159. Številka. Ljubljana, v soboto 16. julija 1898. XXXI. leto Izhaja vsak dan svctor« izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av stro-ogernke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 rM., za četrt leta 4 gld., z« jeden me se c 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. K) kr. /a pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposiljutve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje ae « A fltiristopne petit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat trnka, po 5 kr. če se dvMkrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi bb ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kon/resoeui trga st. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon tšt. 3-£. 0 bodočnosti naše mladine. i. 0 perečem vprašanja, ki zanima sleherno narodno družino, kam z našo mladino, da ji osiga ramo bodočnost, spregovorili ste v Vašem lista nekaj besed povodom konca šolskega leta. Sveto* valo se je, obrniti pozornost starišev na praktične stroke trgovstva in rokodelstva; a omenilo se ni, da trgovskih in rokodelskih sol nimamo; da jih torej nada mladina obiskovati ne more. Premoremo Sicer mnogo Sol, a tacih, ki bi bile našim narodnim in našim gmotnim razmeram najprikladneje, tacih nimamo. Manjka nam v središča dežele Se vedno meščanske šole, ki je podlaga vsem dragim praktičnim nčiliidem. Će izvrši deček štiri- ali petraz-redno ljudsko solo, star je sele 10 do 11 let, ni se \ sposoben, vstopiti neposredno v kak trgovski ali rokodelski učni zavod, isto tako še ni sposoben za vajenca v teh strokah, ker že zakon zahteva dovršeno 14. leto. Kam torej z dečki? .Latinska šola4 in realka sta jedini pribežališči sedaj tudi za tiste dečke, kojih stariši nimajo namena ali pa tudi ne sredstev za izšolanje svojih sinov v višjih šolah. Navzlic visoki Šolnini primorani so stariši pošiljati de'ke v jedno ali drugo izmej omenjenih srednjih šol, da tako preminejo 3—4 leta in da se deček v toliko postara, da je za vajenca sposoben. Kdor je pa pohajal v te šole le dve leti, temu rokodelstvo ne ugaja več. Obrne ae k večjemu v trgovino, četudi pri trgovini dostojanstvo vajenca ni posebno vabljivo. Naraščaj rokodelcev rekrutuje se torej izključno le iz kmetskih fantov, ki so ljudske dve-ali štirirazrednice pohajali do 13.— 14. leta. Temu rokodelskemu naraščaju očividno primankuje višjih zmožnostij, katere mora imeti dandanes vsaki rokodelec, če hoče obstajati. In navzlic taki mizeriji, ki je v obče znana, ne stori se faktično ničesar, da bi se temu od pomoglo. Jedini učni zavod za trgov-■tvo je nemška, — sicer dobra Mahrova šola. Kot zaseben zavod pa ni le draga, marveč tudi nepri ■topna za dečka, ki niso z nemščino popolnoma na trdnem. Rokodelske fole v pravem pomenu te besede pa na Kranjskem sploh nimamo. Kam naj se torej obrne slovenski mladenič, da dobi kako višjo sposobnost, kakor je tista, ki se ran ponudi v vajenBtvn pii kupčiji ali pri rokodelstvu? Odgovora na to vprašanje ni ! In v očigled tacemu nedostatku hočemo napredovati in s tnjci tekmovati? Sama inteligenca z visokih šol naroda ne bo rešila, in to tem manj, ker se tudi ta istih praktičnih strok, katere se narodom ponujajo v tehniki, ne poprime. Če narod potrebuje jurista, ima jih na izbiro ; če pa potrebuje inženerja, razpisovati mora službe v izvendeželnib listih. Na ta način narodu seveda ni pomoči. Industrija potrebuje izurjenih veščakov, s samouki ne gre več v da npšnjem času. Podjeten je le veščak, kojega obzorjo sega preko domače vasi. V industrijskih in celo v malorokodel8kih podjetjih napreduje dandanes le tisti, ki ima zadostno teoretično in praktično strokovno znanje, a poleg tega še tudi zadostno mrvico kupčijskih ved, kajti tudi brez (eh nobeno podjetje ne more uspevati. Jeli čuda, da se vsa naša podjetnost koncentruje v barantiji ? Kdor nima druzega posla, postane brat) je vi c ali kaj podobnega. Vsak skuša le prodajati, da se kruh prisluži tudi pri proizvajanju, za to se ne brigamo. Ker pa v domači deželi industrije nimamo, pošiljajo ti naši podjetniki denar iz dežele in mi, ki sicer narod nad vse ljubimo, polnimo žepe nasprotnikom katere sicer pobijamo. Marsikdo utegne reči: to so stare fraze, in prav imal Odkar bo naš narod zaveda, imel je vedno nekaj, a žal i bog premalo — mož, ki so to, sedaj Že staro pesem peli! Tu in tam našel se je mož, ki je narod opominjal k delu za njegov gmotni razvoj, ki je uvidel, da nam poljedelstvo samo več ne zadostuje. A vsi taki glasovi izgubili so se v puščavi. Tekali smo za učenostjo in za ideali, prebirali klasike in romane, a na to, kako bodo bili boj za življenje naši sinovi v napredujočem veka, zato nismo imeli smisla. Ostali smo tam, kjer smo bili pred tridesetimi leti. Kakor je resnica, da v istem času sloven- skemu fantiču ni bil) mogoče dobiti prilike za višjo tehniško naobrazbo, istotako je resnica da te prilike tudi danes še nima. Na programih naših strank blišči se sicer m j drugimi točkami, tndi to-ka o „povzdigi industrije". A ti dve besedi sta tudi vse, kar v tem oziru premoremo. Neznatai poskusi v izboljšanje teh razmer vršijo se še vedno brez pravega cilja in brez programa. Vzlic nebroju naših posojilnic, ni mogoče dobiti obrtniku najmanjšega kreditu, če nima zemljišča ali hiše. Kdor se izmej naših domačih rokodelcev hoče le nekoliko višje povspeti, iskati mora denarnih predate v pri narodnih neprijateljih, kajti edino obrtnikom prikladni denarni zavod nahaja se tudi v nemških rokah pri kranjski hranilnici. Občudujemo Č«he, hvalimo njihovo podjetnost in delavnost, a na to ne mislimo, da Čehom podjetnost in delavnost ni kar izpod palc.-i prišla. Ne oziramo se na dejstva, da imajo Čehi razna izvrstna učilišča za praktične stroke, in da porabljajo vsa novodobna učila v svojo naobrazbo. Češki mladenič, ki ima Nemčijo z njenimi šolami mnogo bližje nego mi, izobrazi se vendarle v vseh strokah lahko tudi v materinem jeziku. Ni nam sicer mogoče Čehe v vsem posnemati; to tudi potreba ni, a pri nas se niti to ne izvrši, kar bi se lebko storilo. Vsaj doslej niti temelja takemu delovanju nismo položili; kaj še, da bi bili jedini v tem, kaj in kako je pričeti. Marsikdo je že propagiral, da pričnimo kar na mah kako veliko industrijo, a ni pomislil, da to ni prava pot za pričetnike. Velika industrija razvila so je povsod naravnim potom le iz malih podjetij. Kjer je to drugače bilo, tam je uplivala le denarna špekulacija, ki pa je le ondu mogoča kjer je toliko kapitala, da mora iskati tal v industrijskih špekulacijah. Da mi še nismo v takem položaju, to menda ni treba dokazovati, saj jaBno vidimo, da stvar pri najboljši volji nekaternikov ne gre. če ima izrek „kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača" kje kaj pomena, velja to pri skrbi za razvoj industrije in podjetnosti v prvi vrsti. Najmanjša industrijska podjetnost ni brez pomena, LISTEK. Tiho bodli Spisala Z o f i j a. »Tiho bedi, tiho", tešila je vznesena kmetica svoje dete, katero je prinesla v zibeli seboj na polje. Mali paglavec se ni dosti zmenil za to opo-minjevanje in kričal je dalje v lepi božji svet. Soditi po moči glasu imel je mladi potomec starih Klobaearjev za čndo dobra in močna pljuča. Potrpežljivo je poslušala nekaj časa kmetica to produkcijo svojega sina. Toda vsakem u mine potrpežljivost, tudi če bi imel več tega božjega daru, kakor ga je imela Klobasarica. Jezno je vrgla moti ko cd sebe in stopila k zibeli, nad katero je bil razpet etar luknjast dežnik negotove barve, da brani najmlajšega Klobaaarja solnčnih žarkov. aBoš molčal, krempeljl" razjezila se je kmetica, potresla zibelj, da bi se bila nje živa vsebina kmaln prekucni;a na njivo in še jedenkrat potresla, da je mali neubogljivi zemljan zopet zavzel svojo prejšnjo ležo v zibeli. »Boš molčal, ti krempelj ti-, jezila se je še malo, in „krempelj" je molčal. Malo je sicer še za-Čivkal, a vendar ae mu je zdelo pametneje molčati, kakor si še jedenkrat nakopati na glavo tak neprijeten in nepotreben potres svoje stolica In kmetica je mirno in pridno kopala, dokler se ni poslovilo solnce. Godrnjaje je zadela težko zibelj na glavo in odšla godrnjaje domov. * * * Stari učitelj v Zalesji je že parkrat udaril s Črtalom po stari, črvivi mizi in prav razumljivo in odločno povedal svojo željo, naj bo že vendar je-denkrat mir. Pa bosopeti njegovi učenci so imeli menda slaba ušesa, ker smejanje in ščebetanje zadaj v zadnjih klopeh ni kar nič utihnilo. Nervozen učitelj menda ni bil, ker pravijo, da trpć na tej modnej bolezni samo ženske, a prav brez živcev tndi ni bil. Nekaj časa je že razkladal neposlušnim vaškim paglavcem skrivnosti abecede, potem je pa zarohnel nad klepetavo deco, da so okna zažvenkljala. „Tiho, spake spačje, mislite, da imam železna pijača, da bom zastonj kričal nad vami!" In ker je vedel, da tudi take lepe titulacije praviloma ne izdajo dosti, stopil je s katedra in tam pri zadnji klopi iztegnil roko. In mej prsti so mu ostali razmršeni lasje debele, trde glave Franceta Klobasa rja. „Jaz ti bom že pokazal in ti bom, ti nesnaga ti!14 In zraven je stari razjarjeni učitelj potresni in vikal in natezal, da se je ubogi Klobasarjev Francek samemu sebi smilil in kričal in skakal, da so se mu oguljene in zamazane raševke žalostno opletale kreg nog. In potem ko je učitelj utrujen odnehal od tega j utrudljivega dela, zaobljubljal je Francek vsem svet-: nikom in angeljem, da bo molčal do smrti, in da j se nikdar in nikoli ta osodepolni ukaz: „Tiho bodi!" ne bode zastonj ujel v njegovih velicih, bolečih in raztrpinčenih ušesih. In Bog je blagoslovil njegov sklep in ni se pripetilo, da bi dolgi koščeni prsti strogega učitelja prišli še kdaj v preveliko obližje njegovih las in ušes. „ Vsaka reč jeden čas trpi", pravijo in menda bo že res. Francetu Klobasarju to ni posebno ugajalo. E, prej doma, e, takrat je bilo življenje! Dekleta sicer niso marale dosti zanj, pa vender! Dela je bilo že dela, pa raje bi vendar še kidal gnoj tri dni in tri noči, kakor pa v vrsti korakal pred vojašnico s puško na rami in s polno tornistro na hrbtu. Pa zdaj se mu je še tisti mali jermenček odpel pri ti svitli nepotrebni stvari, kjer se spravljajo patrone. Kako leze ta spak, na — cmok ! — je že na tleh! — „Da bi te vrag!" zaklel je korporal nad njim in ko je Klobasar plašljivo zamrmljal m kaj, kakor: boren ro\odeIe2 lahko postane tovarnar in bogatin, J a dajati mu moramo tudi priliko v to, nuakor ga pa ne smemo fti ovirati ali prezirati, če želimo vstvariti si tudi velika podjetji. Dokler bodemo pa mnenja, da je slovenski obrtnik ii rokodelec le vstvarj >n za trpim, dokler bodemo prezirali malo pričetke narodnih talentiranih revežev, toliko časa bodemo zaman vzdihovali po slovenski industriji! V IJ u h! i i« 11 i, 16. julija. Ogerska in položaj Avstrije „1$ idaposti Hirlap". najrazširjenejši neodvisni nndjarski list, »e bavi z vprašanjem, kako stališče naj zavzame Ogerska napram „slovanski Avstriji*« „Bud. H." piše: Nemštvo v Avstriji ni za Ogerako niti opasno, niti nevarno, toda slovanska Avatr.ja je za Ogerjko ne-dogledna nevarnost. Grešua lahkomiselnost bi bila, ako b. se množile težkoče io ovire za ojaČvnje jed-notue ogerske države. Deak in Andrassv sta nam pokazala jedino pravo pot. Ogerska ne in >re imeti zategadelj nikake ožje zveze s s'ov.msko Avstrjo, kajti slovanska pol tika ne more imeti nikake druge posledice kakor popolno ločitev, cisto personalno unijo, ki ne pozna — razen skupnega vladarja — nobene druge skupnosti. „BuJ. H.a slika nato velikansko uevarnnst, v katero je saild tudi Avstrija radi setlauje vel.ave Slovanov ter roti državnike, naj store čim preje konec sedanjim rasmera u. Skritka : Madjati imajo pre l sedanjo parlamentarno večino velik respekt! Srtska vladna večina se le manjši. Poroča se namreč iz B Iegagrada, da postaj* številu lihe -ra'cev in na^redojakov vedno večje, ki prehajajo v opozicijo. Opozicijonalai klub, ki je štel ob začetku zasedanja jedv* .'30 poslancev, se je v zadnjih dneh jako povedal. Z ito so nastale vesti o vladni krizi. Te ve-tti pa so še prenagljene, ker doslej je vladna večina še vedno dosti močna. Če pa pojde tako dalje, bo opozicija kmalu kr pka in nevarna policijskemu sistemu Gjorgjevioa in Milana. Položaj se za radikalce vt-dno boljša. Ubogi velikonemski uradniki! Nemško mi -nisterstvo je izdalo oster ukaz, ki zabičuje državnim uradnikom, da ne smejo imeti s sncijaluimi demokrati nobene dotike, da ne smejo občevati z njimi, ter da zlasti ne smejo naročati socijaluodemokra-tičnih listov, Vlada je aranžirala celo vojsko voha-nov, da' nadzirajo vsako stopinjo urad likov. Veliko nemški uradniki ne smejo imeti torej nobenega pri vat.iega prepričanja, ampak morajo biti zunaj in znotraj urada cesarski. Ce pojde tako naprej, se državnim uradnikom celo ukaže kam sme;o hoditi obedovat! Vstaja na Kitajskem Ker je vladtjoča Mand.šu dinastija popolnoma pod vplivom tujih vlastij ter že nmi nobene lastne volje, so se začeli v južni Kitajski resni nemiri. Vstali so se polastili že devetero mest in luke Vuču. V boja z vladnimi četami so bili zmagovalci. Trdi se, da so voditelj vstašev Amerikanci, ter da jih podpirajo tudi Francozi, ki se nadejajo, tem .na inom daspeti do večjega vpliva. Dodatno k poročila o nesrečni vojni kitajskih čet se javlja, da so pri Vuča izvlekli iz reke do 1000 trupel. Izguba cesirskih čet so jako velike. Kapitulaoija Santjaga Po dolgotrajnem prelivanju krvi so končno Španci vendarle izpre-videli, da je vse zaman in kapitulirali so. Posredovanjem Avstrije in Francije pa so dosegli jako Častne pogoje za svojo kapitulacijo. Vsa posadka se prepelje na nevtralnih ladijah na Špansko. Ame rikanci so sedaj gospodje vse vzhodnje Kube z mnogimi mesti. General Shafter je imenovan guvernerjem te pokrajine. Špansko ministerstvo že uvideva, da je najpametnejše, da se sklene mir. Sagasta je trdno odločen, da vitraja ua svojem mestu ter se poganja z vsemi sredstvi za mir. Izjavil je, da izprovidi, da se boj na Kubi mora opustiti, ker so Amerikanci gospodje na morju ter morejo otok izstradati, ne da bi bili pri tem sami v nevarnosti pred španskimi krogljimi. Mnoge trgo vinske zbornice prosijo vlado, naj sklene mir, da se reši Španija gospodarskega propada. Javlja se, da nima Španija skoraj nič več denarja in da se ministerstvo že dolgo bavi z vprašanjem, kje bi -e ga iskalo na posodo. Sodi se zato, da se začno mirovna pogajanja že v kratkem. V svrho notranjega miru pa bodo zasedle vojne čete posamezne pokrajine S >a-nije v obrambo proti Karlistom. Dopisi. Iz 4 ruoiii Jii, 12. junija. Občina črnomaljskega političnega okraja praznovale so 11. dne t. m. petdesetletnico vladanja pres/itlega cesarja Franc Joz~.fi 1. s slovesno otvoritvijo čruomalsko-semičkega vodovoda Vodovodni naprava je veli-kaoako delo, ki stane okrogiia 100000 gld., ki p k je še bolj velikega pomena za občiue Craomelj, Pe-trovavas, Kot in Semič, saj so preskrbljene te občine z zdravo gorsko pitno vodo, katere smo bili prej potrebni kot Izraelci v puščavi. Načrt za vse to delo je napravil veščak, sedaj vseučdiščni profesor gospod Hraskv, kateri si je stekel preobilo zaslug pri celi napravi; a sam vodovod deluje iz borno, vso čast podjetniku g. Wagenfiihrerju. Ni čuda tedaj, ako so občine tekmovale pokazati vidno z »hvalo za vodovod Od Blatnika do Črnomlja so stali maji in slavoh ki s primernimi napisi, izrazu -joč čestitanje p-esvitlemu vladarju, vsem p^dpira-teljem vodovoda zahvalo in vsem gostom pozdrav o prihodu. Slavno it se je pričela na Blatniku. Ze pred deseto uro došli so gostje iz Črnomlja, mestni zastop, godba, ognjejjasci, kat.-rim so se pr.družile depu tacije prizadetih občin. Pri izviru je postavljena piramida z napisom: Vinbus unitis; proti Črnomlju je slovenska, proti črnomaljski strani nemška spo menica. Še pred 10. uro so naznanili topiči prihod visokih gostov: sr. barona V. Heiua, g. dvornega svetnika Fr. Šukljeja, dež. odbornika dr. I. Tavčarja i. dr., koje je slavnostni odbor sprejel in spremil k vrelcu. Po hlagoslovljenju vodovoda po g. dekanu Alešu iz Semiča, zapel ja zbor pevcev „Gospodo/ dan" ; na to pa je g. dvorni svetnik Fc Šuklje govoril slavnostni govor, sloveč presvitlega vladarja o p tJesetletmci. Ni nam treba na široko omeniti govornika, saj je znan kot tak; ko se je spominjal zapuščene Bele krajine, delavnih in pridnih Belokranjcev in koristi vodovodae naprave končal je svoj izboren govor s „Slava" na pre- dse je samo odpelo" mej zobmi, dobd je sunek med rebra, da je tri solnca videl, Če tudi še jednega ni bilo, ker je bilo oblačno. Izgovarjati se je hotel še malo, pa skupil je le drugo brco in obljubo, da drugo že jutri pri ra- j portu zve. Da, da, ta raport za štiriindvajset ur „temnega" je dober. Ia polegati na tistih trJih pričnah, pa še postiti se na vrh, ej, to niso dobrote ! „Ko bi bil vsaj tiho", očital si je v duhu in ae klaverno obračal zdaj na levo, zdaj na desno, kakor je klical korporal „reclits" ali „links". Na pa vse se prestoji, tudi naš France je junaško prebil še nekaj sunčev, ntemnega" in še „špange" je držal, pa še klel ni dosti. No in vse to ga je toliko „zmuštralo", da je poslej vedno lepo držal jezik za zobmi in če ni bilo drugače, se raje vgriznil vanj, da le ni zinil kake nepotrebne. Posledice tega pametnega ravnanja ho se kmalu pokazale, na njegovem ovratniku namreč. Čez kaki dobri dve leti so se prav preširno svetile tamkaj tri lepe, lične zvezdice. Zdaj je France Klobasar že star mož. Oženil se je nekoč — i kdo ne napravi nobeno neumnosti, ■— in sedaj kot c. kr. sodnijski sluga potrpežljivo požira pisarniški prah in včasih prav ošpičene opazke svojih predstojnikov. Molčeč je, molčeč. Prav za prav se tema ni čuditi. „Tiho bodi!-, kolikrat je slišal ta uknz v dolgočasnem življenja svojem v vseh mogočih variantah. Zato pa molči, in če je tudi gospod predstojnik kdaj slabe volje, da s kakim .tepcem" ali celo „oslom" zabeli s tne in nepotrebne opomine svoje, KI >basar ne reče ne bev ne mev, ne „setn", ne „ nisem". Pa saj še tudi doma stari svoji družici, ki ima ravno nasprotno lastnost od njega, da je namreč jedna prvih klepetulj devet ur na okrog, še tej, ki mu z večnim godrnjanjem sladi čas počitka, še tej ne reče žal besede. „Naj godrnja, če se ji ljubi", misli si in godrnja sam, pa le, če najmanj deset korakov blizu ni nobene žive stvari. Z Neronom, velikim sodnikovim psom, se Še pogovorita kaj, pa le, da Neron s prav brezsramnim pasjim lajanjem naznanja, kako sovraži nekatere dvonožce, ki so gospodu Frančišku Klobasarju, ces. kr. sodnemu slugi v T . . . kem trgu podobni in leta s polutiho „bestjo", — da ga gospod sodnik ne sliši — daje odduška proti tej hudobni pasji sodrgi, ki ne pušča poštenega človeka v miru. Tak je France Klobasar in tak ostane, da pride bela koščena žena in tudi njegovemu skrivnemu pogodrnjanju napravi konec z onim trdim neizprosnim; „Tiho bodi!" — svitlega vladarja. Gromoviti trikratni ,Živio" zv orijo in godba je zasvirala cesarsko himno. 01 tod sr> se podali g. dež. predsednik z gosti vred proti Gabru, kjer je stal prvi slavolok semičke občine Tu so g. dež. predsednika pozdravili župan, preča-Htita duhovščina in šolska mladina. Tudi v Kotu io Petrovivasi je bilo zbrano ljudstvo pred slavolokom v znak zahvale za vodovod in v proslavo 50letnega vladanja milega vladana. Jako ukusno postavljeni maji, krasni napisi v Petrovivasi so nas presenetili. Najboljši ntis pa poleg šolske mladine naredila so kmetska dekleta v narodni bel o krajinski noši ; lepi tudeči obrazi v snežno beli obleki so bdi kaj čedni. Tako je prav, svetu pokazati, kakšni da smo! Prekrasno pa je bil ozaljšan starodavni Črnomelj; vse v ztstavah, narodnih in cesarskih povsod venci, lampijoni, transparenti itd. Pod ukusnim slavolokom bil je skrajno slovesen, v Bnlokrajini dosihdob nedoživljen sprejem. Tu se je združila prečistita duhovščina iz cele Belokrajine, tu je bilo videti zbrane vse občinske predstojnike z mnogimi odborniki ia uradu šrvo polnost evtlno tu sem so odposlale vse požarne hrambe svoje načelnike, kojim se je pri* družil načelnik veterancev iz Prelgrada, tu s<>m je prihitelo vse učitelstvo in tu opasti se je poleg g. zastopnika nemškega viteškega reda tudi graščake gg. barona A. Apfaltrerna iz Krupe in viteza Sa-v nschegga iz Metlike; z jedno besedo, tu si videl celo 15 lok raj i no glede vseh slojev mnogobrojno zastopano z blagim namenom, da se v proslavo petdesetletnice celoskupno pokloni gospodu deželnemu predsedniku kot namestniku presvitlega cesarja in preljubega vladarja Franca Jožefi 1. Ob prihodu g. deželnega predsednika zagrmcli so topiči, mestna godba je zasvirala cesarsko himno in iz tisoč grl zadonel je navdušeni „Živio", na kar je mestni župan g. J. Puhek pozdravil v navdušenem govoru g dež. predsednika, spominjajoč se Njega Veličanstva presvitlega cesarja ob 50 letnici. M -d tem, ko je g. mestni župan pozdravljal došle goste, poklanjali so se g. dež. predsedniku tu zbrani gg. župniki, občinski predstojniki itd., a naposled pozdravila je g dež. predsednika še zbrana šolska mladina in mu izročila krasen šopek. Po sprejemu je bil banket, čigar se je udeležilo 150 oseb. Prvo napituico napil je g. mestni svetnik in načelnik slavnostnega odbora A. Jeršinovic presvitle mu cesarju v imenu cele Belokrajine in končno g. dež. predsednika prosil, da izroči udanostno izjavo do najvišjega prestola, na kar smo prejeli v kratkem zahvalo Njega Veličanstva. Druga napitnic; je volj da njega ekscelenci gospodu deželnemu apredsed-niku baronu H-unu v zahvalo udeleženih 4 občin in sploh cele Belokrajine na njega zaslugah, zlasti na gospodarskem polji. Napivam se je dalje veleslavnemu deželnemu odbora in nje, na vi "j i realki mej .'{.">() javnimi dijtki 4G. O nižji gimnaziji bomo le govorili. — L^tno poro čdo II. mestne jietrazr dne deške ljudske iole, obrtne pripravljalnice in šolske delarne v Ljubljani prinaša na prvem mestu „Naše ljudsko šoistvo 1848. — 98." naslovljeni slavnostni govor prof. Levca pri okrajni učiteljski kot ferenci dne 4. r. m , govor učit-lja J. Dimnika „Zlati jubilej Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I " pri isti konferenci in udanostno izjavo ljubljanskega učiteljstva, katero je sestavil učitelj E. (.i.i n I. V minolem lotu je na tej šoli poučevalo 13 umih močij. Konec leta je bilo v tej soli 508 učencev, mej njimi 506 Slovencev. Doni uspehi so bili jako dobri. Na obrini pripravljalni šoli so poučevale 4 učne moči, obiskovalo pa jo je 149 učencev. V šolski delarni se je učilo lepljenstvo in pletarstvo — (Nove orgije) Gospod Fr. Ooršič, stavitelj orgeli, je stara renoinovaua tvidka. Tudi njegov najnoveiši 6G. opus, katerega je izdelal po volilu preblagega pokojne.a narodnjaka, cesarskega svetnika g. Jerneja Zupanca za cerkev njegove rojstne župnije Št. Lenard nad Škofjo Loko, in katerega sem imel te dni priliko ogledati si, potrjuje njegov stari renome in mu dela vso čast. Razpolaga spre-menov teh orgelj je naslednja: 1. Principal 8', 2. Gamba 8', 3. Votla flavta 8', 4. Dolč> 8', 5. Voix celest 8', o. Oktava 4', 7 Mikstura 2»/j ^. 3, 8. Subbas 16' piano, 9. Subbas' 16' pojačalni (forte), 10. Violincello 8', 11. Pedalni sklep, 12. Ok-tavni sklep Razveu teh spremenov je v znožju nad pedalom prirejena priprava a) za forte in b) za tutti, s katero zamore organist povoljno premen jati piano v forte in enako celo disp izicijo odpreti v trenutku. Dasi imajo orgije prav za prav le '.»spremenov, vendar se dajo z različno ki.nbinovano uporabo taistih doseči krasni efekti v barvitosti tonov, ker je karakteristika posameznih spremenov iz red:, o lepa. Posebna lastnost Goršičevih spremenov je nekako nežno miloglasje v tonu, katero nam nena/adno prijetno sega v srce. Posebno krasen spremen je Gamba in Voix celest, ki daje tonam nekako milodonečo barvitost, katera nam ugaja enako pomladanskim solnčnim ž irkom, kateri trep-tijo nad zelenečim drevjem. Pa tudi krepko doneči spremeni nimajo nič ostrega ali zopernega v tonu in ako odpreš celo dispozicijo, zadone ti krepki in mogočni toni, kakoršnih bi se ne nadejal pri orgijah, katere imajo gori navedeni obseg. Manual imajo jedeu, na katerem ima organist jako prijetno igro brez ropota mehanike, katera je jako precizno izdelana, tako, da toni točno odgovarjajo pritiskanim tipkom. Narejene so orgije na stožčeke. Konštruk- cija vsega dela pa je jako vestno, čisto in močno isdelana, tako, da se ni bati vednih popravljanj. Se v h, da je treba po cerkvah posebno na to paziti, da se taiste pogosto zračijo, da se ne vseda izdihana soparica na konstrukcijo in na les orgelj, kar je največkrat temu krivo, da se les vsled tega napne in da začno orgije cviliti. Razredba spremenov v orgijah je tako lepo urejena, da se gre lahko k vsaki pojedini piščali od vseh strani, kadar je potrebna kaka poprava, dna ste piščali pa so tako narejene, da jih ni potreba na vrha stiskati in zmečkati, kadar se hoče njih intonacija regulirati. Tako nam kaže vse delo teh orgelj izvedenega in ratinovanega mojstra, za katero mu gre vse pri znanje in hvala. Blagi pokojnik pa, po čigar volilu bo se orgije dale napraviti, postavil si je z njimi v cerkvi svojega rojstnega kraja lep spominek, kateri bode pričal o njegovem blagem srcu, kohkor-krat se bodo orgije glasile v čast in slavo božjo in spodbujal bi nj h glas k vedni hvaležnosti srca 8cseščanov. — F. Gb. — Opomnja uredništva: Dodatno bodi še omenjeno, da je pokojni dobrotnik Šentlenardski, g. dr. Zupane z rečenim volilom za nakup orgelj hotel, kakor je malo dnij pred smrtjo izrecno izjavil, doseči dvojen namen : hotel je šent lenardskim župljanom pripomoči do orgelj, zajedno pa oedotnemu učitelju v šoli, katero je on z velikimi žrtvami ustanovil, preskrbeti stalen poboljšek njegovih dohodkov, uvažuje, da je učitelj v Št. Lenardu osamljen in d i je težko dobiti učitelja za tak kraj. Zdi se nam ob sebi umevno, da se bodo točno izpolnjevale zadnje določbe velikega še u t le-nardskega dobrotnika. — (Zopet jeden!) Dobili smo tiskano obvestilo, da pride jutri zjutraj iz Trsta „glob -trotter" z imenom Max.amor, kateri je stavil z neko športno družbo v Parizu, da prebodi v 7 letib 70.000 klm, za kar dobi 70.000 frankov. Preiiodil je baje že 21 342 km. Prepotoval je Francijo, Belgijo, Nizozemsko itd. in hoče v Ljubljani prirediti predavanje. Maxamor je baje slušatelj tehnike v Cur hu. — (Slovanske čamare ) Opozarjamo na in serat g M. Armiča gled* slovanskih čamar, ki so se v nas zopet udomačile. — (Nove razglednice) Knjigovez g A. Turk je izdal nove, jaku fino in ukusno narejene slovenske razglednice; na jedni je s!«ka Šiške in Cekinovega gradu, na drugi pa Ljubljana, kakor se vidi z južne strani. — (Koseškega slavnost.) Piše se nam: Prijazna lukoviška okolica na Gorenjskem bo 14. dan avgusta t. I. kraj, kjer se bosta vršili dve lepi, pomenljivi narodni slavnosti, kakršnih ondotna okolica še ne pomni. Dopoldne odkrila se bo Ivanu Veselu Koseškemu, pesniku in buditelju slovenskemu, spominska plošča v Spodnjih Kosezah. Posrečilo se je slavnostnemu odboru, pridobiti može, katerih sodelovanje brez dvoma znatno povzdigne to slavi e. Slovesno mašo ba daroval dekan moravski in deželni poslanec g. Tomo Kajdiž. Cerkveni govor je iz posebne prijaznosti prevzel prvomestnik družbe sv Cirila in Metoda, g. Tomo Zupan. Slavnostni govor bo govoril ob hiši slavljenca priznani in priljubljeni slovenski pisatelj in ravnatelj gimnazijski v Novem mestu, g. dr. Fr. Detela. Ako še dodamo, da bo pri slavnosti sodelovalo več narodnih društev, katerih se je nekaj že oglasilo, nekaj se jih pa še bo, kar trdno pričakujemo, in ako še pr stavimo, da bodo društva in gont.e pričakovala naša dekleta v narodni noši in trosila mej nje šopke — potem pač smemo trditi, da utegne biti Koseškega slavnoHt jedna najlepših in najimpozantnejših. kar se jih bo letos vršilo po slovenskem svetu. Da bo pa Koseškega slavnost tem lepša, nastavilo je na isti dan popoldne svojo desetletnico prostovoljno gasilno društvo na Brdu, katero bo proslavilo v Lukovici z narodno veselico, šaljivim sr^čkanjem in prosto zabavo. Pri obeh svečanoitih bo svirala kamniška mestna gedba. Dsetletmca hrdskega gasilnega društva bo gotovo v Lukov co privabila vsa bratska sosednja društva, pa tudi gotovo nekaj daljnih gasiln.h društev. Ako bo vreme ugodno, bo 14. avgust za Spodnje Koseze in Lukovico v resnici naroden dan, ob katerem se bo slovenska zavest posvedočila tako slovesno, kakor se doslej še ni v oni okolici. Rodoljubni Slovenci! Vaš cilj naj bode 14. dan avgusta mična lukoviška okolica, vrlo pomenljiva v našem slovstvu in narodnem življenji, vsaj so iz nje izšli duševni naši velikani, kakor origmalni dr. Jakob Župan, dičui naš pripovednik Janko Krsnik, pa latošnji slavljenec Ivan Vesel Koseški, pesnik in dramitelj slovenski. Na svidenje te laj v Spodnjih Kosezah in v Lukovici ! — Ob tej priliki naj opomnimo, daje za tuje goste vozna zveza jako ugodna. Iz Ljubljane gre vlak ob sedmih in dojde v Dom>ale ob osmih, kamor bo slavnostni odbor poslal voz. da popeljejo goste na lice slavnosti. — (Na novomeški gimnaziji) je delalo zrelostni izpit 20 ostnošolcev ; prebila sta ga dva abi-turijenta z odliko, 12 s prvim redom, 5 jih dela ponavljalno izkušnjo, 1 pa je padel za jedno leto. — (Samomor ) V zaporu okr. sodišča v II. Bistrici se je obesil aOletni delavec Laka Vilfan. — (Promocije.) Gospod Fran Žižek iz Gradca je bil danes, 16. t. m., opoludne na graškom vseučilišči promoviran doktorjem prava, gospodje Rudolf Weibl iz Metlike, bivši predsednik „Triglava", Viktor Kac ia Slovenjega Gradca ter Milan Pape2 pa bodo dne 18. t. m. opoludne promovirani za doktorje medicine, čestitamo I — (Nepotrjen zakon.) V dežslnem zbora koroškem sprejeti načrt realčnega zakona ni dobil cesarjeve sankcije. Usrok tema je, da deželni zbor, navzlic prizadevanja vlade in knezoškofa, ni določil vero nauka za učni predmet na višji realki. " (V Pontablu na Koroškem) so uradniki ustanovili podružnico .SudmarkoV Tej podružnici je pristopilo tudi nekaj Čehov in nekaj Slovencev! Pač žalostno. •.■*|— (Ubogi don Zanetti.) Z Goriškega se nam piše: Lahom nadaljujejo gonjo proti poslancu furlanskih kmetskih občin, dona Zanettiju. Mož je ožigosan! V Zagradu je napival Luegerju, v Kopru je hodil roko v roki s Schneiderjem, po Furlanskem agitira proti Židom. Ni čada, da bi ga irredenta rada odstranila, ko bi mogla. Zdaj poskuša razganjati njegove shode V Gradiški se jej je to po srečilo, na kmete si pa ne upa. — (Zagrebško gledališče ) Pogajanja z dosedanjim intendantom Miletićem in z notarjem Ar noldom so se razbila in je vlada dala gledališke za štiri leta v zakup opernemu pevca Hreljano vidu, kateremu je zagotovila dosedanjo aub venci jo s pogojem, da vzdrži opero in dramo tako, kakršna je sedaj. * (Prvi glavni dobitek jubilejske raz stavne loterije) je dobila neka uboga žena v Gradcu. Drugi dobitek je šel v Trst, tretji v Obern dorf pri Solnogradu, dočim je četrti dobitek pripal neki ubogi služkinji na Dunaju. * (Stoletnica elektrike) Prihodnje leto bo sto let, odkar se je Volti posrečilo spoznat*, da se da elektrika porabiti. Sele po Volti se je začela tista vrsta preznamenitih iznajdb, ki označujejo naše stoletje. Volta je bil rojen v Koma in njegovo rojstno mesto namerava prihodnje leto stoletnico elektrike praznovati na posebno slovesen nač o. * (Ubogi otrociIj Iz M in ► 15 9. zvečer 738 4 150 si. jvzh. jasno 16. 7. zjutraj 740 0 113 brezvetr. jasno 00 • V, popol. 788 8 24 2 •r. jvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura 15*6*, M 43 pod normaloiu. dne 16. jnlija Skupni državni dolg v notah . . Skupni drlavni dolg t srebru AfMtrijuka zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4% . . Ogerska ilata renta 4% .... Ogerska kronska renta 4°/„ . . Avstro-ogerike bančne delnice Kreditne delnice...... London vista........ Kemiki drl. bankovci za 100 m.u-k 90 mark......... BO frankov........ Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ "borze. 1898 101 gld 70 kr 101 t>u , 121 ■ 50 , 101 t 120 m 55 , 99 • — ■ »10 a — t 359 t • 119 n 95 . 58 n 82'/, . 11 ■ 75 . 9 52'/. . 44 ■ 30 . b 63 . Zahvala. Za mnogobrojnu dokaze srčnegi sočutja ob bo lesni in smrti našega nepozabnega pokojnika gospoda Maksa Koblerja izrekamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem ■vojo srf.no zahvalo. Osobito se pa zahvalju etno g. polkovnika si. 27. polka za dovoljenje godbe, gg. uradnikom c. in kr. vojaškega oskrbovalisča, c. kr. pošte in c. kr. drž. železnice, vsem darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so predragega ranjcega spremili k zadnjemu počitku. (1105) Žalujoči ostali. 6 Ji 4 "S . ■S. S ™ Mm £ l I &S It" li V Ljubljani ijeistljl luiM KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh bolezni ti «llhul in prebMvll, pri protinu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele I. in mej nosečnostjo. (1-7) Najboljša dijtletična in meletalna pijtfa. Henrik Mattoni, Giesshllbl Slatina. se dobiva po vseb lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. priporočena po zdravniških avtoritetah. Najboljša otroška rodilu a moka. Najboljša primes k mleku. (424-9, Najboljše dijetetićno sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke. sssjjT*" llelilm no v 'vknruasli In drogerljah v *k»il|t«li po 45 kr lu 1 Rtd. Bergedorf- Pll*Blk D""- m***™ Wien Hamburg R. Kliteke Y1.12itumperglilC. Zaloga i* LJubljano: Lekarna O. Flccoll. Ces. kr. avstrijske državne železnice. ^■MM^M^MSMB^Bl^^MMHHHI - *J ---------■ Prilsga „Slsvepskein Naroda" Si 159, iaj 16. jnlija 1898- Varodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti ntefiujoče milice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano .Moli-ovo francoska iganj* in hoI", katero se splošno in ospetno porablja pri trganja po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji raz-polilja to misiio vsak dan lekarnar A. MOLI/, c. in kr. dvorni aalsgstelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi j« izrecno sahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (5—10) Menjava medo se pojavlja tu li že pri dežnikih. Pred kratkim so prn>. ladali vse „Graziosn-marke, si'daj začenja se ndomačevati polsvileni dežnik i/, medlo svetli-kajočega, a finega blaga. Zato imajo sedaj posebno veljavo takozvani Patent Satin de Cbine-dežniki, katere prodaja v Ljubljani Josip Vid .ar, izdelovalec dežnikov na Starem trgu. Umrli so r fljjiit»flj3tiii: Dne 13. julija: Alojzij Stare, slikarjev sin, 1 mesec, Poljanska cesta ftt. 72, sen. Dne 14. jnlija: Julij Dev, živinozdravnik, 47 let, Mesarska cesta 6t. 1, pljučni cd-m. Dne 16. juliju : Alatko Progel, portirjev sin, l1', mesecev, Krakovske ulice st. (3, želodčni katar. V deželni bolnici: Dne 12. julija: Ana ValeB, delavka, 47 let, pljučnica. Dne 18 junija : Ivan Erjavc, kajžar, 59 let, srčna h i na. — Meta Raic, delavk«, 78 let srčna hiba, Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1808 lota. Otlhttri Iz I,jfitti}»«iw ju?., kol. Progn i>**m Trto- i Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlnk v Trbiž, Beljak Celovec, Franzcnfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v BteTr. Line, na Dnnaj via Arastettcn. — Ob 7. uri b m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pootabel, Belja?', Ce-lovec, Frari/.pt,gfeste, Ljubno. Dunaj; čez Sslatha] v BotttC gradi flos Klein-Keifling v Line. Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vnre, Prago, tipsko, čez Amstetten na Dunaj. - Ob 11. ari 50 m. dnpolud:.e osobni vlak v Trbiž, Pontabcl, Beljak, CelovoC, Ljubno, SeLthal, Dnnaj. — Ob 4. uri 2 m. popoladne osobni vlak v TrbiS Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v BotnOgrad, LoPjc* - Ga&tein, Zeli ob jezeru, Inoraost, BreganC, Cnrih, Gencvo Pariz; čez Rlein-Reifling v Steyr, Line, Budejevico, Plzenj Marijine tarOj Heb, Francove vare, KarloVS vare, Prago, Lirsko, Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri 15 m:n. :;večer osebni vlak v Lcfco Bled. Polog t^ga vsako nedeljo in praznik ob 5, uri 89 m. po-polnilne v Lesce-Bled. — Pretftt v Nor«* hm-hi]jMn» j. k. 1'rog* Ib TrliliM. Ob 5. url 4K m zjutraj osobni vlak z Dunaj t via Amstetter., iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Kaikvih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solcoifrada. Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franccn-feste. — Ob 7. uri 55 min, zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni vlak z Dnnaja v'\ Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo* Plznjii Bu lejovic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geueve Cunba, Brcgouca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoh dne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka C* lovca, Frauzensfeste, Pon tabla — Ob 9. uri ti m. OVOČer osobni vlnk z Dunaja, Lip- ka. Prage. Francovih varov, Kari i.uh varov, H ba, M .i i. j • *i i h varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Leljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in pfaUlik ob 9, uri 5"> m. vlak iz Lesc-Bleda. — I'tokh Ik Novei(h b»i>Ktw In iz Ho(er|a Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. kjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in < b 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod Is I.fub-Ijauc d. k. v Hniuuik. 01 i. uri 83 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 v. in ob 10. uri 2'> min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v l.|ul»i|Muo d. k. la Kauiulkts. Ob ti. uri 5ti m. zju traj, ob 11. ari 8 m. dopolndue, ob ti. ar lo m. in ob d. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—9) Niklasa Rudholzeria naslednik urar in optični zavod Mestni trg št. 8 v Ljubljani. Niklaste cilirider-remontoir ure od . 4 gld. — kr. napn-j. Srebrne cilindcr-rcm< utoir ure od . 6 „ — ,, » Srebrne damBkc oiliodi r-rem ntoir- ure s Biebrnim pokrovom od . . 7 ,, — „ ,, Srebrne remontoir-ure na sidro od 10 — „ ,, Srebrne remoi••oir-ure s 8, srebrnim pokrovom od............ 10 „ 50 „ „ Zlat' damske remont.m-ure od . . 14 ,, 50 ,, „ Zlate remontoir-ure R« gospode od 28 ,, — ,, Zlate remontoir-ure za gospode z dvojnim pokrovom od.....38 ,, — ,, ,, Ure na nihalo v skrinjici svetli in tpmni 9 ., — ,, „ Dre na nihalo v skrinjici svetli in temni z b tjem ur od ...... 13 ,, — ,, Ure na nihalo z bitjem četrtink od 27 „ — ,, Budilke od.............. 2 „ — ,, „Scbwarzwalder" z bitjem pol urod 3 „ — „ *, gggT Za dobro blag^o ln za dela se Jamči Popravila so hitro, dobro in po ceni izvršujejo v lastni prodajalnici. Za morebitne potrebščine M najbolje priporoča z velespoštovanjem (809 — 13) Franc Karol Rudholzer. Dobavitelj kontrolnih ur za o. kr. avatro-ogreroko vlado, za Boano ln Hersegrovlno. Izurjena prodajalka vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. (1088—2) Več pove upravništvo ^Slovenskega Naroda'. c. in kr. dvorna tovarna tehtnic Dnnaj, I/I, /tt Franz Josefs-Quai 3. Preprodajalcem velik popust. Butttiluffi r>ff^itf4ti~iu» in /m itn i ne prosto. *#» I IImIiIO 'Ol|«Min fa drž. st«d. mnsta Ljubljane dvesto goldinarjev mej petero ubogih vdov ljubljanskih. Prošnje za pr delitev t*-h podpor vložiti je pri podpisanem magistratu o«IJctJe za nsjbolj in povsod iskaue predmete. To službo opravlja vsakdo lahko tudi v prostih urah kot postranski zaslužek Agentje in krajni zastopniki rutino vani SOO kron *75£U na meseo gotovega in proviz jo, v iVurr so zapopadene tudi potovalno di et ■ Ls pismene ponudbe vzprejema g. Anton Zeman. Kralj. Vlnohradv, it 379 pri Pragi xi.ja.J J ctfolandsko-ameriška črta. Paru- ki vozijo p« (krat do 2krat na t«4*s iz Rotterdama i New-York. Pisarna za kaj u te: Uiiiutj. I., Kolovrratrlns; 9. Pisarna i* mmlkror: Dunaj, IV.. W eyringerg. 7 A. I. kajuta: mark 390—400*) , 230-320 Od 1. aprila do 31. oktobra „ 1. novembra do 31. marca H. kajata: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 , IS. oktobra do 31. jnlija....... , 180 *) Po legi in velikosti kajuta in po hitrosti in ele ganci parnika. (1027—3) ft Ogersko-hrvatako delniško pomorsko (Si) p ar obrodil o društvo v Reki. (24) Preko Reke najkrajša in nn ms ^ X Redne * vožnje: noči od sohote a nedeljo hitri lik v Zader Rpljet-Oravosa (Ragn-nnovo-Ki>tor. V Ms na ponedeljek v Zadar-Spljet- . „ ob 10. uri 20 m. s ^dopolnilno hitri pnvniki v Zader, Spljet. r S Gravosa (Raguse) in Kotor. V sredo i pnrnik v otoke Brač, Lešina. Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora, fetek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Oravosa Bajmsn . V četrtek ob I, nri PopoRtdne poltni parniki v Mali Lošinj, Selve, Zader, Sebenik. Trau, Ciistolvoccbio in Spljet. V petek ob 10, uri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, S.djet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj izet Reka-Opatija-Lnsinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni ktyi"i Der (Viiductenr St. 608 - t>08. Jedini dežnik ki vele«! ar.p r:i»|n ue trpi iilkake iiked«*, |o po pit nt <>^ u n ni načinu l«delaul Patent SaliD De Clioe (naj se ne zamenja z navadnim Satin de Chine, Cachemir, Viktoria itd )• Ta dežnik je popolnoma TcMl»tfo*t, |»rl»tnol»»r»en in po vnunjosti najfinejšemu svilnatemu dežniku jednak. Tudi se blago po mokroti ne skrči in ostane vedno l«-po nap*t<>. Kdor je kdaj nosil tak dežnik, ne kupi nikdar več druzega Na pol tenki temnosvetli g-enre, najuovejsi uaodi pr meren. V Ljubljani prodaja tako dežnike samo Jožef Vidmar izd« c-valec dežnikov. Vsak tak dežnik ima znotraj patentni pečat: K.K.Paterit ^0-2511 Ponnre|*uj> ali posnemanje varjene znamke se sodno preginja. Pazi naj se natanko m patentno »tevllko. Noben »Irirj; šiilk nima Istih Izbornih ■••SBHnsffJ. (2B8 8) Samoprodaja (1092) za krasno cesarjevo }»<>tlol»<» s paaseportontom ali brez istega in z okvirom ali brez njega se odda. Ceneni predmet za množice za vse kroge. - - Prijazne ponudb« pod „Selir rentaliel" odpravlja Rudolf M osa«, DssuJ. molel 1898, znamke Hubert Turni«, malo rabljen, z lahkim gonom, prodn |»o> nizki reul (1015-3) Fugina Oroslav v Ribnici. ■o svetovno znani šumeči fimonadni bonboni s to le varstveno snamko: 1 komad 2 novč. 1 zavojček 10 novč. I bonbon (dvojni) se vrže v litra vode, se pusti t minuto stati, potem se močno pomeša in steklenica izborne pijače je gotova. A- Maržner prva češka tovarna orijentalskih slaščic in čokolad Ta zavod priporoča vse vrste fine in običajne čokolade, razno blago iz čokolade, orljentalske sla čice, ruske marmelade itd. V I.jiiMjuiil imajo na prodaj te izdelke: Jonlplnta Niimt, TtM>ilor Novotujr, Anton Jeimlnelt, Rudolf Frlrir. (»72-4) Kjer ni prodajalcev, postrežemo naravnost. "Sjsj (106) Ljnđevit Borovnik (27) I puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem S se priporoča v izdelovanje vnuk ovratnik pueek 5 ss lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol- S nim jamstvom. Tudi predelni«* stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvrfiuje. Vse pufike so na c. kr praskusevalnici in od mene presknSene. — Ilnetrovanl ceniki zastonj. ><s>cs>n«eee#ie>ss#eeeivaeawasiasiseeast Razglas. Podpisano županstvo daje na splošno znanje, daje is javnih, krajnih policijskih ozirov po peš-potih v okrožji občine Spodnje Šiške vsake vrste vožnja, jahanje in pokanje z bičem skozi selišče brezpogojno prepovedano in se bode vsaki prestopek tega reda na podlagi §. 28 toč. 2 ln 3 po §§. 58 in 59 občinskega reda z dne 17. februvarja 1866. leta kaznoval Globo je treba takoj plačati in zagotoviti. Čuvati o tem, da se izpolnjuje ta ukaz, so posebni organi nastavljeni. Županstvo Spodnja Šiška dne 15. julija 1898. Župan: Fr. Kauschegg 1. r. (1101) I! METEOR 14 vozna kolesa r^-aj "boljša, kvalitetna znamka. Zastopnik za Kranjsko; i I v. i i Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13. I Iv. J Redka prilika za izredno ugoden nakup! Uao jam si velečastitemu p. n. občinstvu uljudne naznanjati, da bodem vso svojo zalogo blaga, to je juvele, zlatnino in srebrnino mej tem najzadnje novosti, o«l MloJ prodajal po lastni kupni ceni in tudi pod njo. VelespoStovanjem J. KAPSCH 6) Juvelir v IJubijani. BO ti za 3 žrebanja. I ^ ^ 0!™«teMOO.OOOS™25.000ta!-'* Srečke jubilejske razstave (10S7—y a SO hr. Žrebanje: 6. avgusta 1898 Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. priporoma J". O. Is^E -^~3TIE banka Xjj\x"bl3anl. G. Tonnies, tovarna za stroje v Ljubljani. Izviren „0tto"- motor za plin in bencin priznano najb.iljSi, najvarčnejSi in naj'cenejfii motor. Bencin-motor in bencin-lokomobila najjednostavnejSa in najvarnejša gonilna moč, brei nevarnosti ognja, brez maSiniata, vedno za delo pripravljena. (636 —12) Stroški k ve ©Je m 3 novdloe na uro sa Jedno konjsko mod. 55 Tuzemska zavarovalna družba (za ogenj, življenje in nezgode) (loss-aj išče spretnega ihinna zastopnika za Kranjsko. Ponudbe se vzprejemajo vr kotel a 9»Prl »lose«". Radi odpotovanja proda ■• (1054—3) ležeča poldrago urv od Ljubljane. — V hiši je sedaj strojarska obrt, a je primerna tudi za kako drago obrt. Pri hifli je tudi pod in hI« v ter nekoliko zemljllda. Kapci naj m za naslov obrnejo na u prav ni 51 vo , Slovenskega Naroda". _ _ tt ^^^"JJ>J^*JL*JL«JL-JL« OdTrotrxI3s: D- Josip Abram je odprl svojo pisarno v Trstu Via S. Spiridione štev. 3, II. nad utr. Fran Bartl i jermenar v Ljubljani, Šelenburgove ulice. IzdelovatelJ (151—96) angleških sedlov in skladišče angleške oprave za konje, voznih komatov lahke in težje vrste, civilne in nniformske jez-dalne opreme in tndi jer menja za stroje. Poprave se izvršujejo naglo in Jako ceno. Najnovejše! Najnovejše! Pran Detter Ljubljana, Stari trg št. 1. Prva in najstarejša tovarniška zaloga šivalnih in pol jedel jskih strojev na Kranjskem. Mlatilnice z s Lahek in miren tek! 40°0 lag/je za goniti kakor Trpežno! S doslej/ Kdor toraj namerava kupiti mlat Ini ali drugi kmetijski stroj, naj se zaupno obrne na zgoraj navedeno tvrdko, katera edina ima na Kranjskem razen družili kmetijskih strojev v zalogi tudi najbolje mlntllnlce in odda najceneje okolu lOOO hektolitrov belih vin lastnega pridelka <>d l^tn kov 18 l»r« (ltOO—1) Popravila točno in vestno. Čamara (surka) narodno-slovanska salonska noša. Spone za čamare dobe se jedino le Mak^o Anu ie^fi Sv. Petra cesta št. 4 v Ljubljani. Istolam se dobi tudi (1097—1) volnena in svilnata (atlasasta) podloga za čamare. !tfy\fl*\gy^^Jea\^tgW« e Ii hočete preveriti o tem, ali je vaša zemlja potrebna fosforove kisline? Zahtevajte po dopisnici brezplačno navodilo za to in friiiiltlrtiiio «lo pošiljate v 5 kg naših gnojevih vzorcev. (42—18) Na vsa dotična vprašanja odgovarja rade volje vodja našega agrikulturno-kemičnega oddelka. t Pisarna za prodajo Matii no! čeških Tomasovih fužin I Kave ni treba doma žgati! Pred kratkim ustanovljena „Delniška družba za žganje kave na Reki rreskrbela je 8'oje podjetje za žganje kave S posebnim pateil- tovanim izvajanjem, katero opravi eno dsiv« ..svetovno slavo", kar je iz d »h nastopno n vodenih vzrokov razvidi o: Pni«: ostanejo kavi vsi neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in pridobi kava po tem načinu zganja v velikanski meri na ukusu, katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži. Več izveatij najslovirejsih kerniko- potrjujejo zgorai navedene trdit v«-, o katerih istinitosti lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskušajo. (iof>5—4) Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst: l»ortoriko karakter kilo »lil. £ 3O. •Java v 99 Snu Paolo m •« I*©©. Jeglič & Lesko vic Jurčičev (Prešernov) trg št. 1. raki Ii floiiil 475 ■■K /f" "1 _ ■ ""J 1 ■-i--——11 Veli Ko Hj JOSIP REICH F 4likanje sukna, barvanja^ j priporoča J. Soklič. < in kemična spiralnica ► I Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 * i se priporoma za vsa v to stroko sparil- k J 8*j joća dela. " 1 Postrežba točna. — Cen« nizke, r š Ljubljana, Židovske nlice št. 4. Velika zaloga obuval <4°) lastnega izdolka za dame, gospode Id otroko jo vedno ua izhero. Vsakersua naročila 'zvrsujojo se toeoo in po nizki ceni. Y~e in«:ro se ■hranju-Jejo in saanaujnnojejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ne vzoreo vpotlati. Prej j. zor niOjzij Erjavec/zor (42) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih ol»u v n K katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najBnejše do najpriprostejše oblike. Mere »e shninjiijejn. Vuanjim naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec. oderci izvrstne facone, jO I V 8 najboljši izdelek U| I 15) «" J**«'ia«\j«» pri i ALOJZ JU PERSCHE I Pred škcnio 22, poleg bmIoi hifo. 1 Pekarija lossiosiossmamsns *r»s*«js *rm -ms *x»Ovk*.? (43)1 priporoča po ceni Hugo Ihl v Špitalskih ulicah štev. 4. i **""V>e » */lf> rSn i*fir>e « %^"V\#**S fi lavna Sta in slaščičarna MrS« Jakob Zalaznik. Podružnica: Vegove ulica št. 12 i Avgust Repič I !-40tilkt" J Ljubljana, Kolczijske ulice št. 16, J (4tt) — Trmo-vem. i se priporoča slav. občinstvu in na/nanja, * da isdaluja in popravlja vaakovratne * •ode Iz hrastovega ln m-anitega » lesa po najožjih cnuli. — Kupuje ♦ in prodaja staro vinsko posodo. * (60) HENRIK KENDA ----_ Ceneni lepi klobuki za 1 ciame. Vt'llll'1 /..lil II j t* IlUVlMtl. Popraviju se urno in prav po ceni. Ulitim ;.urimli franku m nutmij. LJUBLJANA. 28 Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (53) Poljanski nasip Št. 8 (Rsislsn hifo) pripor' č.a svojo bogato zalogo čtedilnih ognjišč fl»JpriproMt«»j*lli, kakor tndi iik|1I. »• ■ j-ii!. z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pt:čnicami ali kahlami. PopravlJnnjM hitri> in p« ' eul. Vitanje. narOČils se hitro izvrse. Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann urar ^Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakortudi stenskih ur, budilk in salcnskihur vse le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah-Novostl v iepnlh, kakor tudi v stenskih urah vedno v zalogi. 56 Poprave se iz vrlo Jej o naj točneje. Tu se dobiva Ikral iih «Iwii uvetc, nkumo, »Irsvu in alatstuo pe-J kamku p*M'U«i. vseh vrst kruli na v««<», ržeu kruh in prepeoessee (Vanille-2 Zwiebak) V svojih ■*'»<*«• I«-»rnlrah postrezam točuo z uisilinej*lui naalatluliu < poelvotn* **li»*i«»lo«.iom in s fl u I in I prlatiiliul likerji ter z W >riiiiith-vf ttom. ?, (F Posebno opozarjam na tine lu«II jMUdke krofe in lavltke s Nuietauu uapoluene. ? F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme ia poverjeni zalagatelj o kr. unif. blagajnice drž. železnio uradnikov I-ij-u.'toljsLn.i, !Žel©n."ioTjLrgrorro vilice št. -i se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih Oblek in nepremooljtvlh havelokov po najnovejši L>Com in oajpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tnssmsko robo ima na skladišču — Qg, uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, mode, klobuke ud., gg. c. kr justičaim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baret. V Ljubljana, Frančiškanske nlice 4. * Pleskarska mojstra o. kr. državne in r c. kr. priv. južne železnice. P Slikarja napisov, 11 stavblmks in pohištvena pleskarja. 3 Tovarna za oljnate barvo, lak J r in pokost. (44) \ P1 Zaloga orlarlnalneaa knrl»oIlne|a. ^ iS Maščoba za konjska kopita in usnje. * 1 * i i i i i 4 ti 4 i i 4 I I I I i Fran Kaiser» I puškar prodajalec biciklov | Iz prvih tovarn. (49) Ljubljana Šelenburgove ulice 6 I Največja izber najnovejšega {svilnatega blaga «'t.*o in ttarvnttto, za cei - «>bl«ke in bluae, priporoča po uas|nlSJIis eeuali (47) Alojzij Parsche Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. Najboljie urejena delav-nioa za popravljanje biciklov ^ ln Šivalnih strojev. 9 tsjp asi sjwwtsj m* sujsjp mvito €1 h jvteja tovarniška zaloga ■ lotukov po najnižji ceni pri (50) J. S. BENEDIKT-u a i Toiarna potiistva J. J. NAGLAS 2 e Ljubljana ^! Turjaški trg §tev. 7. IBf Mehanik (M) Ivan Škerl Opekarska cesta št, 16. v Ljubljani. Šivalni stroji po najn iijih cenah Bicikle in druga v to stroko spadajoča popravila izvrši dobro in cimo. \ nanj! narorila se teene ISVrluJšji Ljubljana, IfiinajHka cesta st. lit. Tovarniška zaloga ife šivalnih strojev in velocipedov. \»jiil>|<' cene. iciklisti!!! Anton r*jf^«1^4Br Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko ISJOgO gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. Obleko |><» i»i«»r-i se po najuovej&ih uzorcih in po najnižjih cenab solidno in najhitreje izgotovljajo (i>l) pasove, kravate ; najoeneje iniporoča Alojzij Persche Prert škofijo 22 poleg mestna hlSe. ^ i^ip^ .1*^4. ^.»^..r^^*** Xj3*ll"tolJ4a,ia.et, Stetrl trgr štev. 3_-Prva In najstarejša zaloga sivalnili strojev. Ta se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje iz vratno »lamo>-resulce in mm lati 1111 ce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti cen6. (5B)j _Osnim aaatonj in poitnino prosto. v največji izberi in po najnižjih cenah trakovekvencen z ali brez napisov v vseh barvah (59) priporoča Kari Recknagel na Mestnem trgu. Durkopp-ovai $ Diana-kolesai presezajo vsa druga S H po trdnosti, eleganci in lahkem teku! H Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, |js>| so videti pri zastopniku (48s~i8) X Janez-u. Ja^i-u. ž v Ljubljani, Dunajska cesta št. 13. ca B Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid ►> ponujata po izdatno znižanih cenah Knez & Supančić tovarna za opeko v Ljubljani. Prva največja kranjska tvrdka. Fran Primožič Ljubljana Wk UP Sv. Petra cesta 34. Priporoma se slavnemu občinstvu za izdelovanje Jormonarsklh in sedlarskih proizvodov, katera ukusno, trpežno m oeno izdeluje. Kavno tam velika zaloga različnih konjskih oprem in sedlov, popolne Jesdne opreme i. t. d. Izdelovanje Jermen za stroje in milne. — Vse poprave ee dobro in po oenl Izvršujejo. (jo57— b) Xiuiiiii|tl mi i-4>4'*i 111 m o voMtno in točno lsgVl*Smf of o. ENNABOR* biciklov! Najboljše vrste kolesa tu- ln inozemskih tovarn (Peugeot, Brenna-bor, Llglet Cycle „American" in dr.) priporočata podpieanca po kolikor mogoče nizkih cenah. W*W~ Vsa v to stroko epa daj oca popri* vi 1» se bodo točno, solidno in po oeni izvrševala. Cenike raiizpožUlJeb^ra, na, zstlitovo. Z vdespoStovanjem (309—22) Bohinec & Majcen Dunajska cesta št. 5. Istotam tudi mehanična delavnica. Naš zastopnik v Rndolfovem je g. J. Medved. Friderik Wannieck de Go. tovarna za stroje, livnica železa in kovin prevzema inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. (l2l74M izzzz: Stalna razstava opekarniskih str jev. z= llustrovani prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih. Štajerska H§- v^/^-/ deželna Tempeljski vrelec in tyiia-vxelec. v: Bdno sveža, najpopolnejša napolnitev v novozgra m napolnllnem rova z direktnim pritokom od vrelca : Pri »latinski upravi v Bogatea-Slstina, v % seh trgovinah z m neralmmi vodami, v renomiranih bpecerijskih in dregenJBkih prodajalna (tibH—l\i m lekarnah, kakor tudi v deželni hiši v Gradcu. . I t i ! Ernost Speil mehanik Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 šivalne stroje in bicikle vftcls kategorij po najnižjih criiuli. Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno. Za mnogobrojna naročila se priporoča (311 — 21 z velespo&tovan jem IEr2n.est Speli. ^^a^ata^a^a^^^ I Že mnogo let obstoječe in sedaj v povečani meri upeljano mlekarstvo na Laverci pri Ljubljani g ulindno naznanja in priporoča vsem zasebnikom, kavnrnarjeru, restavratorjem, ufw v.avod-mi itd., da se lahko vsak dan odda še do 150 litrov ftnssra fv' mastnega mleka po nttslorinjih cenah. Pri vsakdanji naročbi do ',1 litrov . . k lite«- 10 kr. ..*.». Pri veJjih naročilih nad .r> litrov vsak dan zaračnni pa se liter mleka le 8 kr. Vsakemu, naročniku dostavi se mleko vsaki dan zjutraj zgodaj na dura v ■ patentovano ključavnico zaprtih posodah, naročenih pri tvrdki Klelner & Fleisobmann v Dbbllngu pri Dunaju Cenjena naročilu, ustmena ali pismena, se ^zprej*»majo pri podpisanomn na Laverci, v gostilni „pri belem volku" v Wolfovih nlioah ln v gostilni ,,pri mestu Monakovo (pri Lazarju), Roine ulice Št. 15. Karol Lanče posestnik na Laverci pri 1 jubljani. (1096 — 1) <<<««<:<♦> Jedina trgovina ^e(Hh^ na. debelo na katero se smejo Slovenci z zaupanjem obrniti, je ir Gori G. F. Resberg let. v Kapucinski ulici ter v podružnici na Komu št. 2 katera priporoča to-le blago: *ln«lkor. Kavo. rlž? masi. poper, sveec, olje. Nkroli, j«'4*iiii-ii. k ti vino prinn'xo. moko. Kri«, drobne ln debele <»trobe* tnrileo« zob. sol. moko za pitanje, ki«. žveplo, cement, bakreni vitrijol 1, t. cl. Zaloga pristnega dalmatinskega žganja 11 a. debelo ter pristnega črnega in belega vina. Vsako naročilo od f> kg. naprej se izvrši takoj in z vso natančnostjo. Dopisuje se slovenski. Zngotavlja se dobra kakovost blaga. Slovenskim trgovcem z dežele se najtopleje priporoča. (1076—2) Zastopnik-potovaleč je g. Ferdinand Žagar. Glasovirji ptK-ss) tvrdke Bratje Stingl na llunnji Iia v l»ii«Ilni|ieMtl. Kratki klavirji in piamno najboljše kakovosti % izborno ir'asiivnn polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz strsBJSM prve ln najvsojs kis** vlrske tovarne ■ parnim Izdelovanjem po solidnih oenah in z desetletnim Jamstvom. Stari klavirji s« jemljo tTblranja in popravljanja v zameno. se izvršujejo najtočueje Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj T Ljubljani, v Protok It. 27, poleg kopališča. Izdelava perila I za gospode, gospe in otroke . na debelo in drobno. > > o 0> c: o X3 O O) ca J* a O Za »"•In W br.a 1.1 ST »tli, 1 komad p* glj 1 if J. I 79 i komad » „ • M i( _ ir.li-. um >l*«k« v • »-i «~.t;'i. kakor affvraj t kaaakH ... vI i I 1» i e ketttaa . . a 71 . T T% Slar« »*t« 1 kun. p« — Jo i 44« 8 kara „ , t M - 7 M IS »rrai.ik«? gl*. I .10 d« gld 1 -iu I'' patrov aaaaa«« •i ffl« 1 •• 4« 4 >• 1» kaoi.4«r praairalnaOtaT il kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvnlka V I . j lil v] JJLI1 i ki u perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov m o ln kr. mornarico. jMW Cenike alovt>niikrt in neinfike pouilja na zahtevo brezplačno. IJU (5.'ll —10) goldinarjev in višje nepremočljivi havelok y največji zalogi zgotovljenih oblek Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice št. 9. Ilastrovani ceniki razpošiljajo se zaetonj in poštnine prusto. (1099—1} Pristne rusio-jnta šiibale s predčevljem iz jednega kosa valjane. Jedino varstvo proti mokroti in mrazu. Neobhodno obntalo za vse slojeve razpošilja Ijffiiarij KcMler. Dunaj L£ariah.Uferstrasse itsv. Ceullal br««placao ln trsako. (118—20« Bfl Premier Cyc!e Co. Ltl (Hillman, Herbert A Cooper.) T vonilce t Covfntry Heb (Kgcr) IIoon i(Anp!elko . (Čeftko). (pri NfliroDergn} Letna izdelava 60.000 voznih koles. Zaloge v Ljubljani: (697-hj Fran Čuden, Mestni trg št. 25. Erust Speli, Valvazorjev trg št. 1. Pozor kolesarj em-novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Puch, Styria {najboljša) Golumbia Največja zaloga koles Z vsemi novostmi. Po snsno najholiSa in pre- / / / / * I »kiitenn kolesa proti / H@\IQQI— ^arauoiji po najnižjih oenab. Mshanlona delavnica za vsa popravila nahnja se v lastni h i & i na , Poljanski osstl ' *phJK!£ n-.V angleška kolesa prostem za vež- banje na kolesu. / U orožne tovarne B. S A. VeliUa zaloea vsakovrstnih šivalnih strojev po najni-jib cenah. Ceniki II valnih nt rojev ter koleti se pošiljajo po posti zastonj m franko. «»-», Premier Priporočam se p. n. občinstvu najuljndneje in vabim k obilnemu obiska Lp urar v Ljubljani. '. P.Vidic & Co. v Ljubljani ponujajo po Majulžflli efiiali \aakolinil množino zidarske opeke zarezane strešno opeke (Strangfalzziegel) (izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven epadajočo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike (lastnega izdelka) Roman^ce ment JD odštel Poitland-cement kakor vsi«, v stavltinsko stroko spadajoče predmete. Najnižje cene!!! (396-37) Jedino pravo originalno plznsko pivo | Telefon št. 90. I je le ono iiNtauovljoiie 1. 18*4&s*. Jedino to je bilo odlikovano na vseli razstavah, S kjer je bilo izloženo, z najvišjimi počastnimi znaki. Zastopnik: (951-12) J. Gorup v Ljubljani. g"a mfmu ml mm af ^ ®I®l©l©l®l©|®|©i©|®|®|©^ liciajsielj m odgovorni urednik: Joiip Nolli. Laetuina in tisk „Narodne Tiskarne". 6680