služili. Zopet so prišli prijatelji in prijateljice ter sorodniki Mr. ter njihovo družino. Po prevozu j Donasa; prišla je tud} moja 400 milj smo srečno prišli do Donasove hiše. Zelo smo se raz- „ačetnica in gojiteljica humanizma, ki narodno ohranja v skladu s krščanskim univerzalizmom. je načelo NEKCIJKO NOVIC IZ CENTRA, PA. Center, Pa. Odkar sem naročena na ta list, še nisem videla v njem dopisa iz naše naselbine. Zato sem se namenila, da napišem par vrstic. — Začela bom kar z de-iom. Tukaj so rojaki zaposleni največ v premogorovih. Od ja- . ^ plemenom na naši zemlji. Mislimo, da se ne motimo, da mensko gledanje življenja. To je izzvalo od najmerodaj- zvegta gkvni tradibiji, po kateri je bik nejše strani odgovor, češ, da Italija ne posnema tujine m da bo plemenska načela v svoji politiki tudi praktično izvajala; kako, to pa še danes ni napovedano. Ne da bi se spuščali v politično stran vprašanja ter razmotrivali njene možne posledice v razvoju evropske politike, ki brez dvoma ne bodo izostale, hočemo kot katoličani razmotriti njega načelni smisel in važnost. Rasno ali plemensko naziranje glede narave človeka, človeškega občestva in človeškega rodu, ter njega posameznih vrst in podvrst ter narodov je v tem smislu, kakor ga sv. oče zavrača in kakor se danes od neke strani dejansko tudi v praksi izvaja, v najočitnejšem nasprotju s krščanstvom — da, lahko rečemo, da v najbistvenejšem pogledu. Zmotno je mnenje nekih nordijskih listov, da je papež pač dokazal to, kar da se pokaže po navadi v zgodovini Cerkve, da namreč to občestvo odklanja pozitivne znanstvene izsledke, ki jih bo naposled hočeš nočeš moralo priznati. Zakaj rasno gledanje človeka in človeškega občestva kot nekak temelj spoznanja z absolutno veljavo ni noben pozitiven znanstven izsledek, ampak neka podmena, kakor je bila svoj čas Kant-Laplaceova ali pa Darwinova teorija, ki iz nekaterih izkustveno dognanili znanstvenih resnic s pomočjo domišljije zgradi nek sistem, ki v celoti ne predstavlja nobenega znanstvenega izsledka, ampak to, kar po pravici imenujemo domnevo. Človeškega rodu ne .moremo in ne smemo gledati izključno s tistega stališča, ki vidi v njem goli animal ali žival, ampak ga moramo obenem in predvsem gledati kot duhovno bitje, in v tej hiči se nam tako imenovane plemenske razlike ne pokažejo kot tako bistvene, kakor so v živalskem svetu, ampak kakor je sv. oče, kolikor vemo, prvič v jeziku krščanskega modroslovja tako posrečeno dejlil, kot neke variacije v veliki simfoniji oduševljenega in duhovnega stvarstva, ki na različen način izvajajo, ponavljajo in razpredajo ter poočitujejo glavni motiv. Človeški rod — to je osnovni nauk vesoljnega, to je katoliškega krščanstva — predstavlja v svoji raznolikosti bistveno enoto, tako da se vse biološke, plemenske razlike skladno dopolnjujejo v človeka in v človeštvo z njega težnjo po enotni veri,etiki in kulturi ter kulturnem razvoju in tudi po političnem edinstvu, ki je in ostane človeka in človeštva edino vredni ideal, dasi ni nikoli popolnoma dosegljiv. Zato tisti rasizem, ki dejansko obstoječo najvišjo enoto človeštva kakor tudi njegovo težnjo, da bi se ta enota čim bolj očitovala v zgodovini in v duhovnem obrazu človeštva, razdira, ko do najvišje stopnje pretirava razlike krvi, fizične skladnje in osobite narodne dušev-nosti ter nagonov, stoji v nepremostljivem nasprotju s veselili, ko so nam prihiteli naproti Mr. in Mrs. Donas ter njuni otroci, ki so nas prijazno pozdravljali. Bila je že ena popoldne, ko smo prišli v hišo, pa so n&s še čakali s kosilom. Ni nam bilo treba mnogo prigovarjati, že smo prisedli in se poslužili okusnih jedi. Kmalu ko smo se pokrepčali, so začeli prihajati prijatelji in prijateljice Donasove družine, ki so tudi nam bili vsi prijazni, da smo se počutili kot doma. Človeku je res v veselje in užitek, ko pride v tuji nova prijateljica Miss Helen Kurel in pred slovesom smo še lepo zapeli. Čas je hitel in mi smo se morali posloviti od dobrih in prijaznih ljudi. Ni bilo to lahko, ker smo se v tem kratkem času drug drugemu privadili. Skušala sem se držati pogumno, pa se le nisem mogla ubraniti solz, ki so nehote pritekle na dan. Zaklicali smo še enkrat z Bogom in na svidenje drug drugemu in šofer je že pognal, da smo tako kaj kmalu izgubili naše prijatelje izpred oči. Kmalu je izginilo tudi mesto Pittsburgh, le še njegova oko- Rojenice . Cleveland, O. - Pri druZ1" Mr. in Mrs. Louis Legan j pred kratkim vasovale Pr,ja » ne vile rojenice, ki so daro^ !e mladima zakoncema P1^ čvrstega fantka prvorojenc_ Mlada mati je hčerka drufl" Mr. in Mrs. Joe Markel z W path Ave. Vlak ga je ubil Strabane, Pa. — V PougJ keepsie, N. Y. je bil ,staji, kjer je bil zaposlen, P vožen cd vlaka rojak J0 Sedmak, star 25 let. Rojen^ bil tukaj, kjer tudi zap«* mater, očima, bra^a, 1}flV brate in dve polsestri. Nj^ . oče je bil doma iz Koritnic P Knežaku. kraj, pa vidi toliko prijaznost in ,ica nag je nekaj čaga ge gprem_ domačnost. Tudi zapeli smo1 Smrtna kosa na vzhod« Gowanda, N.Y. — Tuk»J nad G* i preminul rojak Štefan An >ek, v starosti nekaj na let. Bil je dolgoletni naroc". "Atafer, Slovenca". Boleh«1 ■ nad dve leti. Njegovega P^ ereba, se je udeležilo ve ^ število prijateljev in znallCell. ki so mu poklonili nad 30 ^ cev. Bil je zaveden Slo' — Preostali blagi ženi Tukajšnja naselbina spada pod faro sv. Janeza Krstnika v Unity, Pa. Farni piknik je bil prirejen 30. julija, katerega so se farani udeležili v velikem številu in je prinesel cerkvi precejšnjo pomoč. Na tem pikniku so imeli otroci v starosti osem do 14 let tekmo, kdo bo prvi pri- uuj v ti/ v ..... -- tekel do cilja. Prvi je bil 10-let- marja meseca letos pa do juli- ni sili Frank Koklna iz Univei--ja, se je delalo komaj po 1 ali 2 dni na teden, tako, da so bili ljudje v resnih skrbeh za vsakdanji kruh. Sedaj so pa premogovniki zopet začeli obratovati 3 polno paro. Kako dolgo bo to trajalo, se ne ve. sal, Pa. Še bolj smešno je bilo, ko je Štefan Coperka, ki je imel vse te komedije v rokah, ukazal otrokom, da vsi sezujejo čevlje. Ko so se sezuli, je dal vse te čevlje znesti na kup in jih je dobro premešal. Nato je ukazal, skupaj. Meni se je zlasti priljubila prijazna slovenska deklica Miss Helen Kuri, katera je izvrstna pevka altistinja. Zapeli smo pa tako, kot da smo se skupaj vadili pri izvežbanem učitelju. Res, tudi po svetu so še dobri in veseli ljudje. — Prav lepa hvala za prijaznost in gostoljubno postrežbo. Hvala tudi Mr. in Mrs. Jos. Marinzel, ki sta nas v nedeljo zjutraj peljala na svoj lepi dom in nam postregla. Mr. Marinzel nas je peljal v lepo cerkvico sv. Antona na hribu in Father Molinger so dali ključe, da smo si tako mogli ogledati v cerkvi razne u-metne izdelke in lepe slikarije, ki polnijo cerkev. Videli smo tudi natančni posnetek cerkve sv. Štefana na Dunaju. Mr. Bera-niš, naš šofer je rekel, da je to natančni posnetek imenovane cerkve. Seveda je ta samo izrezljana iz lesa, vendar pa prav umetniško. Sv. križev pot v tej ljala, pa kmalu je tudi ta ostala daleč za nami. Pittsburgh se mi je dopaelel, le škoda, da nismo imeli časa še malo več časa tam ostati, da bi bili obiskali še več slovenskih rojakov v bližini slovenske cerkve. Pa so nam rekli, da so precej oddaljeni od tam. — Mesto Pittsburgh je, prav idilično mesto. Zeleni hribi oko-lu mesta se prav lepo podajo in na teh hribih raztresene bele j hišice, kot beli golobčki, napra-'vijo ves kraj še bolj slikovit. Zares, počutila sem se tam kot doma v starem kraju. Peljali smo se zopet proti do mu skozi državo Pennsylvanijo, West Virginijo, Ohio in India no; vedno pa smo šli navzdol. Prav nič se nam ni zdelo čudno, da je v Indianapolis tolikšna vročina, ko je mesto kot v kotlu in ne pride do njega nobena hladna sapica. Sicer pa, saj bo tudi v tem oziru kmalu boljše, vdoV® alje' Tereziji naše globoko soZ' ■ m 1 pokojniku pa ko j. večni mir ' f - Kratke vesti iz Clevelan°^t Cleveland, O. — {n\» Sinai bolnišnico se je j HIT T pb®* podati rojakinja M. u ^ Carrey Ave. — V isto >-> p nieo je moral tudi roja ^ x Frank Mezec z Dove A^^. Tatovi so z dvorišča, kje j, nuje sodnik Fr ,,„tere peljali njegov avto, v J. La»sh?:ret)' -h »30" se je nahajalo za kaki'1 ^ vrednosti golfne športne -c me. Avto so našli, opre jj(i-izginila. — Umrl je roj^ ]et, dolf Pozek, v starosti ' vj V Doma je bil iz vasi A«1 ^ Beli Krajini in je živel v rilci 38 let. (Dalje na 3. strahi) a?1 tir" Ne reci jutri bom t*' za "Am. Slovenca", a"^ ko j danes pojdi in ^If pridobi kakega svojeg»?p telja, da se nanj narod "TARZAN NEUSTRAŠENI" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOllghs \ j so !>ili ctubre volje, ko so korakali *kozi džunglo do poti ki jim jo je Tarzan kazal. Bil je pa Tarzan nad vse previden. Ni poznal Jefta, vendar tja je hotel imeti polen sebe v prvi vrsti. d& sta tako skupaj korakala, kajti sumljivo se mu ie zdelo njegovo dosedanje obnašanje vpričo ostalih, Tarzan se je namreč vselej tako zavaroval, da ni pustil nobenemu simi-Ijivcu korakati za njim in prav je imel. Tako so srečno potovali naprej in kot je mislil Tarzan, se jim ni bilo bati kakega večjega presenečenja. — Ni pa vedel Tarzan, da jih je videl ogle-duški divjak, ki je tekel pred njimi. Kakor je bilo videti, se je temu oglednim Zainbech divjakov silno mudilo sporočiti novico svojemu poglavarju in čarovniku. Ves zaposljen je pritekel v divjaško naselbino in ,rekel čarovniku Kagnndu: "Tam zadaj so štirje beli ljudje in veliko čijnih, katerih meso bo zelo dobrodošlo našemu Gozdnemu bogu." Ko je t" govoril, je s kretnjo pokazal na velikega malika z odprtimi ustmi in strašnim jezikom ter nadaljeval: "Med njimi je pa eden, ki iz-gleda da je beli divjak." "Vem kdo je to," reče Kagundo; "to je gozdni vrag, ki nam je ušel! Vojaki! /. orožjem sem! Sedaj ga moramo dobiti, ne uide nam več!" 4. • A„ L . • . . : ~t .i t--'.ji : / • • .... ..-I _____PRVA NEDELJA V SEPTEMBRU "Blagor jim, kateri so čistega ; so pač le malenkost. Ako se ti Erca> ker bodo Kitat. 5, 8). Kdor Boga gledali" je brez greha, ali je ?reh vr£el iz svojega srca, ima Clst0 in dobro vest. Dobra vest » dragocen zaklad. Ne samole *ak,ad je; čista vest je silna 10C' CIovek s čisto vestjo lahko T>go Ponese, veliko zmore in te ane vesel tudi v bridkostih in zavah. Kdor ima čisto ali oči-«jo srce je silno močan, pra-y °rj ak, ker takorekoč v mu je sam Bog blizu. V o srce se rada izliva milost JJ obilna milost pa je naj- delu • °m°Čnik Pri duševnem srcu 111 naPredku. Le čistemu S0 °dmerjeni preobilni za- tvoj- mil°Sti božJ'e kladi 2no koS.suho k0 treska- Pra" Zakaj je kr\ i„v x---- Pu.stil gana zemlia> pusto ko lost j ? 7 ,zapuščen0 in brez mi-kdai' kaj okušaš le redko-sv Dmir m tolažbo in veselje vsak df? Krivo temu da Hijiož, omade?uješ to srce z *e se malih grehov, za kate- zmeniš, ker misliš, da dozdeva, da je zate prav lahko varovati in ogibati se malih grehov, je tako mišljenje gotovo znamenje, da nisi več na pravi poti. Tako mišljenje je opas-no, lahkomiselno pač, in dokazuje, da nimaš več tenke in nežne vesti in se prav malo zmeniš zase. Skrbno se prizadevaj, da si ohraniš svoje srce čisto, svojo vest nežno. Varuj in ogibaj se najmanj onih malih in neznatnih prestopkov, katere delaš popolnoma premisleno in zavestno. Ravno taki mali grehi so Bogu prav posebno ostudni in tebi enako posebno škodljivi. Saj se vsi tako lahko spodtak-nemo in padamo dan na dan v one male napake, ki izhajajo bolj iz človeške slabosti, ne toliko iz notranje hudobije, ker se radi prenaglimo. Morda te muči misel: ali sem v milosti božji, ali nisem? Ali sem vreden ljubezni, ali srda? Ako resno črtiš male grehe, prav gotovo nisi v smrtnem grehu. Lahko mirno živiš. ALI JE ZADEL? Poštni mojster Farley, ko se uči streljati s pušicami na počitnicah v Lake Louise, kanadsko Rocky gorov je, pri čemer mu neki indijanski poglavar daje pouk. mesto pokojnega dekana Abram'a, ki je pred kratkim umrl v Ljubljani, je bil imenovan za župnika v Pevmi g, Butar, ki je doslej opravljal posle ka,plana na Travniku v Gorici. Za kaplana na Travniku pa je bil imenovan novo- mašnik Piščanc iz Trsta. * Borjana. (Strela ga je ubila). Pred nekaj dnevi je strela ubila na Stolu 13 letnega Alojzija Bona p. d. Čukovega. Tisti dan ni bilo posebne nevihte, samo parkrat je zabobnelo in se pobliskalo. Pravijo, da je strela ubogega fanta le omamila in da bi ne bil umrl, če bi ne bil ?am in bi imel kako pomoč. * Nova sv. maša. Dne 28. avg. je pel svojo prvo sv. mašo v ?lovrencu v Brdih kapucinski redovnik g. Izidor Kodermac, brat volčanskega župnika g. Lojzeta Kodermaca. Veličasten pogreb so domačini v Mirnu pripravili pokojni gospe Mermoljevi. Udeležili se ga je velika množica ljudstva '•■l vse spodnje Vipavske doline. Krsto in grob so ljudje zasuli s cvetjem in venci. * V Batah nad Grgarom je nastal na posestvu 56 let starega Andreja Humarja požar. Ogenj se-je pojavil v hlevu, kl je bil kmalu ves v plamenih. V veliki nevarnosti so'bile tudi sosednje stavbe, a vašča-nom, ki so takoj prihiteli na pomoč, se je posrečilo požar omejiti. Veliki hlev pa je pogorel. V njem je požar uničil okrog 100 stotov sena in nekaj poljskega orodja. Hu- mar ima za 10.000 lir škode. * Na padovanski univerzi je bil promoviran za doktorja prava Andrej Makuc iz Gorice. njem prijeten oddih. Poklonjeni del je bil tedaj le navaden gozd. - Proslava bo 4. septembra. -o- IZ GORIŠKE, PR1M0RJA IN ISTRE Na zadevanje svilogojstva sviloprejkinih koko-"Ig kakor poroča goriški ko vv,20 Agrari°", letos nekoli- *etka kak°r je bil° sp0" sltem Pričakovati. V furlan- kier v goriške pokrajine, p še največ bavijo s to W110 Panogo kmetijstva, i)jetlie Jn druSe okoliščine v zad-razv Casu niso bile ugodne za da J svil°Prejk. Vobče kaže, . Pridelek celo nekoliko >j 'eti, 1-735 ko kak°r Je biI Pred tremi H laj Je produkcija padla na n kokonov. Ljudje so Podrli * tega _ kazalo mnogo murv. Po- vse padle še cene in je Škega""ttlu na resno krizo gori-rati So SVilog°Jstva. Interveni-tijske 1?.°ral.e Pokrajinske kme-sklacjjv?/Jasti, ki so v javnih 1,1 nastavile sviloprejki-K°konnm „;„„•.„ _____ In fes so 0nom visoke cene kmetje znova inten dvi ^ lo«li dela. 6 leto nato -'igni, " "aiu se je produkcija da ]ana na 3200 ton blaga. To-1.832 t0 3e- SPet nazadovala na sedaj i°n.in za letos računajo Ha o Be s 1-60(> tonami pM-bile ob, pnčo te nove stiske so ti, da Prisiljene preskrbe-nekoliko kmetie vsa3 Pri ceni Kakor nad°knadili izgubo. lfik že J1'?110'je treb« ves pride-ha skladekaj let oddajati v jav-preJkinP 'fCa" Letos s0 za svil°' 10 lif za k °ne doIočili ceno po natni vd V Primerjavi s ce- letu je leto-Setijsk° ko višja. Vobče pa se da L* strok°vnjaki nadeja-Vlnjih m°eoče pridelek v pri-doslej , i n ime • el6j Str°*° ločeni in ^ rr °mejenega i 1 lies*' ko (la so cesto na- kamUZUmi- Iikratu nek- ni f&ži«tičn Vne organizacije sernero " podP»riie ustanove 1 razpolagale z sred- 21 let stara Kitajka, Jang Hui-min, ko je nedavno -prispela s Kitajske na obisk v Ameriko in, sta jo v New Yorku pozdravila dva njena rojaka, namreč F. W. Wong (na levi) in kitajski generalni konzul, dr. Tsune-či Ju. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V.. Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55_______ 100 $ 5.00________ 200 $ 7.20_______ 300 $10.00........ 420 $11.65.........500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50_______ 100 $ 12.25____200 $ 30.00_______ 500 $ 57.00..______1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ...----------$ s-75 Za $10.00 pošljite ---------------$1°-8S Za $25.00 pošljite ------------$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We# Cermak Uoad CHICAGO, ILL. je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois COLORADO: Canon City. Ana Susman. Colorado Spring«. — M. Kapack. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jamnik, Miss Mary Klun, John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B.. J. Meglen ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Marv Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramarich. No. Chicago, — Gabriel Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zoro Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmek,— Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich Iron Mountain, Mich. — Frank Richtarsich. Manistique, — Anton Krašovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Antoni a Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, — A. Heeler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, •— Rev. John Trobec. Sauk Rapids, - John Burgstaler. ■ Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. . MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kot- ze. ^ --— OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport. — L. Hoge. Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prisel. — ^Za Ncwburg in okolico Mr. J. Resnik, Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert. Conneaut, — Angela Bcrus. Lorain, — Justina Paul. Girard, — John Dolčič. Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okoljca, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Fintar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernovšek. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dertneš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič, Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zorc. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gregorčič. Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville.— Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Ursula Ivsek MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Lktle Falls, — Amalia Furlan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihtor. Renton, Wash. — Thomas Kihtar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolcvec. Sfran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 30. augusta 193jL "A NJEGA NI..." FRANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE .VOJNE. j Pesem je utihnila. General je ploskal. Potem se je nagnil k svoji sosedi, jo objel in poljubil. — Krasno ste pela! . . Soseda se mu je nasmehnila. i — Zapojte drugo! — je zaklical. Zadonela je nova pesem. Jasno je zvenel glas deklet. Mladi častniki so jim pomagali, stari pa so poslušali. Major Kerepeš je bil med poslednjimi. Nekaj časa je poslušal, potem pa je naglo vstal in zapustil barako. Cez nekaj časa se je vrnil. — Začni! — je zaklical v noč, ko je stal na pragu. V temi se je oglasila harmonika. Kerepeš je vstopil v barako, za njim pa se je prikazal vojak s harmoniko. — Vsedi se! — je primaknil major k vratom stol — in zaigraj, da se bo baraka Itresla. Častniki so nanovo oživeli. Mladi so po-skakali s sedežev. — He, zaigraj čardaš! — je zakričal nad godcem kapetan Hunfalvy. Pograbil je poročnika Nagla. Zaplesala sta hitri madžarski čardaš. Tla so se tresla pod težkimi udarci. — Imenitno, imenitno! — je ploskal general in se na ves glas smejal. Hunfalvy in Nagy sta bila izvrstna plesalca, zato so ju tudi drugi občudovali. Dekleta niti trenila niso z očmi. Harmonike so utihnile. Plesalca sta obstala in se vljudno priklonila družbi. Bila sta razgreta in s čela jima je~lil pot. — 2ivela plesalca!—je ploskalo omizje. — Sedaj pa bodo tudi naše kraljičine plesale — se je obrnil general proti dekletom in je pobožal svojo sosedo. — Da, da, one bodo plesale — soArzkli-kali ostali. Mladim so bite vroča tla pod nogami. Pete so jih srbele. — Valček zaigraj! — je zapovedal Kerepeš godcu. Vojak je raztegnil harmonike in izvabil iz njih uspavajoče akorde "Herkules" valčka. — Prosim! — se je priklonil Kerepeš sosedi in jo peljal na plesišče. Hunfalvy je pograbil generalovo sosedo. Nady in Weiss pa ostali dekleti. Pari so se zazibali. Zaljubljeno so zrli Častniki dekletom v oči. Mrmraje so spremljali melodijo, polagoma pa so začeli glasno peti. Kmalu je po vsej baraki odmevalo: 1 MaJ*. "Nezz a szemembe, mondj edes, szeretsz-e meg ,nezz a szemembe, edes ugy mint reg!" ... (Poglej mi v oči, rec', draga, ljubiš li me? Poglej mi v oči, draga, kakor prej!...) Bilo je kakor v velikomestnem baru. Godba, ples, petje, popivanje, poljubova-nje in objemanje ... Krog treh zjutraj se je Moric vzdramil. — He, he, he, kholophiche, shethaj pha khremo . . . — Tiho, žid! — je zakričal nad njim Hunfalvy. & & — Khosphot, khenehral — je tresel jud za ramo generala, ki je že dremal na stolu — shethaj mhoramo iti. — Pusti me, oderuh — je zasmrčal komandant. Moric je bil liki sitna muha. — Jhutro je šhe, khosphot khenehral. Phusthithe thekhletha! . . . General se je vzdramil. — Konec! — je dejal odločno. Častniki so izpustili dekleta. — Ophlechithe she, ljhuphiche mhoje je silil jud. Dekleta so se zavila, se poslovila in Moric je izginil z njimi v zimsko jutro. — Khlanjham she, khosphot khenehral — je zaklical s praga še enkrat. — Kha-thar phothethe šheleli, shophet phrithe-. mo . . . Zarezal se je in šel . . . — Vražji jud! — je zagodrnjal general in se je podal k postelji. Sledili so mu drugi. Prespati je bilo treba prečuto noč... XI. ** ' "" ^ — Huš! — se je stresel Štefan v strelnem jarku. Bilo je istega večera, ko se je častniški zbor tako imenitno zabaval. — No, kaj je Štefan? — se je oglasil sosed. — Zebe me. — Kakor vidiš, se tudi jaz tresem. Za trenutek sta utihnila. — Neznosen je ta karpatski mraz — je nadaljeval Štefanov sosed, Kocmutov Jože. S Štefanom sta bila že dolga leta prijatelja. Vojska ju je ločila, ker je bil Jože dve leti starejši, sedaj pa sta se po naključju zopet našla. Zajokala sta od veselja, ko sta se v Karpatih prvič srečala in od tistega časa sta postala neločljiva. — Zdi se mi, da ga jaz ne bom mogel dolgo prenašati. Do kosti in mozga mi reže — je tožil Štefan. — Tako nam gre vsem. Zmrzujemo, da se nas Bog usmili. — Nekaj strašnega je to! Saj imamo skoraj vsak dan mrliča. — Ubogi Petkovič! Včeraj še ni mislil, da bo danes mrtev. Tako lepo je pisal ženi in otrokom! Tolažil jih je, češ, da je zdrav in pride v kratkem na dopust . . . Pismo je odšlo, njega pa so našli zjutraj mrtvega. Na straži je zmrznil. — Da, zmrznil je — je nadaljeval Štefan. — Ni bil prvi in ne zadnji. — Ko bi bil vsaj komandant bolj človeški!.. . Podporočnik Sečko mu je javil, kaj se je zgodilo in ga prosil, da bi dobilo moštvo boljšo obleko. General ga je nahrulil. — Kaj za to, če par ljudi pogine? Bomo že druge dobili — je dejal in ni storil ničesar, da bi se stanje zboljšalo. — Hej, žalostno je vojaško življenje! — je vzdihnil Štefan. — Drugačno niti biti ne more. Sicer pa si ga ti še malo okusil. Saj si šele prišel. — Da, toda vkljub temu ga imam že dovolj. (Dalje prih.) IZ DOMOVINE (Nadaljevanje s 3. str.) ljati v bolnico. Pod kolesom V celjsko bolnico je bila pripeljana 42 letna Matilda Ga-berškova z Vrha pri Teharju, katero je podrl na tla neki nepreviden kolesar, da si je Gaberškcva zlomila levo ključnico. -o- Strela ubija Dne 3. avgusta je udarila strela v hišo Janeza Trobevška pri Sv. Ani v župniji Preserje. Strela je omamila vso družino. Drugi so se polagoma zopet zavedli, gospodarja, 60 letnega Janeza Trobevška, j'e pa strela ubila. Napaden Jakob Plavčak, 51 letni ključavničar iz Št. Petra se je hotel podati zvečer na hlev. Ko je stopal po lestvi navzgor, so ga nenadoma zadeli trije močni udarci po glavi, da je nezavesten padel na tla, tako da je še pri pad-eu dobil prav nevarne poškodbe. Plavčaka je udaril neznanec, ki se je spravil na njegov hlev skrivaj prenočevat, ki je, ko je opazil da sili še nekdo za njim na seno, pograbil za lato in udaril prišleca po glavi. —-—o- Žile si je prerezal Neke nedelje si je 26 letni sobni slikar France Z. iz Trno-velj pri Celju v samomorilnem namenu prerezal z nožem žile na desni roki. Obupanca so oddali v celjsko bolnico. Vzrok dejanja ni znan. —-o- Ogenj V Zgornji Ložnici je nastal ogenj na hiši posestnice Hilde Pajek. Ogenj je uničil hišo, svinjake in šupo ter povzročil posestnici škode nad 10.000 dinarjev. Žrtev Drave V bližini Sv. Marka pri Ptuju je utonil v Drajvi petletni Janžekovčev sinko. Omenjeni se je še z dvema otrokoma odpravil k Dravi. Čeprav se je ta dan kopalo v Dravi več kopalcev, so si otroci izbrali samoten kraj, na katerem se po navadi nihče ne koplje. Ko so se naveličali kopanja, so šli v čoln, ki je bil pripet in se v r.jem pozibavali. Pri tem je nesrečni Janžekovčev utonil. -o-- Po nedolžnem prijet Z orožniško eskorto je bil pripeljan v ljubljanske zapore samski rudar Leopold Sajevic iz Trbovelj, ker je bil osumljen, da je sodeloval pri neštetih tatvinah, katere je zagrešil Ciril Steban po raznih krajih Slovefiije. — Sajevic je bil že dolgo let zaposlen v rudnikih v Južni Srbiji. Sestra mu je pisala, da krožijo take in take govorice o njem, zato se je, ker ni imel sredstev za vožnjo, se je peš podal domov in se dal prijeti. Pred preiskovalnim' sodnikom mu je bilo lahko navesti točen alibi-dokaz, kot je bil, ko so se dogajali v Sloveniji številni vlomi. Tudi glavni vlomilec je priznal, da ni ta nikoli z njim sodeloval pri kraji in sodnik je Sajevca oprostil ter mu izročil tozadevno potrdilo. —-o- Dobrotnik Velik dobrotnik Boke Ko-torske Vaso Djukovič, ki si je v Ameriki pridobil veliko premoženje, je zapustil denarna sredstva za graditev modernega zdravstvenega doma in bolnišnice v svojem rojstnem kraju Risnju, Boka Kotorska v Dalmaciji. Izvršilci njegove o-poroke so že zdaj dali na razpolago deset milijonov in tako bodo k'malu pričeli z zidanjem doma in bolnišnice. -o- širite in priporočajte list 'Am*rikanski Slovenec"! w w WW w w» Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven-ska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska @ Katoliška Jednota je poučen, zabaven in zanimiv 9 V JE# m slovenski mesečnik v Ameriki. • Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 45. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00. i GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- J i ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se [ lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni | in onemoglosti. ! K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do ' 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se ofroci lahko zavarujejo v raz-[ redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. , BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00j_$1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden, ! Asesment primerno nizek. Pisan® poljie J. M. Trunk konca še ni. Tudi Avstrija' stal i» i bi se ne bili zadovoljili s ^ Cedili so ima-Celi 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST J 801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. |j reformirano Avstrijo, sline po HitlerU. Zdaj ga jo. Menda jih boli glava, gre j o pri zahtevah sudfits® Nemcev do skrajnosti. Ali J zadovoljijo ? Nikoli, in ™ pride še toliko komisij. Ed® demokracija bi morala izS1® *. Angleži hočejo plačati Ali so tako pošteni? nar«' .b* Iskre. I po volji. Zdaj imajo n*®' Demagogi. Nekj so hudi, če ' Morda pri narodu ni prepo* kdo le cikne na to robo. In j ker narod ni posameznik,a-vendar bi imeli delavci biti' pak dosti krvi je že previdni. Fr. Rataic, Forest City, Pa., pripoveduje v Pro-sveti o stavki v Trboljah 1. 1906, v katero je pognal delavstvo Kari Linhart, poznejši urednik zloglasnega "Štajerca", da "dobi krono na glavo". Ni je dobil, ker je bil le demagog, pač pa je dobilo po glavi zapeljano delavstvo. CIO je na mestu. Gola demagogija pa je, ako Se razglasuje kot katoliška organizacija. Komunisti so večinoma le demagogi. Prosve-ta piše, da "so se (komunisti) prerinili v eksekutivo avtne unije in lansko leto so na svoja pest provocirali celo vrsto divjih stavk v Michiganu.." in dalje meni, da "se ne brigajo Ka koristi organizacije kot take, temveč jo hočejo le izrabiti za svojo komunistično politiko." Videl sem štatistiko, da so golo demagoške stavke požrle na zaslužku svote, ki bi bilo delavstvu zadostovalo par sto let. * Za varnost angleškega kralja pri zadnjem obisku je Piše, kako to, da tam ni Francija storila vse. Ničesar se ni pripetilo. Pravijo, da so se simpatije v Jugoslaviji ohladile, ker ni bilo dosti preskrbljeno za varnost kralja Aleksandra. Ne vem. Vsekako Jugoslavija ni Anglija, ker je zadnja pač prva svetovna sila. Ako pridejo, pricaplja za mi tudi Francija. Manjši ' di so "zakredani" Pri Hočeš nočeš bodo morali ^ čati Ampak Angleži so «" kramarji. Amerikanci na] ^ posodili. Smart. Male dV» bi plačale Anglijo in ^' ^ jo, te dve pa bi plačale A® riko s posojilom, kar pomen1' ^ bi bili Amerikanci plača"' J iastnim denarjem. Iz žep. Ali se bo stricu Safflu sa odprla"? F. K. piše iz Moskve v * preju". Vse gre kakor ur«' no* ne vanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- prejmejo pripadajočo jim | rezervo izplačano v gptovini. Nad 70 let stari čljni in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva | vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih držarvah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Res postajajo hudo smešni. Hitler je posnel Mussolinija, zdaj Mussolini posnema Hit-lera. Kaj pomeni "arijsko pleme," nihče ne ve. Označba je prišla kar v modo, kakor pri damah široki klobuki. Židje so Semiti, niso Arijci, ako gre za različno pleme. Vsaj čisto oleme pa sedanji Lahi niso, narobe pač, pripadajo najbolj pomešanim ljudstvom, kakor kaže zgodovina že v prvih zgodovinskih pojavih. Idi v Južno Italijo ali na Sicilijo, ves vzhodni in zapadni svet lahko vidiš. Smešni so postali goreči fašisti. * Irec Corrigan se je "zmotil" in prišel s svojo "šajtergo" v Dublin. Junak? Morda. Vsekako je imel pravo pasjo srečo, in fant je tudi smart. Zra-koplovstvo je še v povojih. Znanstveno zrakoplovstvo ni ničesar pridobilo, senzacija pa ie žela, in za senzacijo ima svet še vedno dosti časa. * Prigodi se; da se fant zate-,'ebi v kako punco. Vsako svarilo je bob ob steno. Ko vidi potem kot mož, da je punca ptavi peklenšček, je prepozno, tfusi so se zarili v nihilizem Nobena reforma bi jim ne bila nih štrajkov. Vrlo dobro, je tako. Hud antjfašist G« rno Beduzzi pa piše hudo čedne reči o razmerah v ji, dasi ne o štrajkih. odšel, se vrne, če le mort- * se potem le laže, da bi S? kako opravičil, ako je vse ^ kakor pri uri ? Ne bo vse ^ bo v Rusiji, mnogo bo o ^ tudi zlaganega, ampak , gladko, kako hoče dopo^0 ta F. K., v Rusiji tudi ne Hotel sem iti v Rusijo * ko še ni bilo — poizkusa, - , človek ne veš glede rU razmer ali si m'andelc bajbca, treba bi bilo eden pravi tako, drugi Pa nasprotno, ampak vsaj bom moral iti v krtovo dez£ brez lastne izkušnje, ali^ Rusiji sonce, ali po klesti ^ Pri "Napreju" trdijo, dag!l sonce, sem pa hudo nevel * Zdaj smo dobili "izem". Imenuje se zem". Papež pravi, a »J" ^o človeški in nekrščanski j ^ se danes zmeni za pape.za'„ r njemu ta ali drugi "izenl gaja? Pri nas se kaže ta ^ s Kljub z**' in h S 0" nek J "rad8" da Je cializem v prvi vrsti v napram' Črncem, nju se hudo množijo, ^ 'žlahtna" rasa enako di kontrolira, utegnejo som Črnci napraviti nep^6. muziko, in Amerikanci skovskega kova so vrg Črnce svoje jastrebove Vse pride na vrsto. rif ŠIRITE AMER. SLOV M. Klarich in sin GENERAL CONTRACTORS and BUILDE^ 'bij (Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavben1 3121 S. Parnell Ave' CHICAGO, Tel. CALumet 6509 Prevzemamo vseh i šol, -rst •h stavbinskih del, novi" itd-' trgovin, tovarn, so'> kakor tudi razna Popr. tfi in modernizacije stav' Osebno nadzorujemo^ naše delavce in vse , delo popolnoma 8araI>0[id' mo za kakovost in s -.y-nost. — Nasvete, Pr°r „3 ne in načrte dajem0 zahtevo brezplačno. t Naše cene so zmern^, naše IME je vaša ga cija. it P. S.: Danes je ®>s' li gradite! Zakaj bi P'aCte t najemnino — ko mo1 istim denarjem odp1:11 ti novo hišo. Vse i"for cije na zahtevo.