Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1938. — Leto XI. — Št. 33.
(3LASILO
KRKA n jkega delovnega ljudstva
Naš četrti prapor se je dvignil
Sredi naj večje popiti ve raznih taborov in slovesnosti, s katerimi smo oblagodarjeni, se je v nedeljo zbralo v Škofji Loki zavedno krščansko socialistično delavstvo in v prisrčni delavski slovesnosti poudarilo svojo zvestobo načelom krščanskega socializma. Poleg domačega škofjeloškega delavstva iz klobu-čarne, obeh tekstilnih tovarn in iz lesnih podjetij so se zbrali k proslavi tovariši in tovarišice iz bližnjih in daljnih skuipin. Kamniški konec s praporom je bil lepo zastopan, razveselili so nas Zagorjani s svojim novim praporom, tovariš Lojze Lešnik je iz okolice Laškega pripeljal poln avtobus navdušenih in trdnih delavcev, prav tako Celjani, ki se niso ustrašili dolge avtomobilske vožnje. Tudi mariborska Krščanska del. mladina je prišla s svojini praporom. Z gornjega konca Gorenjske so nas obiskali jeseniški kovinarji z zastavo. Vsem tem so se pa pridružile še stotine drugih zavednih delavcev, ki so posamič in skupno prihiteli obiskat naše škofjeloške tovariše ob njihovi slovesnosti.
Pod mestom smo se uvrstili v dolg sprevod, dvignili zastave in z godbo odšli skozi Škofjo Loko v cerkev. Domači g. župnik je blagoslovil novi prapor in nain potem v cerkvenem govoru postavil za kažipot križ in kladivo, znamenje, ki ga nosijo naši prapori. Vsa zbrana delavska množica je izlila svojo vero v lepo cerkveno pesem, ki jo je spremljala godba.
Ko je delavstvo tako izpričalo svojo vero, je odšlo na Glavni trg k zborovanju. Tam se je zgrnilo okoli našega tovariša Gostinčarja in drugih delavskih borcev, ki so posvetili svoje življenje našemu gibanju. škofjeloški tovariš Tine Sever je začel zborovanje, prebral pozdravno pismo viničarjev, najbolj zatiranega in trpečega dela slovensKega delovnega ljudstva. — Tov. jože Gostinčar, ki je stal ob rojstvu Jugoslovanske strokovne zveze, nam je razvijal program krščansko socialističnega delavstva, ki ni rešilen le za delavstvo, ampak za ves slovenski narod, da se reši iz stisk. Tov. Srečko Žumer nam je razgrnil boje naših tovarišev po vseh delili Slovenije, segel v preteklost in pokazal na težave, skozi katere se je morala prebijati JSZ do svoje svobodnosti in neodvisnosti. Iz te svobodnosti pa raste danes naše delo in ne strašimo se nalog, ki nas čakajo v prihodnosti, ko bomo morali reševati usodo slovenskega delovnega ljudstva. Krščan-
ska vera, demokracija in odločala delavska zavednost so podstave, s katerih bomo šli na novo pogumno delo. — Tov. Jože Jurač je za konec povedal našo skupno voljo, da ne terjamo samo spoštovanja in priznanja, ampak hočemo soodlo-čevati povsod, kjer koli se odloča o delavski usodi. Danes delavcu ne zadostuje mesto za strojem, ampak se mu morajo odpreti vrata občin, banovin, parlamentov, kjer bo lahko po načelih demokracije zastopal svoj stan. — Po govorih so se oglasili še številni zastopniki skupin, ki so pozdravili zbrano delavstvo.
Popoldne smo ostali na Plevni, kjer so nam škofjeloški tovariši pripravili lepo in dostojno razvedrilo.
Letošnja zborovanja Jugoslovanske strokovne zveze na Homcu, v
Zagorju in sedaj v Škofji Loki so pokazala, da naše gibanje kljub težkim časom raste in se nam pridružujejo vedno nove delavske množice. Na vseh teh krajih so se zbrali najboljši sinovi našega naroda, katerih delo je posvečeno vsemu narodu. Slovenski krščansko socialistični delavci se danes zavedajo, da je njihovo delo za gospodarsko osamosvojitev slovenskega delovnega človeka najbližja in najbolj pravilna pot za rešitev slovenskega narodnega vprašanja z vsem, kar to vprašanje obsega. Tudi to bomo povedali še enkrat, v nedeljo 14. avgusta v Mariboru, kamor bo šlo morda edino delavstvo s čistimi nameni in močno voljo, da bo k rešitvi in varnosti naroda šlo po ravni in odločni poti.
Kaj nas; uče pogajanja
i.
Delavstvo prihaja v vedno te/jjii gospodarski položaj. Zaradi tega je prisiljeno, da stremi za tein, da .si ga zboljša. Najbolj naravno je, da se obrne do tistega, ki ima v zakupu njegovo delo, kateremu mora žrtvovati svoj znoj in napor in ki ima največ koristi od tega znoja.
Kadar pride delavstvo pred podjetnika z zahtevo po zvišanju plač, se mora zavedati in se tudi zaveda, da gre v boj. Ne poznamo namreč podjetnika, ki bi presojal take zahtevo s stališča pravičnosti in socialnosti. Večina podjetnikov vidi v takih zahtevah 'nekako sovražno dejanje proti sebi. Zato tudi odbija take zahteve na različne načine, iki nolsijo na sebi pečat če že ne direktnega ne-prijateljstva, pa vsaj nerazpoloženja.
Ali se izmikajo razgovorom, ali odklanjajo sodelovanje delavskih strok, organizacij, češ najbolje je, da se sami porazgovorimo s svojim delavstvom; ali pa hočejo voditelje delavstva oplašiti na ta ali oni način. Na primer ikar naenkrat najde podjetnik, da nima ta ali oni delavski voditelj predpisane formalne kvalifikacije za dosedanje delo, daisi opravlja to delo že deset ali tudi več let.
(Razgovora se pa nazadnje le ne morejo otresti, če ne gre drugače, se morajo udeležiti uradne obravnave, ki se razpiše na podlagi uredbe 6 določan ju minimalnih mezd. Na razpravah je vedno enak uvod: podjetniki trdijo, da so v takem gospodarskem položaju, da ni mogoče misliti na kak povišek plač. Sicer priznajo, da je njihovo delavstvo resnično v težkem gospodarskem položaju, vendar ne morejo pomagati.
Če gre za kolektivno pogodbo, je tudi ne odklanjajo, marveč izjavljajo, da bodo sklepali, odnosno bo sklepal posameznik pogodbo takrat, ko jo bodo sklenila vsa tovrstna podjetja.
V	primeru, kadar trdi delavstvo, da niso pravilno določene akordne postavke bodisi v smislu že obstoječe kolektivne pogodbe, bodisi v smislu posebnega dogovora, ki je bil sklenjen takrat, ko so se akordi vpeljali, ali pa da akordne postavke celo ne odgovarjajo
obstoječi uredbi o minimalnih mezdah, dokaže podjetnik na podlagi knjigovodstva, da niiso akordne postavke le napačno izvajane, ampak da so tako visoke, da pride delavstvo visoko (nad dogovorjeno plačo. Seveda le pridno in sposobno. Za lenuhe in nesposobne pa ne more in ne bo odgovarjal.
V vsakem primeru, pa naj gre za splošno zvišanje plač ali za korekturo akordnih postavk ali za delno zvišanje plač, je delavstvo nasproti podjetniku v neenakem položaju, in sicer v svojo škodo.
Podjetnik je že po svoji lastnosti kot podjetnik močnejši in razpolaga z vsemi sredstvi, ki so v njegovo dobro: poznanje trgovinskega trga, knjigovodstvo je tajno, razpolaga z vsemi mogočimi pritiski na delavstvo. Kar naenkrat zmanjka dela in podobno, če čuti, da gre delavstvo v mezdno gibanje.
Delavstvo je postavljeno pred veliko vprašanje: kako naj bo kols svoji nalogi? Kak.šnih sredstev naj se poslužuje, da ne bo podleglo dokazom podjetnika, ki so najmanj v dveh tretjinah, če že ne popolnoma neresnični, pa prav gotovo pretirani.
V tem pogledu mora storiti delavstvo dvojno delo. So priprave, ki niso zvezane^ naravnost z obratom, ampak so splošne. K temu spada poznanje gospodarskega položaja, cen surovim* razmer na prodajnem trgu itd. Za izvedbo teh priprav se morajo brigati v prvi vrsti
centrale delavskih strokovnih organizacij.
So pa tudi priprave, ki so trdno in izključno zvezane s posameznimi podjetji. Delavstvo mora poznati čim bolj gospodarski položaj podjetja. Zanimati se mora za celoten efekt produkcije, vedeti mora, koliko in kaj producirajo posamezni stroji, ugotoviti mora vzroke, če je produkcija nepovoljna. Ali so ti vzroki na strani delavstva ali pa na strani podjetja. Preštudirati mora čim bolj sposobnost delavstva v podjetju.
Zelo težko nalogo ima delavstvo, če nastane spor zaradi akordnih postavk. Sistem akorda je zelo zapleten. To zapletenost podjetja včasih še bolj stopnjujejo. Kajti že star pregovor pravi, da se more v kalni vodi najlažje ribariti. Prav zaradi te zapletenosti trajajo spori po nekaj let. Podjetnik trdi, da so pravilne akordne postavke, delavstvo čuti na plačah, da niso, s svinčnikom v roki pa ne more dokazati^ ker ne pozna tehnične procedure, kaiko je prišlo podjetje do teh postavk.
Včasih je zadeva tako zamotana, da je videz, da se sploh ne more raizre-šiti. Delavstvo pa ne sme poznati reka: Nemogoče. Nasprotno. Postaviti se mora na stališče, da ni nerazrešljivega vprašanja v delavskih zadevah. Tudi vprašanje akorda se more rešiti. To nalogo je nekaj tovarišev že sijajno rešilo.
Kako? Prav za prav enostavno. Več mesecev so beležili storitev dotičnega oddelka in posameznih strojev. Ugotavljali so tudi napake. Posebno natančno so pa sestavili seznam za posamezne delavce odnosno delavke, ki so bili zaposleni pri spornih strojih, oddelkih odnosno akordnih postavkah. Vse to skozi več mesecev.
in šlo je. Na podlagi takega seznama delavskih plač so mogli delavski zastopniki dokazati, da je prejemal neobičajno velik odstotek prizadetih plače pod minimalno mezdo kljub akordu, in da je le majhen odstotek prišel na normalno in pogojeno plačo. Ker so mogli zastopniki delavstva na podlagi zbranega gradiva dokazati, da ne zadene pri tern delavstva nobena krivda, se ni mogel podjetnik več izmuzniti in je moral priznati, da so akordne postavke napačno določene.
Tako delo stane veliko truda in se more izvršiti le s složnim in discipliniranim sodelovanjem celotnega delavstva. Če in kjer se izvrši, dokazuje, da je delavstvo sposobno, da reši tudi najtežji problem. Seveda, kaj takega je sposobno in zmožno edino tisto podjetje, v katerem je delavstvo organizirano v svobodni in neodvisni delavski strokovni organizaciji, v katerem je delavstvo strokovno izvežbano, z eno besedo: v katerem je zavedno delavstvo. Kajti le tako delavstvo more biti požrtvovalno in borbeno.
(Dalje prihodnjič)
Delavski Uotedaccek 1939
bo izšel v mesecu septembru. Skupine naj gredo takoj na delo, da oskrbijo čim več oglasov!
DELAVSKA PRAVICA'
^f)o iKu ilt kra jih
Delo naše internacionale
Seja predsedstva Mednarodne zveze transportnih in tovarniških delavcev v Strasbourgu.
V	sredo 27. julija 1938 se je s Strasbourgu (Francija) vršila seja predsed-_ siva Mednarodne zveze krščanskih tovarniških in transportnih zvez. Seje so se udeležili zastopniki vseh zvez iz Belgije, Holandije, Francije, češkoslovaške, Luksemburga, Švice in Jugoslavije. Mednarodni urad dela je zastopal tov. Heuseler.
Tovariš predsednik je v uvodnih besedah podčrtal važnejša vprašanja, ki bodo na dnevnem redu, prav je pa tildi ugotovil, da morajo kršč. strokovne organizacije s podvojeno močjo iti na delo, če hočejo, da bodo kos socialnim vprašanjem, ki stopajo v ospredje 20. stoletja. Narodni socializem in komunizem ista zmotna nauka in ju je odklanjati ter priboriti krščanstvu pravi ugled in veljavnost, kajti edino na teh osnovali in temeljih je mogoče zgraditi družbo, ki Ibo priznala človeku tiste pravice, katere mu gredo po božjih postavah.
Po njegovem poročilu je podal zanimiv pregled dela te organizacije igene-ralni tajnik tov. BrnsseL Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da ima zveza sedaj 130.000 članov in da je bilo mjeno delo v preteklem letu zelo plodno tako v pogledu sodelovanja dn stavijanja predlogov mednarodnemu uradu v Ženevi za rešitev važnih vprašanj, ki se tičejo posameznih panog industrij, ki spadajo v to zvezo. Predvsem gre borba za skrajšanje delovnega časa v kemični in steklarski industriji, prav tako pa tudi zveza polaga veliko važnost in mnogo dela na tem, da bi se sprejela konvencija, >s katero bi se uredil delovni čas, dopusti, plače in sploh socialna zakonodaja za poklicne vozače avtomobilov oziroma sploh za delavstvo, ki je zaposleno kot prevozno osebje pri raznih transportnih podjetjih. Nato so na kratko sledila poročila zastopnikov iz posameznih držav, ki so bila prav tako zelo zanimiva. V Luksemburgu je na primer uspelo zvezi usnjarskih delavcev, da je dosegla za nočne šihte za vse delavce posebno doklado, o čemer so izjavili, da je edinstven primer v do sedaj sklenjenih kolektivnih pogodbah.
Po teh poročilih je podal pregled finančnega stanja zveze njen blagajnik tov. Roscam. Po poročilu se je sestavil preračun za leto 1938. Nato se je podalo pismeno poročilo preglednikov blagajne, ki so ugotovili, da se Iblagajna vodi v redu in da iso vse zveze, ki so v tej organizaciji včlanjene, do nje izvršile svojo dolžnost. Tov. Brussel je nato še poudarjal, da naj bi ise kolikor mogoče povečalo zanimanje oziroma pridobilo naročnikov za službeno glasilo zveze »Die Arbeit«.
Ljubno
Umrl je 24. julija zaradi zastruplje-nja krvi naš dobri tovariš Jože Prijatelj.
Obstoj naše organizacije dela preglavice mnogim tukajšnjim podjetnikom, ki skušajo na razne načine begati delavstvo. Organizacijo iskušajo razlbiti s tem, da silijo svoje uslužbence, da sklepajo oiselbne pogodbe s podjetniki. Na ta način hočejo spodkopavati tla organizaciji. Zavedno in pošteno delavstvo takim poskusom ne bo nasedalo in bo znalo tudi preprečiti, da bi se še v prihodnje ponovilo kaj takega. Zavedamo se, da bomo mogli samo v trdni skupnosti izboljšati naš žalostni položaj. Podjetniki se pri nas še vedno izgovarjajo na svetovno krizo, vendar se ne bodo mogli dolgo, saj že slišimo vesti o zboljšanju na lesnem trgu, s tem pa tudi prihaja čas, ko bomo mogli uspešno uveljavljati naše zahteve.
Sestanek bomo imeli konec tega meseca; kdaj in kje, bomo še objavili v »Delavski pravici«.
Vič-Brdo
13. julija so prišle v našo tovarno govorice, da bo delavstvo Združenih opekarn tudi stopilo v stavko kalkor v »Opeki«. Ravnatelj g. Verderber je delavstvo pred tem svaril, obenem pa na zahtevo našega odbora povedal, da je tako novico prinesel obratovodja »Opeke«. Opozarjamo imenovanega gospoda. naj se ne praska tam, kjer ga ne .srbi. Delavstvo združenih opekarn bo svoje zadeve uredilo broz njega, sam pa naj skrbi za zboljšanje položaja v svojem podjetju.
Po debati, ki je sledila, se je na predlog tov. Ilenselerja, zastopnika mednarodnega -urada dela, sprejela resolucija v kateri se poudarja, da je treba čim-prej rešiti vprašanje delovnega časa in počitka prometnih delavcev, šoferjev itd. in da je treba rešiti ta problem na prihodnjem zasedanju mednarodnega urada za delo. Zato naroča zveza ožjemu odboru, da čimprej skliče strokovno konferenco šoferjev, na kateri naj preuči položaj in stavi mednarodnemu uradu dela potrebne predloge.
Zato nadalje naroča seja vsem včlanjenim zvezam, naj prav tako od svoje strani zbero točne podatke o položaju in razmerah tega delavstva v potsamez-nih deželah in naj to gradivo čimprej pošljejo zvezi. Prav tako pa naroča, da naj predloge po rešitvi tega vprašanja s potrebnimi predlogi pošljejo tudi svojim vladam z zahtevo, da naj po svojih zastopnikih to vprašanje na prihodnji konferenci mednarodnega urada dela kolikor mogoče podprejo.
Dol. Lendava
Pri nais je bil zadnjo nedeljo sestanek mlinarskega pomožnega delavstva, za katero je bila nedavno dosežena kolektivna pogodba. Ugotovili smo, da podjetniki pogodbe v celoti ne izvajajo, neikateri hočejo prezirati celo zakonita določila. Tako hočejo vpeljati polagoma spet prejšnje stanje. V nekaterih mlinih sirena že ob pol 7 naznanja začetek dela, 'čeprav bi se moralo začeti ob 7. Nadurno delo marsikje ni bilo pravilno plačano. Mlinarji ne dobivajo plačilnih listkov, da bi mogli presoditi pravilnost odtegljajev.
V	mlinu Epipingerja Samuela je zaradi pomanjkanja varnostnih naprav pri dvigalu padel mlinar Gaal z višine na stroj in se le po srečnem naključju ni težje poškodoval ali celo ubil. Zbrani mlinarji so sklenili, da pošlje organizacija vsem podjetjem spomenico, ki naj jih opozori na pravilno izvajanje kolektivne pogodbe posebno v zadevi delovnega časa in odškodnin za nadurno delo. — Zavedamo se, da naša borba ni s tem končana, da smo si priborili pogodbo. Sedaj je od nas samih odvisno, kako bodo podjetniki pogodbo izvajali, zato se moramo še bolj okleniti svoje strokovne organizacije. Skrbeti bomo morali, da naše plače še dvignemo, da bodo vredne kvalificiranih mlinarskih delavcev. To bomo pa nosegli edinole v organizirani skupnosti.
Ljubljana
Člane OUZD opozarjamo, da je z dnem 1. avgusta 1938 ustanovljen nov zdravniški okoliš v Ljubljani, ki obsega naslednje področje: Ljubljanica — Vodnikov trg — Krekov trg — vznožje Grajskega hriba — Streliška ulica — zatvornica na Gruberjevem prekopu — Gruberjev prekop do mostu konec Poljanske ceste — llradeokega cesta — Stepanja vas — Hrušica — Sp. in Zg. Fuižine — Ljubljanica. Obiske bolinih članov in njih svojcev v tem okolišu bo vrstil uradov zdravnik dr. Jereb Stanko, ki stanuje v Bolgarski ulici št. 17-1.
Celje
Glede skupnega odhoda v Maribor
velja vse, kar smo se zmenili na sestanku. Držite se točno vseh navodil! Na kolodvoru se zberemo okoli naše zastavice. Vsi, ki gremo pod našo JSZ, ostanimo vedno skupaj, tako med vožnjo kakor tudi potem v Mariboru. Ne pozabite znakov!
Izleta v Škofjo Loko se je udeležilo okoli trideset tovarišev in tovarišic iz Celja. Vse slavje je bilo Celjanom
rav po godu. Skupna manifestacija,
i	se je tako krepko pokazala ob pri-
del našega učiteljstva, ki danes v resnici nekaj dela in nekaj pomeni:
»Moramo si pripoznati, da je slovenski meščan, pa bodi s klerikalno ali liberalno legitimacijo v žepu, po svojem načinu mišljenja, po svojem oboževanju močne diktatorske roke in po svojem podeželskem oderuštvu še vedno bližji in sorodnejši tujerodnemu meščanu, kot slovenskemu kinečko-delav-skemu ljudstvu, ki je spoznalo rešitev svojih družbenih, gospodarskih, kulturnih in narodnih vprašanj v boju za demokracijo. Ne plitka meščanska družba, ampak najširše kmečko-delavske plasti našega naroda, in tu je tudi mesto slovenskega učitelja, posebno pa v krajih, ki so še danes gospodarsko in zaradi tega tudi narodno ogroženi.«
»Če iše velja oni stari pregovor o zdravi duši v zdravem telesu, potem se ne smemo čuditi, če slovenski šolarji v učnem pogledu ne napredujejo tako, kakor to zahtevata čas in potrebe slovenskega ljudstva. Eno je gotovo: kulturni standard slovenske mladine se bo dvignil šele tedaj, ko se bodo izboljšale druižbene in gospodarske razmere, v katerih ta mladina živi.«
II.
»Učiteljsko gibanje« si je torej postavilo cilj: Raziskati gospodarske in družbene razmere, v katerih živi slovenska mladina, in šele na osnovi tega začeti z mladinoslovnim študijem. Tako delo je seveda silno obširno, težavno in dolgotrajno. »Pokretaši« so se ga lotili z velikim veseljem in dobro pripravljeni. Njihov glavni delovni pripomoček je anketiranje šolskih otrok (učitelj izprašuje otroke in od njih dobi potrebne podatke). Sestavili so si
liki blagoslovitve četrtega prapora, se je močno usidrala v naša srca in veselja s tovariši ne bomo taiko kmalu pozabili.
Stahovica
Veselico bo priredila Strokovna skupina lesnega delavstva v Stahovici v nedeljo 14. avgusta db 3 popoldne v gostilni Rebernik (Pri Urhu) v Stahovici. Vabimo vse domače in tuje tovariše, da pridejo ta dan k nam pod lepe Kamniške planine.
Maribor
Novo mašo je pel v nedeljo v frančiškanski cerkvi sin našega dolgoletnega člana Jakoba Koresa novomašnik Jar-nez Kores. Naša skupina in ekspozitura k tej slovesnosti najlepše čestitata.
Trd boj lesnih delavcey t Begunjah
Gospoda Viktor in Anton Meden, ki imata lesno podjetje v Begunjah pri Cerknici, sta porabila zelo učinkovito sredstvo za boj proti organiziranim delavcem: odpustila sta kar vse tri obr. zaupnike, od katerih je eden predsednik skupine, in še nekatere druge organizirane delavce. Položaj v tem podjetju se je takole razvijal: Skoraj pred
2	leti so se delavci organizirali. Hoteli so si zboljšati plače in doseči pravice, kakor jih ima delavstvo po drugih podjetjih. štiri mesece so poskušali, toda vse prizadevanje je bilo zastonj. Delavstvo je stopilo v stavko in šele z nio doseglo 50 do 75 par povišanja. Med stavko si je podjetje postavilo nov gater in nato zaposlilo precej novih delavcev, ki se pa niso hoteli organizirati. Kljub temu, da je bilo potem organiziranih komaj polovico delavcev, se je JSZ ponovno uspešno prizadevala za zvišanje plač. Kljub vsemu pa so ostale plače še vedno za 50 do 75 par nižje, kot so v podjetju Žagar na Rakeku. Organizirano delavstvo je nato sprevidelo, da je za uspešen boj v podjetju |h)trebna celotna organiziranost. Šli so na delo. Toda podjetje je delavstvu odgovorilo z odpustom in zaposlilo nove delavce.
JSZ je skušala spor mirno poravnati. Toda njen zastopnik je dobil pri g. Medenu tak odgovor, kakršnega navadno nismo vajeni. Delavstvo je ogorčeno nad takim postopanjem. Gospod Meden s svojim ravnanjem ni uispel, ampak sc je delavstvo pod vtisom tega še bolj strnilo in se v celoti organiziralo. Šlo bo v boj za teptane zakonite delavske pravice.
llcšcaHsUa dtlavska dekleta
se bodo ob priliki mariborskih slovesnosti udeležila tudi dekliškega dneva na Betnavi. Prijavijo naj se pri domačem župnem uradu ali na Betnavi.
vprašalne pole in jih razdelili med sodelavce. Danes, po dveh letih dela, stojijo seveda še ob začetku svoje poti. Vendar lahko pokažejo lepe sadove svojega dela. Po njihovem prizadevanju je začela spet izhajati »Prosveta«, priloga »Učit. tovariša«. V njej objavljajo izsledke svojega dela. V preteklem šolskem letu so izšle tri številke, ki obsegajo vsega le 64 strani, vendar imajo bogato gradivo, le premalo znano naši širši javnosti. Zdi se nam potrebno, da vsaj nekoliko seznanimo svoje bralce s tem gradivom.
Prva številka »Prosvete« je posvečena obmejnemu vprašanju, posebno naši severni meji. Vse članke odlikuje stvarno gledanje in (kar je še važneje) zaključki, ki kažejo, kako bi bilo treba v resnici reševati ogroženo ozemlje — česar navadno ne najdemo v podobnih razpravah. »Koroška ni bila odtrgana čez noč od našega narodnega telesa. Plebiscit leta 1920. je bil le nasledek stoletnega načrtnega dela.
Tako pravi v uvodu Martin Mencej in nadaljuje: »T reba je priznati objektivne vzroke tega stanja, ako hočemo doumeti zlo pri korenini. Za to pa je potrebno temeljito poznavanje gospodarskega in družbenega stanja našega življa v teh krajih.« Sledeči članki resnično razkrivajo to stanje, ki je dovolj žalostno. Hkrati iščejo vzroke tega stanja in odkritosrčno kažejo na naše uspehe in
Slovensko učiteljstvo dela z ljudstvom
Zadnja leta smo doživeli mnogo listnih in pismenih razprav o slovenskem učiteljstvu. Po večini so bile te razprave zelo ostre in pogosto so prehajale v strupene napade, obrekovanja, osebne žalitve in podobno. Zato je bilo vsakomur razumljivo, da ni šlo toliko za strokovno delo našega učiteljstva, o katerem morejo soditi le usposobljeni ljudje. Kamen spotike ie bilo marveč učiteljsko izvenšolsko delo. Učiteljski stan je najbolj 'izpostavljen političnemu pritisku; vsaka skupina bi ga hotela imeti zase, saj poznajo pomen stanu, ki ima tesne stike tako z mladino kot s starejšimi vseh plasti ljudstva. In če je naše učiteljstvo v preteklosti pogosto grešilo, je bila to v največji meri zasluga političnih priganjačev, ki so imeli obilo sredstev, da so mogli vpreči mnoge učitelje v svoj strankarski voz. Tako se je prepogosto znašel učitelj na strani peščice mogočnežev proti ljudstvu siromakov, ali pa vsaj proti mnogim, ki bi bili potrebni njegove pomoči. Za učitelja je taka ločitev enako napačna in pogubna za uspeh njegovega dela, kot za drugega ljudskega vzgojitelja, za duhovnika.
To žalostno stanje je najbridkeje občutilo slovensko delovno ljudstvo. Naj je bil učitelj v enem ali drugem taboru, za delovno ljudstvo je bil izgubljen. Potrebe in želje delavstva so mu bile tuje, ni imel niti prilike, da bi jih spoznal.
Zato smo toliko bolj veseli, da je bil storjen prvi korak čez prepad med učiteljstvom in ljudstvom. Med mlajšim
učiteljstvom si je namreč utrlo pot spoznanje, da je treba začeti delati drugače. Vsi za delo vneti, mlajši in starejši učitelji so se združili v »Učiteljskem pokretu« (ljubša bi nam bila slovenska beseda »gibanje«), o katerem beremo v »Učiteljskem tovarišu« dne 10. III. 1938:
»Učitelji — pokretaši mlad. kmečkega gibanja in delovne šole so se končno združili pod imenom »Učiteljski pokret«, ki ima namen sistematično obdelati našo zemljo ... Izvenšolsko de-
lo,	kakor ga zahteva današnja težka doba, ni prirejanje veselic, temveč globok študij tistega našega ljudstva, ki živi pozabljeno tam zunaj in dobi svoj pomen le takrat, kadar so kakšne volitve. Ne da bi mislili kogar koli ogražati; hočemo koristiti ljudstvu, da bo zado-bilo tudi ono nekoč tisti položaj v družbi, ki mu pripada... Slovenijo prepirov in otročje-neumnili »ocvirkov«, ki nimajo meje in takta ... takšno Slovenijo hočemo izbrisati iz obličja zemlje. Vzgojiti je treba nov rod, ki bo gradil in, ceneč svobodo, ustvarjal v slogi lepše strani naše kulture, našega življenja in naše zgodovine. Prav iz učiteljskih rok ima najznačilnejšo socialno in pedagoško literaturo o slovenskem delovnem ljudstvu in naša kulturna zgodovina bo morala ta zadnja leta označiti kot novo dobo slovenskega duhovnega življenja.«
Teli besed smo toliko bolj veseli, ker niso osamljene, temveč moremo najti podobne skoraj v vsaki številki tega slanovskega glasila slovenskih učiteljev. Navedli bomo nekaj značilnih, ki dovolj kažejo, kakšnega duha je tisti
DELAVSKA PRAVICA
1938 — Št. 33 — 3
(J)& j els k a zt) eza
Delo v organizaciji
?
Kuharski tečaj se je vršil pred kratkim v našem »domu. Vodile so ga šolske sestre iz Marijanišča. Uspeli je bil prav lep. Dekleta so bila jako zadovoljna, iker so mnogo pridobila v kuhinjski umetnosti. Č. sestram iz Ma-rijanišča se lepo zahvaljuejmo. Upamo, da bomo kmalu organizirale drugi kuharski tečaj, za katerega sta prosti le še dve mesti. Gotovo nam tudi takrat č šolske sestre ne bodo odrekle svoje pomoči. — V prihodnje bo Poselska zveza posebno skrbela tudi za te vrste strokovno izobrazbo. Služkinje morajo biti danes vsestransko izučene.
Dne 14. in 15. avgusta bodo v Mariboru velike slovesnosti ob 20 letnici Jugoslavije. Lepo bi bilo, če bi se teh slovesnosti udeležile tudi služkinje, posebno tiste, ki še niso izrabile svojega enotedenskega dopusta. Vožnja bo četrtinska. Ob tej priliki bi si lahko ogledale mesto, šle na grob škofa ■Slomška in obiskale naše tamošnje tovarišice. 15. avgusta bo na Betnavi pri Mariboru tabor katoliških deklet, ki naj se ga udeleže tudi služkinje.
Za naše kuharice
Da ustrežemo željam članic, bomo od časa do časa prinašali praktična kuharska navodila, ki naj omogočijo tovarišicam čim večjo izpopolnitev v kuharskem znanju. — Ur.
Ohrovtova juha. Narodi prežganje, »ia katerem z rum en i sekljano čelbulo, peteršilj in česen. Prideni rezancem) zrezano ohrovtovo glavo tor med zalivanjem juhe ali vode praži, končno pri-demi še pest opranega riža in na rezine zrezano 'kranjsko klobaso.
Ledvice z možgani. Namoči v mleku ledvice, da se zmehčajo, zreži jih na liste ter jih na vroči masti, na kateri si zrmnenila na liste zrezano čebulo, prepraži. Prideni možgane in jih naglo zamešaj, otsoli, popopraj ter dodaj majarona po olkusu.
Kavna hladetina. Stepaj nad paro, da se gosto sponi: četrt litra mleka, 5 rumenjakov, četrt litra imočne črne
kave, 15 dikg sladkorja in košček vanilije, prideni 5 listov želatine, ki si jo raiztopila v nekaj žlicah vroče črne kave, ter pusti, da se ohladi. Ohlajeni kromi na rahlo vmetšaj četrt litna stepene .sladke smetane ali pa trd sneg 5 beljakov. Napolni v modele, katere si prej splaknila z mrzlo vod ali pa namazala z mandljevim oljem. Postavi jiili za 2—3 ure na led. Pred serviranjem jih povezni na plašče ter jih pre-grni z mokro vročo krpo, da ise na ta način loči želatina od posode, nato pa še okrog posode »krasi s stepeno sladko smetano ali z nadevanimi zvitki.
Ocvrti telečji korenčki. Zreži drobno telečje meso, zabeli ga z mastjo, na kateri si zarumenila čebulo, k temu dodaj namočeno ožeto žemljo, kumino, poper, lovor, nageljnove klinčike, vse stolčeno. Iz tega oblikuj na dlani korenčke, ki jih povaljaj v drobtinah, v jajcu in zopet v drobtinah ter tako ocvri na masti. Ocvrtim korenčkom napravi na debelejšem koncu luknjico z iglo, v katero vtakni peteršiljevo vejico. Korenčke lahko daš kot samostojno jed na mizo.
Indijanci. Mešaj 7 rumenjakov z 9 dkg sladkorja, prideni 7 beljakov, sneg in 14 dkg moke. Zmes vlij v namazane, z moko potresene oblike ter jih svetlo rumeno zapraži. Pečene izdolbe napolni s smetano ter oiblij s čokoladnim ledom ter jih daj v papirnate skledice. Čokladni led: 20 dkg sladkorja, desetinko litra vod e in čokolado kuhamo skupaj ter dodamo za blesik še koSčok surovega masla.
Gorenjski krapi. Naredi bolj trido vlečeno testo, ga razvaljaj, zreži na štirioglate krpe. Za nadev vzemi pol kuhan riž, temu primešaj nekaj žlic sira in zabeli z zaiseko, v kateri isi zarumenila sekljano čebulo in eno jajce. Tz tega vlagaj kupčke na krpo, ji stisni trdno skupaj in jih kuhaj v vrelem slanem kropu pol ure. Nato jih položi na krožnik in zabeli z zaseko.
PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, Wanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino
MARIJA KRAŠOVEC
nasproti' kolodvora Naše geslo je: Dobro in poceni!
»Nič se ne more in ne sme pričakovati od tujca. Če upate na njegovo pomoč, ste norci in strašljivci.« (Mazzini.)
PRIHRANKI
vlagajo delavci v Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/1.
Položaj delavcev pri regulacijskih delih Savinje pri Celju
Za ublažitev brezposelnosti v današnjem času so tako imenovana javna dela. Mod ta dela spada tudi regulacija Savinje, ki se bo začela sedaj že v četrti etapi. Da je bilo to delo potrebno zaradi tega, ker je voda prestopala bregove olb deževnih dneh, je na splošno znano. Tako bo dobila struga Savinje tam, kjer bodo regulacijska dela končana, tudi lepšo obliko.
Toda rajši poglejmo obraze delavcev, kako izgledajo. En del jih dela v akordu, drugi pa so plačani na uro po 3 dinarje, nekateri pa še po 2.75 din. Dela se deset ur dnevno. Da ta plača nikakor ne ustreza življenjskim potrebam, vprašajte samo delavce, 'kako živijo. Posebno pa še zaradi tega, ker je tu zaposlenih večje število družinskih očetov, ki jih je iskrb za družino in za vsakdanje življenje prignala sem. Pazniki si dovoljujejo sramotno šikaniranje nad delavci, kot da bi tisti, ki dela, ne bi bil človek. In da je priganjaštvo še večje, s e delavca, ki ne vihti stalno krampa ali kar ima v roki, premesti na delo v akordu, to je prevažanje gramoza s samokolnico (šaitrgo) iz Savinje, kjer pa je akord plačan tako, da (ielavec gara deset ur kot živina in vrh tega jih paznik še šikanira. Ti ljudje zaslužijo komaj 20 do 30 din za deset ur dela. Nedvomno je dejstvo, če človek dela, mora tudi primerno živeti. Če pa kljub napornemu delu ne zasluži toliko, da bi se lahko enkrat na dan pošteno najedel, tudi ne more dovolj izkoristiti svojih telesnih moči. Tak delavec mora propasti in ta propast je prav gotovo na škodo narodu in državi, ker delavec izgublja ljtilbezen do vsega, kar je v korist človeški družibi.
Če kje, potem je prav tu organizacija potrebna, s katero bi se najbrž dalo doseči izboljšanje plače in bi odpadli tudi drugi nedostatki.
Javna dela imajo lop namen pobijanja brezposelnosti. Tisti pa, ki o javnih delih odločajo, bi se morali zavedati, da mora biti za delavca na teh delih preskrbljeno pošteno življenje.
Delavec na regulaciji.
zmote. Zaključke iz tega izvaja S. Ter-čak: »V dobi pred vojno je bilo narodno vprašanje ob meji, kakor danes, v prvi vrsti gospodarsko vprašanje. Ves smisel narodno-kulturnih kakor tudi viseli narodno-olbrambnih društev bi moral biti, da našemu človeku pomagajo v njegovem težkem boju ob meji. Samo moralne podpore in izjave simpatij premalo zaležejo; kajti na drugi strani meje se dele polog tega še druge dobrote. Vse narodno-obramb-no kakor tudi kulturno delo naj bi se združilo v gospodarskem delu, ki bi se pa moralo podrediti neki skupni centrali, ki bi vse to pravilno usmer-
^Druga številka »Prosvete« obravnava stanovanjiske razmere. Učitelji so anketirali otroke iz poljedelskih, polin-dustrijskih in industrijskih krajev, lo-datlke iz kmečkih krajev je obdelal Oskar Hudales in je prišel do sledeoih zaključkov:
»1. Slovenska kmečka posest je v danih gospodarskih in družbenih razmerah po veliki večini nedonosna. 2. Ker je nedonosna, omejuje sloveniski kmečki človek svoje izdatke na najnujnejše življenjske potrebščine (hrana m obleka). 3. Gospodarske razmere, v katerih živi, mu ne dopuščajo, da bi izboljšal svoje stanovanje, ne dopuščajo mu niti, da bi uporabljal vse tiste prostore, ki jih ima na razpolago. (Varčevanje pri kurjavi in razsvetljavi.)
Te tri točke pa še ne izražajo vseh končnih nasledkov stanovanjskih razmer, v katerih živi velika večina naših šolarjev. V mnogih hišah malih kmetov s številnejšo družino vlada v mnogih primerih prava stanovanjska stiska, katere žrtve 'so brez izjeme otroci.
Zato se dogaja, da mnogo otrok spi v neprimernih prostorih: na peči, v šu-pah na prepihu, v hlevu, v kuhinji, na tleh, na klopi pri pGei, na podstrešjih. Niso redki primeri, da spi po troje ali celo četvero otrok na eni postelji. Na podlagi številk lahko ugotovimo,^ da 24.4% ali skoraj ena četrtina dečkov spi v neprimernih, zdravju absolutno škodljivih prostorih. Stanovanjski prostori so pretesni in nikakor ne ustrezajo modernim higienskim in stavbnim zahtevam. Stanovanjska oprema je pomanjkljiva, pri družbeno nižje stoječih celo bedna. Zaradi teh razmer največ trpe otroci.«
Vse te trditve so podprte s številkami in zato neizpodbitne. Na tak način se nam začenja počasi odkrivati resnična, žalostna podoba slovenske vasi. Prihaja na dam kljub obupnemu prizadevanju nekaterih, ki bi radi ohranili vaško romantiko, kakršne v resnici niti inikdar ni 'bilo. Namesto kruha in oibleke dajejo ljudstvu velike prireditve, zborovanja, govore in podolbno. Vendar jim delo ne uspeva več tako lepo kot nekdaj, ker ljudstvo začenja spoznavati svoje bedno stanje in svoje resnične prijatelje.
Čisto podobne zaključke najdemo v M. Mencejevi razpravi o polindinstnij-skih krajih. Na primer: »V kuhinji in eni sobi stanuje v kmečkih predelih vaški proletariat (bajtarji, dninarji i. t. d.), v polindustrijskem kraju stanuje v takem stanovanju že skoraj četrtina družin, v industrijskem pa že polovica in v Trbovljah že skoraj tri četrtine družin. V polimdustnijskem kraju živi 5% družin .v enem samem prostoru, v industrijskem kraju Tezno celo 25.6%!
Iz Trbovelj poroča M. Pavčič: »V ne-
ki baraki stanuje petčlanska družina v majhneim vlažnem prostoru. Glavni kos pohištva je črviva široka postelja, v kateri je slama, pokrita s cunjami. Na tej postelji spi vseh pet ljudi. Oče, mati in najs.tarejši otrok leže po dolgem, mlajša dva pa pri nogah počez.«
»Niti v mestih, niti v industrijskih krajih, niti po tolikih opevanih in idealiziranih naših vaseh ne stanujejo otroci tako, kot bi po vseh človeških pravicah morali. Slovenci talko radi poudarjamo svojo civilizacijsko pripadnost Srednji Evropi, toda samo bežen pogled na stanovanjske razmere nas trdo postavi pred dejstvo, da je naš življenjski standard je silno nizek, seveda pod vplivom gospodarskih in družbenih razmer.«
Tretja številka v glavnem obravnava telesno zaposlenost naše mladine s težkimi in neprimernimi deli. Od 1249 anketiranih otrok v kmečkih predelih opravlja 52,4% otrok težka dela. Nasledki so vidni v telesnem in duševnem razvoju. Slabokrvnost in različna obolenja so pri takih otrokih na dnevnem redu. V šolo prihajajo izmučeni in učni uspeh je potem seveda slab.
Žal nam je, da ne moremo prinesti podrobnejših podatkov o teh žalostnih razmerah. Priporočamo pa vsakemu, da si navedeni list (»Prosveta«) izposodi pri kakem učitelju iz svojega kraja in pazljivo prelbere vse članke.
Slovensko učiteljstvo, iki se je lotilo tako potrebnega* in dragocenega dela, pa naj se zaveda, da delovno ljudstvo zna ceniti tako delo. To je tudi pot, po kateri bo našel učitelj svoje pravo mesto, namreč med delovnim ljudstvom
Zg-
ir
Časopisi \ušefa:
»KAT. TJEDNIK« (Sarajevo) prinaša resolucije evharističnega kongresa v Benkovcu v Dalmaciji, kjer beremo med drugim: »Dvigamo glas protesta tudi proti nezaslišani krivici, ki se je zgodila na naši šibeniški gimnaziji, kjer je vrgla iz učilnic katoliška verska znamenja, križe, in na ta način oropala tisoč hrvaških katoliških učencev in učenk najosnovnejših verskih pravic!«
»ENTSCHEIDUNG« (Lucern): »Premnogim prijateljem uvodnikov, diplomatom, voditeljem strank v demokracijah l>i morali želeti, da bi imeli vsaj malo tistega političnega razuma, ki ga ima n. pr. vsak član kakega napadalnega oddelka. Da bi končno razumeli, da je fronta držav, ki je nerazdružna, ne diplomatično, marveč svetovnonazorsko sklenjena, da nekateri državniki (Hitler, Mussolini) v resnici to hočejo, kar izjavljajo, da se je druga velika vojna 20. stoletja že davno pričela in da se že vrši nek napad na določeno državo — sicer posredno, z vojno v Španiji in s pritiskom na češko-Slo-vaško. želeti bi jim bilo, da bi spregledali dve varljivi ustvari: fikcijo španske ,državljanske vojne4 in fikcijo češko-slovaškega ,narodnostnega problema4. Ker pri izoliranem motrenju tega zadnjega naj bi svet pozabil, da je ločitev Francije od njenih vzhodnih zaveznikov mogoča le po oslabljenju Češko-Slovaške in da se v trenutku, ko se to posreči, obrne spor tja, kamor resnično meri, na zapadno stran Nemčije.«
»Skladnosti v političnem konceptu nekaterih vodilnih držav, čeprav so tako jasne, mnogi demokratični državniki in javno mnenje Zapada vseeno ni spregledalo. še vlada naivno mnenje, da gre na Vzhodu za nemško-češka nasprotja, na jugo-zapadu pa za nasprotja med Cerkvi vdanim Francom in med ljudsko-frontaško vlado v Barceloni. Ni jim pa jasno, da dvoje sorodnih ideologij in zamisli zasleduje isti načrt, da imata obe iste interese na vzhodu in na jugozahodu in prav tako na Daljnem vzhodu.«
»ČEŠKE SLOVO« (Praga): »Svetovni tisk prinaša ob začetku Runcimanove posredovalne akcije pojasnila, v katerih prevladuje mnenje, da je češkoslovaška vlada pokazala preveč dobre volje, da pa ima opraviti s soigralcem, ki ima čudne želje. Lord Runcimun bo to gotovo kmalu spoznal in zato ne bo v nobenem primeru oteževal položaja praške vlade. Pojavljajo se že tudi upanja, da je Nemčija že spoznala, kako daleč more iti, in da danes dela samo zato toliko hrupa do bi dosegla čim več koncesij.« — Lorda Runcimana je poslala angleška vlada v ČSR preiskovat položaj in morda tudi posredovat med Nemci in ČSR. - Ur.
»TEMPS PRESENT«: »Dokler se bosta Francija in Anglija držali za roke in bo njuno soglasje dalo nemirnim narodom slutiti mogočost trde in dolge vojne, ki je njen konec negotov, ima mir resne postojanke rešitve... Če bi Francija in Anglija hoteli to, kar pomeni hoteti...«
»LA VIE INTELECTUELLE«: »Proti-židovstvo je elementaren pojav rasistične vere: najprej izvreči vsako tuje telo. Toda rasizem je apostolski, hoče, da bi bili vsi ljudje iste krvi v isti skupnosti. Zaradi tega materializma krvi in pobožanstvenja življenjskih sil rase je rasizem ne samo politična, ampak duhovna nevarnost. Teži za uvedbo religije, on je religija. Ne prenese »konkurence« nobene druge religije in posebno ne vesoljne, ki mu je njena katoliškost (vesoljnost) škandal in nesmisel. Konflikt Cerkve z njim je konflikt rasistične mistike s katoliško mistiko. V njem se razodevata dve zamisli človeka, življenja, Boga — ki sta nespravljivi, prav tako, kot _ materializem komunizma in vera kristjanov... Več ali manj lokavo se more rasistična zmota prikrasti v vsako zavest, in dobro vemo, da ima v naši deželi (Franciji) že privržence, ki se bodo potrudili tudi v katoliške vrste. Ni čisto gotovo, da bo naše spoznanje nedotakljivo proti vsem njenim napadom.«
Japonska se potaplja v vse večje gospodarske težave. Da omogoči redno preskrbovanje vojske s hrano in materialom, je japonska vlaka ukazala: 1. Poskusi naj se vse, da se prepreči dviganje cen in da se omogoči trdnost jena (jap. denar). 2. Do skrajnosti naj se zmanjša poraba izdelkov, ki se uvažajo, če mogoče, naj se prepove njihov uvoz. 3. Poveča naj se izvoz, da se pride do denarja za kupovanje vojnega materiala.
(/ JfUtdtoe!
Viničarsko zborovanje v Framu
Razen navadnih vlakov bodo v Maribor vozili tudi posebni vlaki iz vseh strani Slovenije. Hodni potniški vlaki, ki bi prišli v poštev, vozijo: iz Ljubljane v soboto ob 18.30, v nedeljo pa ob 0.35 po polnoči. Posebni vlaki pa so razdeljeni takole:
V soboto 13. avgusta: Kamnik-mesto 21.20, Jarše-Mengaš ob
21.43, Domžale 21.51, Ljubljana gl. kol. 22.4<); prihod v Maribor v nedeljo ob
1.45. S tein vlakom potujejo iz Ljubljane tudi Dolenjci in Notranjci.
Jesenice odhod ob 21.00, Žirovnica ob 21.15, Lesce-Bled 21.22, Podnart-Kropa
21.45, Kranj 22.0il, Škofja Loka 22.14, Ljubljana gl. kol. 3.00, prihod v Maribor v nedeljo ob 1.55.
V nedeljo 14. avgusta: Trbovlje, odhod ob 3.30, Hrastnik ob
3.38, prihod v Maribor ob 5.36.
Celje odhod c*b 4.30, prihod v Maribor ob 5.46.
Šoštanj, odhod olj 3.40. Šmartno ob Paki 3.59, Celje 4.48, prihod v Maribor ob 6.20
Brežice, odhod ob 3.40, Rimlske toplice 4.57, Laško 5.07, prihod v Maribor ob 6.38.
Ljubljana gl. kol., odhod ob 3.30, D. M. v Polju 3.37, Zalog 3.41, Kresnice 4.(X>, Litija 4.10, prihod v Maribor ob 6.46.
Ljubljana gl. kol., odhod ob 3.50, prihod v Maribor ob 7.14.
Ptuj, odhod ob 4.35, Hajdina 4.42, Sv, Lovrenc na Dr. polju 4.53, Cirkovce 4.58, prihod v Maribor ob 5i29.
Murska Sobota, odhod ob 3.12, prihod v Maribor ob 6.04.
Gornja Radgona, odhod ob 3.38, Slatina Radenci 3.48, Križevci 4.12, Ljutomer 4.32, Ormož 5.25, prihod v Maribor ob 6.33.
Čakovec, odhod ob 5.10, Središče ob 5.26, Vel. Nedelja 5.47, Osluševci 5.54, Moškanjci 6.02, prihod v Maribor ob 7.05.
Prevalje, odhod ob 4.30, Guštanj-Rav-ne 4.36, prihod v Maribor 6.08.
Velenje, odhod ob 3.55, Mislinje ob 4.33, Dovže 4.41, Slov. Gradec 5.01, Dra-vograd-Meža 5.37, prihod v Maribor ob 6.51.
*
Navedli smo le 'tiste vlake, ki pridejo v poštev za naše udeležnce. Na vlakih in dopoldne v Mariboru se držite skupaj po skupinah, ki naj ima vsaka svojega reditelja. Vsakdo naj si kupi polovično vozovnico do Maribor obenem z rumeno izikazn;co K 14. Vsa podrobna navodila so v knjižici, ki jo je prejel vsak prijavljeni udeleženec.
Kdor .še nima knjižice in znaka. jo more dobiti v vsaki pisarni »Putnika«, kjer pa imora kupiti tudi vozovnico.
Vse udeležence prosimo, da še enkrat natančno preberejo navodila, ki simo jih objavili v zadnji številki »Delavske Pravice«.
Po zgledu ljutomerskih viničarjev, ki so priredili dne 19. junija veličastno zborovanje, smo sklicali 24. julija javno zborovanje, ki je po svoji udeležbi in zanimanju najleipše uispelo. Zbrani viničarji od Maribora do Poljčan so z zanimanjem sledili izvajanjem tovarišev govornikov. Prvi je govoril podpredsednik ekspoziture JSZ tov. Reberšek iz Maribora o ciljih, nalogah in bojih naše skupne matice JSZ, ki je edino prava krščanska lin res delavska organizacija slovenskega delavstva. Drugi govornik, načelnik centrale SZV tov. Mir, nam je v svojem referatu predočil pretresljivo sliko zdravstvenih razmer v naših viničarskih družinah ter zahteval, da se izda čimprej uredba, po kateri bodo zakonito zavarovani tudi viničarji, predvsem za bolezen, onemoglost, starost in smrt. Tretji govornik, centralni tajnik tov. Košnik, pa je govoril o danes najbolj perečem vprašanju viničarjev, o tnaših mezdah. Dokazal nam je, da so tako nizke, da si 'človek ne more kupiti niti najpotrebnejše hranei, kaj šele kaj drugega. Dnevna
mezda 2 do 5 din je sramotenje slovenskega viničarja in ne plačilo za njegovo -težko delo. Ker smo bilii obveščeni od banske uprave, da se v ministrstvu za socialno politiko pripravlja zakonski načrt o minimalnih mezdah za poljedelsko delavstvo* kamor spadajo tudi viničarji, zahtevamo, naj se upošteva in vzame kot podlaga zakonski osnutek, ki je bil predložen od strani viničarskega delavstva že v začetku letošnjega leta.
Zborovalci so ob Ikoncu sprejeli resolucijo, ki se bo odposlala na merodajne oblasti. Razšli smo se z zavestjo v srcu, da natm je edino organizacija porok za boljšo prihodnost. Sklenili smo, da se je bomo še 'bolj trdno oklenili in tudi v javnosti pokazali, da slovenski viničar še živi, s tem, da se bomo udeležili 14. avgusta narodnega tabora v Mariboru, dne 15. avgusta se pa zopet zberemo na javnem zborovanju viničarjev v Zg. Kungoti, ki se bo vršilo po rani sv. maiši v prostorih g. Ivana Lojana in na katerem bo govoril o vseh tekočih perečih vprašanjih načelstveni tajnik S/.V tov. Košnik Jože.
Zahteve viničarskega delavstva
Šoferska organizacija ..Volan
Enotne cene bencina
Nove enotne cene za bencinsko mešanico so bile objavljene že 1. t.m. Prodajna cena mešanice bencina je bila 8. julija 1.1. v Belgradu 5.25 din liter. Zgoraj navedeno izenačeno ceno bo imela tudi Ljubljana in okolica v obsegu 10 km. Po 5.50 din se bo prodajal bencin v krogu od 10 do 50 km, vsi oddaljenejši kraji pa po 5.60 din.
Društveno poročilo
Ker hočemo imeti pregled nezaposlenih članov za morebitna prazna mesta, prosimo vise nezaposlene tovanilše, da se nam javijo in navedejo, od kdaj so brez dela. To predvsem zaradi ureditve članarine, da ne bo blagajnik koga brez potrebe terjal. Ostale člane, ki dolgujejo članarino, prosimo, da jo poravnajo. Če nimate pri roiki ček. položnice, lahko dolbite za 25 par na pošti praizno položnico in jo sami izpolnite: Šofersko druištvo »Volan« ima čekovno številko 17.406. Če nimate plačane članarine, se izpostavljate nevarnosti, da v primeru nesreče ostanete brez pravnega varstva.
Naslednje tovariše prosimo, da se čim-rej javijo: Podržaj Alojz, Jelnikar _ lakis, Oelhofer Adolf, Bevšok Franc, Češenj Filip, Pregled Anton in Rojs Feliks.
Pristopila sta: Sekalo Pavel iz Sv. Daniela-Prevalje in Lipovec Franc iz Ljubljane.
Član št. 8 je imel pri Bledu karam-bol z dvornim tovornim avtomobilom. Škode je nad 25.000 din. O potankostih tega zanimivega karamboda bomo morda poročali v prihodnji številki.
Tovariše iz Ptuja in okolice obveščamo, naj se v diruištvenih zadevah obračajo na tov. Kudra Josipa, Kromp-ljeva 6, Ptuj.
Nekaj tovarišev si še ni nabavilo društvenega znaka. Prosimo pa, da to čimprej store, ker s tem pokažemo, kam spadamo. Pa še nekaj ob tej priliki! Če pogledaš malo naše tovariše, zapaziš na njih prsih vise polno raznih
*Delavska
tovarniških znakov. Videti so kot reklamne table. Razlika je samo ta, da je treba plakatiranje na tablah plačati, šoferji pa brezplačno prenašajo (reklamo iz kraja v kraj. Tovariši, v interesu samospoštovanja s to navlako v stran!
Prihodnjo sredo vabimo vise člane na redni članski sestanek v društvenem lokalu v Delavski zbornici, vhod iz Čopove ulice 2.
Članek o šoferski kolektivni pogodbi v Pragi smo morali zaradi hudega pomanjkanja prostora odložiti zu prihodnjič. — Uredništvo.
»Ne bojimo se naporov za tisto, kar ljubimo.« (Shakespeare.)
Ugotavljamo, da je beda slovenskega viničarja tako velika, predvsem zaradi podražitve živil, da to delavstvo zaradi tega in prenizkih mezd — ki znašajo v mariborski otkolici 2 do 5 din na dan — dobesedno strada. Ne more si nabavljati niti zadostne in zdrave hrane, še manj pa obleke in drugih življenjskih potrebščin.
Po naših sestradanih viničarskih družinah se čimdalje bolj gnezdi tuberkuloza, delovne moči pešajo; naše delavstvo nima nikake socialne zaščite, kakor jo že imajo drugi delavci.
V tem so poglavitni vzroki med tem delavstvom, da peša čut domoljubja, čut kulture in smislu -za strokovno izobrazbo.
V pomoč proti temu zahtevamo iin predlagamo:
1. Da se v čim krajšem času izda uredba o minimalnih mezdah za poljedelsko delavstvo in viničarje. Kot podlaga naj služi zakonski osnutek, ki ga je naše delavstvo predlagalo ministrstvu za socialno politiko po osrednji Borzi dela v Belgradu že v začetku letošnjega leta.
2. Na podlagi § 6. zakona o zavarovanju delavcev zahtevamo, da se izda uredba o socialnem zavarovanju poljedelskega delavstva, h kateremu spadajo tudi viničarji.
3. Kakor imajo sedaj že skoraj vsi ostali stanovi oziroma poklici svoje zakonito zastopstvo v svojih zbornicah, zahtevamo tudi mi viničarji in poljedelski delavci kot enakopraven stan, da se nam da možnost priključitve in zastopstva v Delavski zbornici oziroma njenega varstva.
4. Že štiri leta zahtevamo in utemeljujemo potrebo zakonite službene stalnosti viničarjev — toda brezuspešno. Liberalna kapitalistična miselnost vinogradnikov te naše in tudi druge zahteve venomer izpodbija s skrajno šibkimi protiutemeljitvami, pa z — uspehom; merodajni činitelji te protiutemeljitve uvažujejo, iker ipač ina lastnem telelsu ne čutijo potrebe za to. Zato se ne morejo povzpeti do spoznanja, da je zakonitih varstvenih zakonov potrebno najprej in najbolj le delavstvo. Večina delodajalcev si pač ve in more sama pomagati.
Slovenski viničarji smo sestavni del Jugoslavije, v katerim pa hočemo imeti
iste pravice kot drugi stanovi, to je: svojemu stanu primerno eksistenco, socialno zavarovanje ter varstvo naših delavskih inštitucij.
»Večjo čast zasluži tisti, ki je komu obrisal solzo, kakor tisti, ki je prelil potoke krvi.« (Byron.)
Walter
Briesley
K
»Ne bova ne. Saj je šele pol enajstih.«
Pa je vendarle odšel in Ivan je stopil v hišo. Ivanka si je že odpenjala svoj vsakdanji predpasnik. Očitno je bilo umazano delo opravljeno. Natočila si je poln škaf vode in si umila roke in obraz, potem pa si je pred ogledalom očedila lase. Ko se je gledala v zrcalu, je bilo, kakor da se je zopet vzbudilo v njej zanimanje zase. Zakaj se ona ne bi smela lepo napraviti, ne gizdavo, a vendar preprosto lepo? Poteze na njenem obrazu so bile lepo izpeljane, lasje so bili lepo počesani nazaj s čela. Vredna je bila, da si jo pogledal, nič manj vredna kakor kakšna nakodrana, krmežljava šema, ki hodi v lekarno iskat lepote. Ivanka je morala plačati obleko ...
Kaj je vendar mislila? Bila je neumna. Obraz ji je bil že star in resnoben, ker se je toliko mučila in garala. Kvečemu kakšni nuni bi že bila podobna ali pa kaki naivni perici. Res, toda kje je bil vzrok, da je bila takšna? Kdo je bil odgovoren zanjo? Ko bi imela denar kakor kakšna druga mlada in častita gospa ...
Tako se ji je spremenil obraz samo takrat, kadar PttAVItA ie pridrvel mimo kak motor. Usta so se ji zožila, oči
go jj gle(iaie srep0. Toda kljub vsej odločnosti na obrazu ji je bilo slabo v želodcu. Nehote je trikrat gollnila. Pogledala je Ivana, ki je stal med njo in kuhinjskimi vrati. On je bil tu. Za oglom in na dvorišču so se zaslišali koraki. Na odprta vrata je hrupno potrkalo. Ivan se je takoj zavedel. Nikdar se ni pomiril poprej kakor v trenutku krize, pa najsi je romal na zobozdravniški stol ali pa ce se je moral srečati z uradnikom sklada za brezposelne.
»Ivan Cook?«
»Da.«
»Jaz sem uradnik Sklada za brezposelne.« Slekel si je rokavico. »Ste dobili moje obvestilo?«
»Smo. Vstopite, prosim.«
•LASIL0
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primera praa-nika dan prej. — Uredništvo in uprava J« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Oglati, reklamacije in naročnina na upravo, Mikloii* deva cesta 22-1 — Oglasi po ceniku — Telefon it. 4048. — Številka čekovnega računa 14.900
Posamezna številka stane 1 din. — Naročnina: sa 1 mesec 4 din, za četrt leta to din, ta pol leta 20 din, za celo leto 40 din. Naročnina sa tuje države na mesec 7 din, na leto pa 70 din.
Odgovorni urednik Peter Lombardo, Ljubljana. Imdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. — Tiska Zadružna tiskarna, Ljubljana, Tjrieva cesta it. 17 (Maks Blejec)
Uradnik je stopil za Ivanom v sobo. Poškilil je v kuhinjo — prav za prav ni poškilil, ampak pogledal, ozrl se je po sobi, ker se je skozi dvoriščna vrata prišlo v sobo in če je hotel priti v hišo, je moral skozi to sobo. Prejšnji uradnik je gledal po navadi naravnost predse. Ko je pa Ivanka videla tega novega, kako je okrenil glavo na levo in pogledal tja, kjer ni imel nič iskati, v kuhinjo, kjer je bila ona, so se ji usta skrivila. Videl jo je, pa je ni pogledal. In tudi ona ga ni pogledala. Okrenil je oči predse in potegnil torbo s hrbta naravnost naprej. Ko je slišala, da mu mož ponuja stol pri mizi, je stopila v sobo, kajti njeno opravilo je bilo ,da je razkazovala uradniku knjižice vseh vrst. Prinesla jih je bila s prvega nadstropja, ko je naredila postelje. Vedela je, kje so, mož pa ni vedel.
»Gospod Cook, zdaj mi pa natančno povejte, kar vas bom vprašal. Potem pa grem.« Iz torbe je privlekel podolgovat blok tiskanih listov, ki so imeli stolpce s presledki. Malomarno ga je položil na mizo. Nato je spet porinil torbo nazaj na hrbet. Dvignil je prvi list in je vrinil vmes še en list. Nato je zopet vse nazaj poravnal. Vsaka kretnja mu je bila premišljena, ker se je zavedal, da ga opazujeta in čakata, kaj bo povedal. Bil je postaven mož kakih petintridesetih let, mrkega obraza. Oči so mu bile malo nabrekle, usta so se mu povešala, kadar so počivala, lase je imel nazaj počesane in polizane, ker jih je namazal z neko maščobo. Komaj je sedel, je bilo opaziti, da se hoče delati važnega in jasno je bilo, da obzirnost do drugih, ki je najbistvenejši pogoj za uspeh med ljudmi, ni njegova naj lepša lastnost, ki bi se z njo lahko dičil. Ivanka je sovražila vso njegovo pojavo, Ivanu je bil zoprn. Čakala sta. On pa je vzel nalivno pero iz notranjega žepa in pretaknil ščitnik z enega konca na drugega. Nato je zakolobaril z rokami kakor igralec pri kriketu, ki se vstopi pred riketom. hoteč zabiti žogo, se odkašljal in položil svojo levo roko na mizo poleg bloka. Na tolstem levem mezincu je imel debel zlat prstan. Desno roko, v kateri je imel pero, je držal nad blokom. Ivan in Ivanka sta bila pripravljena.
(Nadaljevanje prihodnjič)