"1 Naj Teč j i slovenski dnevnik | v Združenih državah Vejja za vse leto . « - $6.00 Za pol leta.....$3.00 f. Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 90S tistislovenskihidelavesr? Ameriki fELEFON: C0RTLAKDT 2876 NO. 158. — ŠTEV 158. Entered as Second Class Matter, September 21,1903, at the Port Office at Hew York, H. Y., andw Act of Oongn- of March 3, liTtT ts.000 TXLKrOK: OOBTLilrin NEW YORK, FRIDAY, JULY 8. 1027. — PETEK, 8. JULIJA 1927 VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Baroni so poslali majnariem kopačem mehkega premoga južna armada hočejo plačati po $5 na dan Lastniki premogovnikov v Ohiju so poslali premo-garjem mezdno lestvico ter izjavili, da bodo o-tvorili vse rove 15. julija, neoziraje se če bodo sprejeli nove pogoje ali ne. — Odgovor premo-garjev se bo najbrž glasil: — Ne. CLEVELAND, O., 7. julija. — Mezdna lestvi ca, spreejta od Coal Operators Association v Ohiju dne 29. junija, ki bo tvorila temelj zopetnega o-tvorjenja ohijskih rovov dne 1 5. julija, — je bila je zasedla tsingtao General Čen je odpadel od mandžurskega diktatorja Cang Tsolina. Nacijonalistična kampanja se razvija počasi, a gotovo. LOXDOW Anglija, 7. julija. — Soglasno s poročili iz &anphaja j«4 poslana včeraj Lee Hallu, predsedniku Ohio Min- "T"* »»«J»»«Wstifn, »rm.a. , , . . r : Isingtiio. va/.no pristanisko mesto v ICiavčav zalivu, vsled prestopa generala Cena. severnega poveljnika ozemlja med Kiačav in Kao-mi na nacijonalistično stran. Zavzetje Tsingtaoa potom nnci-jonalističnih čet so javili domači l isi i v Sangliaju že 21. junija. Čete so prišle takrat iz TTajkova na ladjah že prav do mesta. KANGIIAJ. Kitajska. 7. julija. ers Union v Columbusu s prošnjo, naj jo sprejme Ob istem času je bilo objavljeno, da je mezdna lestvica, ki je tekmovalna z mezdami, katere plačujejo v neunijskih poljih v sosednih državah, nabita v uradu vsakega premogovnika v Ohiju. Temeljna mezda je $5 na dan, vendar pa se pričakuje v glavnem stanu delodajalcev ,da bodo nekateri delavci lahko zaslužili celo do $15 na dan. Pristojbina za nakladalce je določena na 58 za to-1S fronte v Šanphaju se poroča o no, in drobilce, ki se poslužujejo vsakovrstnih stro-'r>nr'asnpm- n gotovem razvoju jev, po devet centov za tono. Dogovor, predložen predsedniku Hallu, določa naslednje praznike: — Novo leto, Decoration Day, 4. julij, Labor Day, Thanksgiving Day in Božič. Na dneve, ko se vrše primarne ali splošne volitve, bodo premogarji prisiljeni delati po šest ur. Ko je bilo odposlano pismo Hallu so izjavili v glavnem stanu delodajalcev, da nameravajo otvo-riti rove sredi tega meseca in da upajo takoj pričeti s produkcijo. Na konferenci unijskih uradnikov v Columbus, ki se bo vršila danes, bo sklenjeno, če bodo unijski premogarji sprejeli ultimatum zveze ohijskih rov-skih delodajalcev ter pristali v delo za mezdno lestvico po $5 na dan ali pa dopustili otvorjenje rovov na neunijski predlagi. Ultimatum bo potekel dne 1 5. julija. Unijski uradniki niso hoteli razpravljati vnaprej glede izida konference. Dosedaj pa so odločno odklonili vse predloge, ki so temeljili na Jacksonville mezdni lestvici, ki je ugasnila dne 1. aprila tekočega leta. Zveza delodajalcev, ki je zborovala tukaj pretekli teden je glasovala, da ponudi unijskim pre-mogarjem mezdno lestvico iz leta 1917 kot edini temelj za dogovor ter poslala unijskim uradnikom ultimatum, r A temelju katerega se jim je dalo rok do 1 5. julija, da sprejmejo pogoje delodajalcev, ker se bo v nasprotnem slučaju otvorilo rove na neunijski pdlagi. Ta ultimatum je dospel včeraj v unijski glavni stan. Splošno prevladuje vtis, da bodo unijski uradniki enostavno zavrnili predlog delodajalcev, do-* domnevajo nekateri, da bodo naprosili za skupno konferenco z delodajalci. razkol v fašist0vski stranki k >protja v notranjosti fašistovske stranke so postala močnejša, in boj za kontrolo bo najbrž do-vedel do razcepljenja. — Konec fasistovske slave se najbrž bliža. — Prebivalstvo je splošno nezadovoljno. strašne razmere v preplavljenem ozemlju V preplavljenem ozemlju prevladuje stradanje, in farmetji se bore za svoj obstoj na blatnih tleh. Večina farmarjev je brez centa. — Letina je njih edino upanje na kredit. — Strah pred bodočo zimo. RIM, Italija, 7. julija. — Oster boj divja v fa-šistovski stranki in ta boj bo mogoče dovedel do razcepljenja. Navidez izgleda stvar, kot da gre pri tem za o-sebni prepir med Carlijem in Settimellijem ter u rednikom rimskega lista "Ipero" na en strani ter Interlandijem, urednikom rimskega lista "Tere-ve" in Curcio Suckertom, urednikom tedenskega lista "Zavoje van je države", na drugi strani. Sneg v Buenos Airesu. BEN OS A1HES. Argentina, 7. julija. — Včeraj jo padal v TJue-noa Airt sBU in ftkoliei sneg. Julij je najbolj mrzli mesec v oni okolici, vendar pa pade sneg le redkokdaj. Prepoved izvoza orožja. BERLIN, Nemčija, 7. julija. — V soglasju 7 zahtevo zavezniških sil v državnem zboru vložena predlopra, ki prepoveduje izvoz o-rožja in mnnieije, je bila včeraj sprejeta pri drujjem črtanju, proti opoziciji komunistov in nacijo-nalostov. Konečno glasovanje j?le Stavka premogarjev trdega premoga. WILKESBAHE. Pa., 7. julija. Osemsto antraeitnih premogarjev Ijehigli & Wilkersbarre Coal Co. v Sugar Notch je zastavkalo včeraj. da dobe za večje vagone, katere jim je dala uprava na razpolago, tudi višje plače. Železniška nesreča v Nemčiji. kampanje južnih proti vladi severne Kitajske. Nacionalistični voditelji dajejo izraza svojemu prepričanju glede skorajšnjega in lahkega prodiranja proti Tiensi-nu in Pekingu. Železniški promet med Tsingtao in Tsinangfu, glavnim mestom province Santnng. je bil ustavljen radi opustošenja železnice v bližini Kaomi. Tudi brzojavna in telefonska zveza je bila prekinjena. TOKIO. Japonska, 7. julija. — Dva tisoč nadaljnib japonskih čet je bilo odposlanih iz Darien v Tsingtao. da stopijo na mesto čet, ki so bile poslane v Tsinanfu in druge važne torke ob Santung železnici. Japonska vlada se pripravlja na odpošiljatev nadaljnib čet. Sto železničarjev in telegrafistov je istotako odšlo iz Japonske v Tsingtao. okostnjak! v berlinu V Berlinu so našli okostnjake v velikih masah. Komunisti pravijo, da so pripadali umorjenim delavcem. BERLIN, Nemčija, 7. julija. — Dvajset okostnjakov, katere so našli delavci pri kopanju za berlinsko nadulično železnico, je do-vedlo do ostre politične kontro-verze. Komunisti bouo spravili zadevo na dnevni red v državnem zboru. Trdijo namreč, da so okostnjaki, kojih število raste z vsakim dnem, ostanki delavcev, ki so bili umorjeni leta 1910 od krvnikov revolucije. Pravijo, da kažejo črepinje sledove brutalnih umorov in da so našli pri okostnjakih tudi gumbe modernih uniform, S konservativne strani pa se spravlja na dan vsakovrstna po jasnila za to prozno najdbo, na temelju katerih si upa preiskovalni ikomitej državnega zbora prihraniti uradno preiskavo. V resnici pa gre pri tem za boj za kontrolo stranke in ti možje so vsi trobila nasprotujočih si frakcij. Sett imeli i ja smatrajo za trobilo ekstremistične frakcije, ki se zavzema za takojšnjo uporabo krepeljca ter zavrača vsak kompromis. Druga skupina pa zastopa zmerne, ki se zavzemajo za koncentriranje vse sile v rokah drža^ ve ter za zatrtje vse individualne sile. Sedaj vlada zmerna frakcija, koje voditelj je tajnik fašistovske stranke Turati, vendar pa se skušajo ekstremisti poslužiti vsake prilike, da dobijo zopet vso silo v roke. Mnssolini se je v preteklosti uspešno poslužil obeh frak cij, kot je pač nanesla prilika. List Impero. glasilo ekstremi-stov, je bil že enkrat zatrt na odredbo Turatija. a sedaj nastopata Carl i in Settimelli z veliko drznostjo ter spravljata v Impero na dan skrivnostne pretnje, katere LITTLE ROCK, Ark., 7. julija. - Zastor ni še padel na zaključno dejanje povodenjske tragedije iz leta 1927. Voda pokriva še vedno tisoče in tisoče radovitnih akrov. Na tisoče farmskih domov je v razvalinah; v obširnih pokrajinah ni niti najmanjšega upanja, da bi se kaj poštenega pridelalo in lakota preti ljudskim množicam v prihodnjih mesecih. zahteve angleških delavcev Angleška delavska stranka zahteva nezaupnico za Baldwina in njegov kabinet. — Reforma zbornice lordov je baje poskus, da se ovekove-či silo konservativne stranke. LONDON, Anglija. 7. julija. — Objavljeni predlog delavske stranke, da se izreče vladi nezaupnico radi njenih načrtov, da se izpre-meni zbornico lordov, je vložil včeraj v nabito polni poslapski zbornici voditelj delavske stranke, razlagajo njih nasprotniki kot izsi- Ramsay McDonald. Skoro vsakdo v preplavljenem ozemlja si stavi ja vprašanja, če se dežela v splošnem zaveda teh dejstev. Splošno prevladuje vtis, da so skoro popolnoma pozabili na j več kot-600.00 žrtev največje nesreče v mirnih časih, kar jih pomni zgodovina dežele. V nekaterih vladnih krogih prevladuje celo na- žira nje, da se potisne zadevo, ki. Edina nemška pilotka je bila pred par tedni tako važna, na drugo mesto. Učinki povodnji pa so še vedno tukaj in sedanji položaj ni niti malo manj tragičen kot je bil ob času. ko je prestopila voda bregove ter vse preplavila. V onih rodovitnih ozemljih dolenjega MUsissippija, kjer so proizvajali bombaž, sladkorni trs in riž, so izgubili farmer j i skoro vse kar so imeli ter namen nemške pilotke Thea Rasche, stara 27 let, namerava poleteti preko Atlantika v ameriškem aeroplanu. — Odpotovala bo v Ame-riko s Chamberlinom na Leviathanu. ,vPARIZ' FraneiJa< 7- julija. — upajo sedaj, daj'siroki Atlantik in 33 pur, katerih bo dolgo poletje nudilo vsaj neke,je treba, da se ga preleti, vse to vrste letino, kajti v slučaju krat- np predstavlja nikake ovire za kega poletja ne bodo pridelali iSosPodično Theo Rasche, 27 let prav ničesar. 'staro nemško pilotko, ki se ni do- ljevanje napram odilčnim osebnostim. Domneva se, da stoji Farinacci. prejšnji generalni tajnik fašistovske stranke, za skupino, zbrano krog Impera in da se pripravlja na to. da se zopet polasti vrhovne sile. pri čemur se skuša poslužiti splošno razširjenega nezadovoljstva mas, vspričo nezmožnosti vlade. da zniža življenske stroške. Tnterlandi in Suckert pretita baje. . .. - . - | storil tudi on. Pokli-požarno brambo, ki je ne- mnenja ja, da se hoče s tem ponižati vsled .velikih nalivov, ki so pod-'glncajih, je ko državg, i kopali del tračnic. 'oal je požai seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameri&ega ali kanadskega denarja nam ja treba podati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirab. Po* datki so veljavni do preklica, ki m po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo ko-rift in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji 000 . . 1,000 . . 2,600 . . 5,000 . . 10.000 . . | 9.40 Lir . $ 18.60 Lir . $ 46.25 Lir . S 02.00 Lir . $182.00 Lir Za poBUJatrs, U presegajo Pest tU—g Dinarjev ali pa dovoljujemo poseben meskn primeren Lire 100 200 300 600 1000 $ 0.10 111,90 Ht.66 128.76 $66.60 9Lr- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, nom-. oobiuhot trn NeW Yorlc, N. & Gospodična Rasche je hčerka nekega bogatega pivovarnarja v Essenn ter ima na razpolago dovolj denarja za to ekspeciicijo. V Pariz je dospela včeraj v majhnem športnem aeroplanu Siemens proizvoda, ki ima Flamingo motor s sto konjskimi silami. Prvikrat je sklenila poleteti preko Atlantika potem ko se je sestala s Chamberlinom in Levinom v Berlinu. — Moj oče je bil odločno proti moji želji, da postanem letalka, ko sem prvič pričela študirati avija-tiko leta 1924, — je rekla Miss Rasche. — Ko pa sem dobila diplomo, je postal oče moj največji občudovalec. Poletela sem iz Hamburga v Essen, da obišeem svoje stariše, predno odpotujem v Ameriko, in včeraj sem poletela iz Es-fiena v Pariz. Moj naert je najpr-vo poleteti v London, napraviti tam predstavo v zrak uter spraviti moj aeroplan nato na krov Le-viathana, kjer se hočem pridružiti Mr. in Mrs. Chamberlinu, ki sta me povabila. Ko se bo vrnil Mr. Le vine v Ameriko, ml bof pomagal pri izvrsenjn priprav za polet. Glede svojega nameravanega poleta v Evropo je reklal — Nisem se Se odložili glede podrobnosti tega poleta in cepraV bi bili rada prta ženska, ki bi iz-vriflal ta čin, ni vendar to moj predmet. * — Moj aeroplan bo zgrajen f Amerik?. Ne vem, kakšnega tipa bof, Vendar pa nameravani Obiskati različne aeroplaiuke fvornicd foe fzbratf, Ear mi bo najbolj tii gajaltf. Mnenja' pri lezi, d« bo tef Wrigbf "Whirlwind ftofoP, f tjjfc;' ... • : • .*- (GLAS NARODA," 8. JUL. 1927 glas naroda (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president.__Louis Bcnedik, treasurer. Place of busine.sa of the corporation ai^d addresses of above officer*. 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People)_ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko \ in Kanado .........................$6.00 Ž d pol let* ..............................13.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za New York ti celo leto...$7.00 Za pol leta ..............................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za vol leta................................»3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "(Has Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in pravnikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pouiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaJiSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone; Cortlandt 2876._ ČASOPISJE Časopisi više hvalevredno službo, včasi pa s svojimi poročili tudi tako zavedejo ritatelja, da ne ve, kje se ga iHava drži. Porcieila romajo od lista do lista, brezvestni uredniki jih prik rajajo po svoji volji, črtajo in dodajajo; ua zadnje se pe izeimi iz nedolžne novice grozen ne$tjv:or. 1 Za 1 o imamo klasičen primer, ki se je pripetil med i Vojno. V nemškem mostu Kolinu izhaja nemški časopis "'Koelnisehe Zcitiuig*'. • Ko so Nemci zavzeli belgijsko trdnjavo Antverpen, je zavladalo po vsej Nemčiji veliko veselje in navdušenje. Po vseh cerkvah so zvonili in vršile so se zahvalne službe božje. Ob lisi i priliki je "Koelnisehe Zeitung" poročala: "Ko se je izvedelo za pade Antverpna, so zvonili po vseli eerkvab." Pariški "Le Matin" je pisal par dni kasneje: "Kot poroča "Koelmschc Zeitung", je nemško vojaštvo prisililo duhovnike v Antverpnu, da so po padcu trdnjave zvonili, z vsem? zvonovi." Londonski "Times" je poročal: "Pariški list 'Malin' je dobil iz Kolina poročilo, da so bili vsi belgijski duhovniki v Antverpnu odstavljeni, ker niso hoteli zvoniti, ko je padla trnjava." Nato se je splašil italijanski list "Corriere della Sera" z naslednjim poročilom: "Kot poročajo 4 Ti mesu' iz Kolina preko Pariza, so bili nesrečni belgijski duhovniki, ki niso hoteli zvoniti po padcu Antverpna, obsojeni iia prisilno delo." 1 v Končno je pa "Matin" zatrobil v svet: i'Italijansko časopisje potrjuje poročilo o nečuvenein ravnanju barbarskih Nemcev z ubogimi belgijskimi duhovniki. Kot znano, belgijski duhovniki niso hoteli zvoniti, ko je padla trdnjava Antverpen. Nemci so jih za kazen privezali z glavami navzdol za žvenklje in zvonili ž njimi.." anl CERKEV V HERMOSA, SO, DAKOTA Zanimivosti iz Jugoslavije. Statistika samomorov v Beogradu. | Po zaslišanju je bil Smo j ver od- ' pravi jen k o rož n i št v u v Sisak. odkoder se'bodo vršili izvidi na krajih storjenih zločinov. S Smojver- I"prava rawtta Beograda je ob-j javila te dni statistiko samomorov v zadnjih treh mesecih. Samomor je izvršilo 17 oseb, 11 moških in 6 žensk. Poskušalo pa je izvršiti samomor nad 40 oseb. izmed katerih so nekateri že ozdraveli, dr tipi pa ae leže v bolnicah. Moški so se večinoma skušali ustreliti ali obesiti, ženske pa so skakale v vo-| do ali pa pile strup. Najpogostejši j mot vi je ljubezen ali beda. sled nja zlasti pri ženskah in starcih .MtNMV IIILIta. MS« O.C.- v katero zahaja predsednik Coolidge. ki se mudi na oddihu v Blaek Ilills. Dopisi jem je prišel v pest orožništva poslednji član krvoločne Prpieeve tolpe. Hvale vreden je uspeh varnostnih orjranov. ki so v razmeroma kratkih tednih j>olovili obsežno razpredeno in krvoločno zločinsko tolpo Prpica Malega. 16 ran beograjskga orožnika. Stekel volk ogrixel osem oseb. V Sarajevo so z mostarskim vlakom pripeljali osem ob. ki jih1 je Ofrrizel volk in se sumi. da so inficirani s steklino. Ponoči je velik vol napadel stajo Danila Mav- Ves zamazan in ciganski se je po nekem beograjskem dvorišču potikal musliman .Taim Penčeko-vic. Prebivalci hiše so poklicali o-rožnika Savo C'ekica. ki je hotel ,sumljivca aretirati. Ko sta šla z ,dvc«rišča, se je sumljivec sklonil i kakor bi si hotel zavezati opan- Fly Creek, N. Y. JNa proslavi je bil navzoč tudi naš * . ' * . ko. A pobral je pest peska, ga za raka v Zijemlju pri Mostarju ' w ' v , „ , . . _ , . ,r , .lueal orožniku v obraz, potegni s kjer je za<*el trgati ovee. Mavrak, . , „ . ., , , , ilnlrf nnv in h idL'nvifn Tfii'O 7:lhn ' . IVO izrazil o dr. st. 36. Vzpodbujal di njega. Prišlo je do grozne bor-' , , ,,, aselievati oziroma1 - , i „ . , i - uik, dobil je Ifi vbodov. Zloeine J nas k ajjjjnost, ,]a lzboljšamo,!be med volkom m Mavrakom, ki , . . . ... naši rojaki v Piv , ' , • , » I* * • i - i * - * * v .pnbfpnil. a so ga kmalu vlovili. J • .kar se da izboljšati in odvrzemo.lje trajalo ve<- kot četrt ure. Na I . ^ i..-*:-__; njegovo klicanje na pomoč, je pri-r Nekako petnajst let je minilo, kakor mi je bilo povedano, odkar so se pričeli nagelj kupovati farme Creek okoliei. Daneat je pa Flv Creek z okolico največja slovenska farmarska na-selbiiiff-T rmvvorški državi. Od početka smo skoro vsi zadeli na velike težkoče. ker večina farm je bilo pred prihodom Slovencev v zelo slabem stanju. Po- glavni tajnik Mr. Pishler. Sobrat Pishler se je jako laska- ki je slišal urlikanje volka. je po-1 hitel v stajo. Volk je napadel tu- nil dolg nož in bliskovito začel zabadati. kamonkoli je padlo. Ves v krvi se .je zgrudil orož- incc kar je slabega. Pevsko društvo "Bled'* nam je hitelo več sosedov, katere je volk zapelo par lepih pesmi, za kar mu močno ogri/.el. Volk je končno vsa čast in priznanje. Nato je sle- ušel. - u> dil banket, po banketu pa ples in j Zdravnik je vse ogrizene asMte prosta zabava. poslal v Pasteurjev zavod v Sara- Fpam, da bo ostal ta dan oziro- jevu. Mož je do kraja luetičen in je orožnika obdelal v besnosti, ker mu je prepcečil vasovanje pri neki služkinji. Bkrivnost dveh zaljubljenih. V Trbovljah pri Tratniku je 2."». ma jubilej vsem navzočim v traj- V Most ar ju se pripravlja velik letna natakarica Julijana nenado Take prireditve še pogon na volkove. z grmičevjem zaraščene, a znana slovenska pridnost in žilavost je premagala vse te ovire. Kraj je zelo prikladen za živinorejo in kokošjerejo, pa tudi drugi poljski pridelki dobro uspe-' vajo. j l)a je podnebje zdravo, naj priča dejstvo, da prihaja semkaj slopja m hlevi raadrapani m zane-1 . . ... t . . . nem spominu, marjeni, polja m snozeti izzete in' . . ... , , . , , ni priredilo nobeno bratsko društvo v okoliei Johnstowna. Dal Poslednji član Prpieeve tolpe v ro- bratu. Tu je odšla Bog. da bi tako ali še boljše slavili 50-letnico. Xe mislite pa rojaki, da imamo vse dneve tako vesle. Neizprosna smrt se nekaj pogosto oglaša med ma zapustila službo in se odpravila domov v Hrastnik k svojemu v sobo in se s {samokresom ustrelila v levo stran prsi. Njen brat, ki je takoj prihi-tel v sobo, jo je našel hropečo na postelji. Imela je še toliko moči. . da mu je naročila, naj jo belo o- nami. 27. junija je umrl rojak i Lovrenc Znidaršič. doma nekje na >r.i.njfl semKaj vsa- XotranjskMn. Zapušča ženo in 2 ko poletje na oddih vedno veeje -j julija pa je za vedno za- 0 Slovencev slamnika rje v iz ^ 0(,; Prane Borišek, doma blizo Št. .Turja pod Kumom. star kah pravice. V Osijeku je policija vlovila ene-{ra izmed najopasnejših in pretkanih članov Prpieeve tolpe. Franca Smojvera. ki ga je sam Prpit v v. ... . ,, . vM blecejo in lezeci v krsti poloze ve-Mali v svojih izpovedbah obtožil , x i m v i • nec na glavo, nekaterih zločinov. Zločinca, ki s-1 t .n , ,v , , . .... .... ..i Proti vsakemu pričakovanju pa je dolgo skrival, je policija zvito . ' ' . . , t .Tulijana ni podlefrla. Domaeim. ki ujela v past. i ; 1 - . . so io za silo obvezali in jo hoteli Zagrebška policija je namreč mesta New Yorka. Tudi na društvenem polju na-'^^z^ ženo "in 4 otroke: ^znala da se je Smojver nekaj predujemo. Imamo dve društvi S.K ,fa za pljuP„ieo. Bodi ('aSa nahajal na *mkn ,>n SV0' V P. J., a lansko leto smo ustano- jima lahka zomlja, vili se eno. J me novega društva ic * ^ i i i i i t^i , c, , . ^ . 1 Delavske razmere so slabe ka-harmarsko Samostojno Podporno , , „ . , . t-. m i , kor povsod. Premogorovi slabo o- Drustvo, To društvo dasirp.vno , t • • komaj leto staro, beleži že lep r.a-i predek. Članstvo tega društva si ^thlehem jekloma t,Hi, slabo namerava zgraditi svoje lastne da Je dasti ljndi brez dela. Kateri pa ima delo, ne more nič prihraniti za deževne obratuje, tako da svoje lastne prostore. Da se ideja društvenega doma prejkomogoče uresniči, se je . . . , v . _ tukajšnji ženski klub namenil Pri- d"j* kpr S0 D:laV; rediti v soboto zvečer pri bratu f'° JP ne°r?ail,^rano' tako da ni članu Frank Trinhausit, Flv Creek "Pa"Ja "" °,JŠe t>aSP' veseli«), katere čisti dobiček je na-' ^ T SPm S,oveneera in • ' , . , . ven kam sirom Združenih dr/av. menjen v korst društvenega do- ma j Matija Klueevšek. Rojaki in rojakinje, katerim je *--- kaj do poštene zabave, naj ne po-'«. v.. . _ v zabijo priti na to veselico. Ženski Nemčija nima *edeza V VIŠEK NEHVALEŽNOSTI V Nowavskcm zalivu, ki *se nahaja v ameriški državi New Jersey, jo velik pomol, na katerem izkrcava jo hiu-iiRgarji svojo robo. Vsak dan se ustavljajo ob pomolu Jad,je in najeti dela, vri nosijo tovore na ošten butlegar je hvaležen tistemu, ki mu gre na roko. Jersevskim prohibieijskim oblastim ne bo kazalo drugega kot tožiti nehvaležne butlegarje za odškodnino. AMERIŠKI CARJI Sedaj ima eelo ameriška industrija taksikabov svojega "carja" ►Sploh ima v Ameriki skoro vsaka industrija poglavarja, ki ima v svojem delokrogu večjo polnomoe kot so jo imeli ruski carji v svojem. Lenin je imel razmeroma lahko nalogo. Odpraviti nm je bilo treba enega samega carja. V Ameriki jih na tisoče in tisoče. To je morda tudi vzrok, da komunizem v tej deželi tako počasi in slabo napreduje. Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte za Slepski Dom v L j ubl jani t jem sorodniku delavcu Pavlu Ta-šenu. Sušaška polieija je nato žarela kontrolirati pošto, ki jo je Ta- , . - , . . 10 • ■■ ni hotela dati nobenih informacij sen prejemal, m je 12. junija med ^ t ______ ostalo korespondenco ujela Srnoj- — O rem boste danes pridigali, gospod župnik? — je vprašal cerkveni ključar. — Danes bo pridiga o varčevanju. — Ilm. o varčevanju? — se je začudil ključar. — Xo, potem ju pa boljše, da napravimo pred pridigo kolekto. * Amerikanci so v grotovih ozirih jako domišljavi: — Kadar govore. mislijo, da provore pristno an-grleško. in kadar pijejo, mislijo, da pijejo pristno škotsko... * Prijateljica je rekla prijateljici: — Torej si mu rekla, da ga imaš rada ? — Da. Xazadnje nisem mogla drnprače. To skrivnost sem nosila že dolgo časa v sebi in bi jo za'ves svet nikomur ne razodela. Toda včeraj zvečer, ko sva bila sama, me je tako stisnil, da je iztisnil iz mene to dolgo prikrito skrivnost. * Včasi so modrovali stari očanci in dajali take svete zakona željnim: — Fant. nikar ne vzami vdove. Vdova ti bo vedno govorila o svojem prejšnjem možu. Danes se je pa svet izpremenil. Danes hi-se moral glasiti dobrodušen nasvet: Fant, nikar se ne poroči. Če se poročiš, ti bo žena vedno govorila o svojem bodočem možu. * Neki učenjak je začel po nosu presojati značaje raznih ljudi. In tako je dognal, da je tisti človek ki ima dolg in špičast nos, jako radoveden. Jaz sem pa nasprotno dognal, namreč, da je bil tisti človek, ki ima potlačen nos, pred kratkim preveč radoveden. odpeljati v bolnico, se je uprla, češ. da hoče na vsak način umreti. Tudi ni hotela sprejeti zdravnika. da bi jo pregledal jn obvezal. Orožnikom, ki so zadevo preiskali. ^ /iv<'] ^ m0/" k$ bl1 blaSa du' verjevo pismo, v katevem je Taše-nu sporočil, da odhaja iz Zagreba v Osijek. Takoj je bila o tem obveščena o-siješka policija, ki je po svojih lcon£identih dozuala. da Smojver Enako molčeča "je tudi napram svojim znancem, katerih ne pusti v sobo. Izjemo je napravila le pri svojem Ijubimett Karlu, ki je hlapec pri Tratniku in jo je takoj naslednjega dne obiskal. Govorila sta kratko — bogve. o r\ •• * - • .razmeroma ze prebiva v Osijeku, pri mizarju1^ _ . A . , „ ' . c, j., • . • jeein. Dejstvo je samo to, da so na- Rornburgerju. Sledila je aretaci-i „ . . . ,. , . , I šli Karla po njegovem povratku ja. ki se je odigrala precej drama tično, z naperjenimi samokresi detektivov. Sprva je Smojver uporno zatrjeval, da se piše Blaž Do-šen in je predočeval razne pona-j mandatni komisiji, rojene dokumente, končno pa se __je vendar sam izdal, vendar je od- , . ... n ir 'ko pojasnilo. Oba zaljubljenca se klanjal poznanstvo s Prpicem Ma-j . \ J___, _________A __ klub povabi tudi Petra Zgaga. Slovenka farmarica. Onoville, N. Y. u v.,. x . , ki je pričela svoje seje dne 20. ju- Pošiljam vam 4,00. Sest do- ni ^ Te dni je močna eskorta pri- larjev za narocn.no m en dolar za Ypra5anja, čl? naj se do- Smojverja iz Osijeka v Za- Slepski dom v Ljubljani. r J.. J ' . ,J „rph Vier ;e no dališem /asliše- m i f t • »• voh Nemčiji en sedejc v komisiji. £rPb> ,vJerJe "a'.!4^"1 7HSM8t Tukaj na farmah smo imeli spo- . . . .. , ^ van:u ^riyffai ^0ie članstvo v Pr-, , , ... Tukaj se je namignilo, da se bo vanju pmnai u" razmh VAzh°^ytm položajem. Julijana ima cclo več tisočakov naloženih v hranilnici. Videti je. da bo vzrok obeli ponesrečenih samomorov ostal skrivnost. sušo. Ravno danes je pa dež, ki Pridelki vse- rešitev tega problema prepustilo P, - , « , «. vzgledu Anglije ter prekiniti sti-m Mihael Rovanšek. Sobrat Pike , - j . . . . . . .. ke s sovjetsko Rusijo, da pa ima kot ustanovitelj in prvi tajnik o- . , ' . ' , . , 1 J . nasprotno namen polastiti se dela menjenega društva, nam je na , * , ; • . . , . , ,' . , _ ruske trgovine, katero je izgubila kratico opisal zgodovino društva » I zadnjih petindvajset let. Nato je _' govoril sobrat Mr. Rovanšek, k( je j tudi čJan društva ter je bil večlet- KDO KAJ VB o mojih sorodni- ni odbornik dr. sv. Alojzija in tu-| kih, enega naslov je bil tale: di glavni predsednik J. S. K. J. j Opisal, nam je težkoče, s katerimi i se je moralo boriti druitvo. kakor! [hranite denar in prihranite5 na obrestih! Ker je pritok novih vlog začetkom vsake- 5 _ i pol leta večji kot v drugih mesecih, nudi- 81 počasen. NVkaj Trije prijatelji so se pogovarjali o napredku in modernih iznajdbah. — To je res nekaj imenitnega, — je rekel prvi. — Človek sede v aeroplan in po preteku trideset ur je že v Evropi. I — Se boljši je radio — je pri-pomnil drugi. — Govornik govori j v Ameriki, ljudje v Evropi ga pa ® poslušajo. Tretji je pa molčal. — Kaj pa ti premišljuješ? — sta ga vprašala ostala dva. — Ali ni svet strahovito napredoval? — Napredoval je že. nič ne re-napredek je jako podobnega kot ga r , ------------------------ mo našim vlagateljem dvakrat V letu poseb- ^ j znajo danes, sem znal jaz že pred ne Ugodnosti. fijpetnajstimi leti. KT v ^ J 1 i v . , 1 L 3 In pri?el i* pripovedovati: — Nasa pravila tozadevno določajo, da obre- r Tedaj sem bil še lep, mlad fant. stujemo vloge katere prejemamo do desetega 11 že vsaj ženske so rekle tako, poslovnega dneva v januarju in juliju tako, 8.Stra5no srm biI zanorjen, v neko. kakor če bi jih prejeli že prvega dne v meaecU. 13. JULIJ * je deseti poslovni dan v mesecu, viiea cew fi.^ , . . i it J Vi 1 1 J -i -T-^ i S Starega kraja pismo d njega ter še lahko do takrat vložite denar, da ga obrestu- > tako dodobra prepričala, da je od- S j Nekega dne je pa odpotoval njen ^ mož - Evropo. Tn ko je dobila iz jemo od 1. julija naprej. Obrestna mera je 4% tudi Jednota, Danes je pa društvo močno. Šteje krog 300 članov in članic, lastuje svojo dvorano in je v povoljnih finančnih razmerah. JOHN VOLČIČ, pošta Vača pri Litiji, Jugoslavija, preje Austria. Vsako pismo tako naslovljeno mi vrnejo. Moj naslov je: John Volčič, B. A. Storing, CoCo. I (2x 8*9) - - I daljen štiri tisoč milj od nje, ml je pisala naj ;o obiščem. In tukaj se prične zgodba o naglici, s katero se ne more meriti noben Lind-in noben radio-telefonist. V Sigurnost Vašega denarja v naši banki |e sajam- J.bergh Čena po pravilih državne-banke. S'tistem trenutkn, vama r^eem, pri- filjatelja, v trenutku, ko sem zaprl , FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New Ybrk, N. T v njenem stanovanju vrata za seboj, je bil njen mOž v starem kraju goljufan.*.. - . i' v1'' ... GLAS NAKOPA, š. JUT/. PRVOBORITIIJICA SUFRA-GETK-UMRLA VIKTOR RAK O HI: TAKI SO SLAMNATI VDOVCI Sedel wm neke tihe noči v uredništvu in razmišljal, kaj hi napisal o Malvinki Cserepesovi, ki je igrala tisti večer vlogo igralke Marinke Komaromi in v opereti "Tisoč let". Morda hi me utegni! kdo vprašati, kako je mogla igrati vlogo Maričke Komaromi Malvinka ..jCaerepesova, ki je nihče ne pozna. Poglejte v koledar, kjer najdete odgovor: zdaj imamo avgust prirnadone počivajo v morskih kopališčih. Malvinka Cserepesova ni bila fenomen, vendar pa ni bilo mogoče trditi, da ni nadarjena. Glasu seveda ni -imela in tudi igrati ni znala, o tem ni dvoma. Tvaj naj torej napišem o nji? Mar naj jo raztrgam? Ako storim to, ne dobi v proviniei angaž-ma in lahko se zgodi, da se napije lizola. Mar naj jo pohvalim? V tem primeru pridem v konflikt z resnico in lizola se i.tegne napiti resnica sama. t Ah.... Nekdo me je klieal k telefonu. — Halo! Kdo tam? — Kavarna "Neopol". — Kilo govori? Nalakar M ust as Lajos. — Kaj želite? — Oprostitp, gospod, naš gast, blagororlni gospod Parvaj Odocn vas pozdravlja in prosi, da se izvolite takoj potruditi v "Španski bar". — Omu ? — Nsreča se je zgodila, prepir, kri..., — Takoj pridem. Sedel som zopet 7.a mizo in napisal ; Malvinka Cserepesova je dokazala s svojim simpatičnim nastopom in glasom, ki ga korektno obvlada, da imajo prav oni, ki ji pro. rokujejo sijajno bodočnost. Tako mislim, da sem rešil i Mal-vinko Cscjrepesovo i resnico lizo-ln. Odgovornost sem prepustil v moji fantaziji živečim gospodom, ki so prorokovali igralki sijajno ho-dornost. Potem s^ni poklica! izvoščka in se odpeljal v Spa luski har. Španski bar sem poznal dotlej hctel plarati cehe. Natakarji so ga isdirulili, «n je navalil na nje. Hoteli so ga pretepsti. toda Madž-ir je potegnil revolver in planil v s.pri-i nano sobo. Tu se je zaklenil m izjavil, da se lahko obrise j-) :u cello pod nosom. Stopil sem k zaklenjenim vra tom, pri katerih se je redar pogajal s preganja ncein. — Odoene, slišiš ? — To si ti. Muki? — je vprašal hripav glas. — Odpri. — Xe, pod nobenim pogojom. Saj bi ti razbojniki takoj navalili name, — Nihče razun mene ne prestopi praga. Prosim, gospod ko-mi-.ar, dovolite, da vstopun sam. ♦T a. tu" i m vam, da ga ukrotim. Sleci vam ne morem jamčiti, da se ne zgodi nesreča. Komisar je ustregel moji želji. Odocn je sedel ves raztrgan in •pomečkan z revolverjem v roki v naslonjaču. — No, lepe reči uganjaš. — Saj vendar ne morem dovoliti, da bi me okradli. — Kaj so ti storili ? — Za večerjo s pivom, vinom, in dvema steklenicama ohlajene vode, ki ji pravijo tu šampanjec, so mi naračunali 42 cekinov. — Nezaslišano! Pojdite sem, gospod komisar. Redar ga je zaslišal, zmajal z, glavo in dejal: PrvoboriteljLea ženske emanci-jpaeije, gospa Viktorija Wood-Hull je te dni v svoji vili, v londonskem cottage-u umrla. Gospa Wood-Huli je bila v 89. letu svoje starosti ter je bila protagonistka za žensko e-mancipacijo še v času, ko je imela premagala. Da preprečim morehit.'ta beseda popolnoma revolucijona-ne nadaljnje skomine po krokanju.lren in prekucuški pomen. Pač tež-sem ga odvedel domov in o*tal pri ko bi se utegnila najti ženska ka-' nj«'in čez noč. J riera, ki se je, tako ferupna in Na pisalni mizi je stala fotogra- burna v začetku .pozneje "tako me- fija njegove žene in sinčka Začel sem se slačiti. — Ti še ne greš spat ? — Ne. pismo. — Ali ji hočeš pisati o nocojšnjem krokanju? — Osel. Vsak teden pišem Bi-rinki štiri pisma. Rad bi vedel, kateri mož dela to v tretjem letu po poroki ? — Ah da. moj dragi, toda bog ne čita pisem, marveč vidi v srce in tvoje srce je polno španskega or-feja. — Dobro, dobro, modrijan. Žena je zadovoljna tudi s pismi. Nisem se vrtu prerekal z njim. Legel sem in zaspal. Zgodaj zjutraj sem se prebudil. Odoen je trdno spal. Pogledal sem na pisalno mizo, kjer je ležalo pismo. Siromak ni mogel dočakati, da bi se posušilo. Pismo se je glasilo: — Moja sladka, zlata ženica! Dan za dnem je slamnato vdovstvo neznosnejše. Gostilniška hrana me je ž<* ugonobila. Ne letaš več ko angel varuh nad paradižem, tvoj.? nežne ročice ne gladijo mojih las, ne slišim tvojega sladkega smeha. Otožen sem kakor vrba žaljuka. ščansko mirno "končala, kot ka nora gospe "Wood-Hull. Viktorija Wood-Hull se je pričela, podpirana Moram še napisati ženi'od svoje sestre, že z dvajsetimi leti boriti za ženska enakopravnost. Tedaj so smatrali vsako borilko za žensko emancipacijo za anarhisti-njo, celo žeaske same so feminisii-nje, ki so se borile za "tako dvomljive in pustolovske ideale", večinoma zaničevale. Kljub vsemu pa se je posrečilo gospe Wood-Hull zbrati okoli sebe krdelo zvestih pri-stašinj, s katerimi je jela prirejati v New Yorku poulične clemonstra-cije. Ob priliki prve demonstracije so mlado žensko voditeljico policaji strahovito pretepli in ves efekt te demonstracije je bil v tem, da so se ljudje feministkom krohotali ne samo v Ameriki, temveč tudi v Evropi. Toda ime voditeljice žensk*? emancipacije je postalo vendarle splošno znano. Kmalu nato je ustanovila gospa Wood-Hull tednik, v katerem je nastopala z ognjevito vnemo za žensko enakopravnost z moškim tako na političnem kakor na seksualnem polju. Klaverni fi-asko prve demonstracije pa Viktorije in njene sestre ni preplašil. Nedolgo nato je vzbudila Viktorija veliko pozornost s tem. da je prikorakala na čelu krdela sufragetk v borzo ter skušala pridobiti gospode Komaj sc i znebi m družbe, kar se — To je mnogo, toda kaj hoče- j zgodi zvečer ob desetih ali najkas-mo. Moja dolžnost je-skrbeti za neje ob pol enajstih, se vračam ves nočni mir. | potrt v svoje hladno gnezdo, kjer \ na Wall Street za svoje ideje. Vsled — Toda plačal ne bom — se je še malo čitam, potem pa zaspim.jtega je dobila policija nalog, da upiral,Parvay. | Sanjam o vama. To je strašno živ-'naj take demonstracije odslej z — To je vaša stvar. Odvesti vasijenje. Danes zjutraj, ko sem šel v J vso strogostjo zatira ter skrbno pa-moram na stražnico. Izvolite mi lua<], sem stopil, mimogrede v zi na to. da sufragetke ne pridejo izročiti revolver. cerkev Tsmiljenk, kjer sem vročena javnih zsborovanjih do besede. moja draga, zate in — Tako je, starina. Daj mu 1 molil za vaju, revolver in pojdiva iz te jame gre- yn njjnega milega LaeiH. ha- — Nesramne/! Nesramnež! — V mojem spremstvu, — jc pripomnil komisar le lagati! Ničvrednež! Pismo mc jc spravil iz ravno* Mimo ogročenih senzalov, nata- težja. Kako si drzne tak lump pi-karjev in agentov sva jo popihala .sati s« iz bara. Pred odhodom sva dala pet cekinov napitnine natakarju Lajo-šu Mustosu, Ui mi je telefoniral iz kavarne Neapol, — K En\rat boste tudi vi začeli kaditi Helroar. Danes naj bo ta dan. končano, mogel tah. V ta lokal so zahajali branjev ci in brezposelni natakarji. Tu pa tam je zablodila v Španski bar drtr/.ba pravnikov in tedaj je prišlo do prepira. Pravniki namreč radi pijo tudi najslabši1 vino, zalo pa neradi plačajo še tako žlahtno kapljico. Kaj je mogel početi v tej bezni-ei Parva.v Odoen? Bil je sice že dva meseca slamnat vdovec, ven lar pa nisem mogel verjeti, da bi so bil že tako nalezel pravniškega duha. On, oče treh otrok? Bil sem radoveden, kakšno presenečenje me čaka v baru. Parvay jc bil moj najtboljši prijatelj In v burnih časih sva se vedno medsebojno podpirala. Pred Španskim barom so stali ponočnjaki, ki so že vedeli o škandalu. Pripovedovali so mi. da je neki ruski knez spoznal v baru med pevkami svojo ženo in da hoče u-streliti ravnatelja orfeja, ki sj je nadel imp ohevalier Danzig. Drugi so trdili, da je napravil škandal buharski emir. Bili so colo taki, ki so vedeli povedati, da raz graja v baru prptendent na španski prestol. Informacije so bile vedno bolj fantastične in naravno, da je našla vire. vedno govorica, Ui je bila najbolj fantastična. V baru so (prekinili predstavo in vse je bilo razburjeno. Primudone so sedele za mizo med senzaii in o • gorčeno govorile o neČnven^m početju neolikanega Madžara, ki ui pise . Pismo je bilo s tem Odoen je že dremal in ni pisati do konca. Začel sem razmišljati. Falot za-f— služi, da fra kaznujem. Toda kako? čila se je z londonskim bankirjem Aha, ukradem mu pismo. * RiV.ardom Martinom in s tem je bi. Na koncu pisma sem pripisal zjlo konec politike. Živela je skoraj okornimi črkami: — T t; pismo sem narekoval Parvaj u, ker sem se udaril na komolec in imam obvezano roko. Objema te tvoj zvesti soprog j Muki. Položil sem pismo v kuverto, napisal -naslov iu — kaj mislite, da ^meemmt tekem 20 let J3 Kraljica izrednih cigaret. Jugoslavia irredenta, bežali, padli pa so iz njihovih vrst streli proti železničarju. Hitro so bili po koncu miličniki in "šplsburgarsko" življenje ter postala idealna soproga. Plansarstvo rda gospodarjem določen rok, v ka- sedaj lovijo s,ovenske fante> ki so gorenjesoškem gorovju terem morajo poskrbeti, da spra- ŽALITEV je bilo v (močno razvito: Številne živine je narastla v veliki meri. Vojna je na i pravila ogromno škodo. Priden .slovensko kmetovalec je storil za I obnovo, kar je bilo mogoče. Napredka pa ni in ni ljudi še pola- vijo služkinjo preko meje. Vsi za govori in dokumenti so zaman, nične izdaja prošnje tudi uglednih oseb. Prav tako se godi gospem. ki pH' ' ' ■■ i f ihajajb '"rz Jugoslavije na obisk svorjiraj.j. znancem in znankam. Mlada, lepa in zelo moderna da- Šča pesimizem, ker vidijo ovire Velikokrat so to stare ženice, ki jma v Parizu je vložila zoper neke- tam, kjer bi morali' imeti Wi^ijli ipde prebile nekaj mesecev pri pristnega Harlem Oil je šla od ge-,ga gospoda tožbo, ker jo je naziv- za pomoč tolminskemu fcmetYi. Go-'i|vojiV hčerkah, omoženih v Tr-'neracije do generacije. Posebno v peli domače na svojih tleh, namesto da bi prijeli izzivača, italijanskega železničarja. ; - ^ FORMULA SLAVNEGA ZDRAVILA ITI BILA NIKDAR ZAPISANA. Skrivnost glede izdelovanja nima žeparjema. Ker so mi bili policijski zapori z vsemi posledicami dobro znani, $em se že poslavljal od svoje mladosti, ko se je uradnik sem storil z njim? Poslal sem ga v končno zavedel in spoznal, da ima' novo-vaško letovišče — svoji ženi.| jai vselej, kadar sta sc pečala, rovje je obmejno. Na mest^,' da bi|stu. Policija jih kmalu iztakne in1 slučaju HaaHem Oil*je jasno, ka-opraviti z dvema poštenjakoma, ki Napak v vjem ni bilo, a kar je '-gospod doktor". Dama jc dr. ju- bilo po planinah sedaj kakor nek-1 postavi.... rok. Dokumenti ne po- ko skrivajo sestavine slavnih zdra-sta prišla po naključju med iz- glavno, prihranil sem si eno pismo, ris, ima torej pravico do ckade- daj živihno življenje pastirjev m magajo. Podobno se godi tudi mo- hiienega naslova in se Uii: ui ču- bi se živina tam krepila, vladarskim. Tržačanui seveda komenti-tiia žaljena radi naziva "doktor", strah, ker razne milične iu foja-lrajo to novo postopanje po svoje, pač pa radi naliva <:gospoi", ki gke straže hodijo neprestano oko- Splošno sliliš pripombe: "To nega je izgovarjal toženec vedno li in gorje slovenskemu pastirju,'kaj pomeni...' Vsi se strinjajo v posebnim poudarkom Je-li dama ako bi pogledal malo tja čez mejo j tem, da tako postopanje Trstu le preveč občutljiva? — Stvar ni ta- "italijanskih" planin. Tozadevno j škoduje. Ali tržaška policija ne ko enostavna; kajti dame skuša, treba pač preudarnega vpošteva-j pomisli, kaj bi nastalo v Italiji ' zdravila. Formula je prehajala po-kot dandanes toliko d.-ugih Evinih nja gospodarskih potreb na Tol- ako bi druge države zapodile do-'tom ustnega izročila od roda do hčerka, moškost v s ve jeni ekster- minskem. Kobariškem in Bov- mov vse Italijane? (roda. Vsledtega je zdravilo jako jtiju močno poudarjati Nasi krat. gkem, da si bo naše ljudstvo po-' ko ostrižene lase, mjjke frizuro, magalo v, kmetijstvu, kar bo le v monokelj, moški suknv. ;, moško kr- splošno korist. Naši kmetovalci so mečke človeške družbe. Izpustil je naju. Ni hotel biti pujsek, ki bi naju požrl. Parvay Odoen mc je vabil, da bi šla še v Oes-Budavah. pa sem se skliceval na njegovo raztrgano ob-j leko in tako sva izkušnjavca srečno' ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ZAVOJEVALCA PACIFIKA ■mm 1 ■ KM^:.....• i; m Li> ^^ f^ ^ a; f " / j • / / ■/ I .0.. ^ r" ■ t .v?. t 1 ■■>■ • /» • ^ llift v : V- 1 • WmtjMM 1 m PPI a iw mm pKW y, ^ • • skrivajo vil. To zdravila je posebno dobro za bolezni ledic. jeter, mehurja itd. Izdelovati so ga začeli na Ho-laudskem. Kolikor je znano, ni bilo nobe-policija ne!ne pisane formule tega slavnega Opustošenje mladinskega društva ko P°nareiati- Vsi tozadevni pri Sv. Ivaim. I Poskus' 80 s® izjalovili. t, V Trstu se je vršila raznraval Leta 1696 Je bil° Haarlem 0il vato in moški ovratnic Razvn tc- pridni in vztrajni, tisto sumniče-(liroti Antonu Arenfl ^ q ' stalno doniače zdravilo na Holand- ga je dama perverzna nje obmejnega prebivalstva pa^g^ dg j zd™- Ravno zato je n »Ovijal odvet- naj vendar že enkrat preneha, nik svojo koleginjo ostentativno "gospod dolctor". To je storil zad- Izganjanji Jugoslovanov i* Trsta, njie celo v nekem plaidoyer-u. -Tržaška policija pridno stika za ZA k obra^i^Sa' 11 iatn vlftkan fla en ----1_*_* ___i • • m ' . ' lov in požigu knjig. Arena ni pri-lvil° znano pod imenim "6old Me" *el 'k obravnavi. Ena priča je re Plaidoverje bil tako zloben, da so jugoslovanskimi državljani po Tr-'kla, da se nahaja V Ameriki. Di-: ca nAiotriln 7d mnolrvni m nn nlrnl i am DAr.Ar.» *________i_ _ » se pojavile za moški6 monokoljem stu. Posebno piko ima na ženske. žaVni pravdnik je smatral Areno pristno ženske solze. Nato je sledi- V Trstu ne sme ostati več nobena'odgovornega za zločin pri Sv Iva la tožba, o kateri se bo vršila te [slovenska služkinja, ki nima itali-;nn? sodni dvor pa ni našel nič ta- janskega državljanstva. Policija^^ kar bi obteževalo obtoženca iii razglasil je oprostilno razsod- UNMMWOOe * UMMRWBOO. M. T. Mornariška poročnika Maitland in Ilegenberger, - pred poletom iz Calif orni je na Havajsko otočje. ,, Z-> ■ v . v«" . ' ^ dni obravnava. Neuljudni advokat trdi, da dama, ki kaže s svojo obleko, svojim nastopanjem in s svojimi nagnjenji, da bi bila rada moški, ne sme biti razžaljena, če jo kdo javno naziva "gospod". Ta naziv ji mo-fatografirana jre pomeniti samo časten naslov, ne pa razžaljenje. Kaj bo gospodična dr, na to odgovorila, še ni znane..bo. Vsekako pa pričakuje javnost na- Petje slovenskih fantov daljni razvoj afere z velikim za-fni bilo všec italijanskemu železni-nimanjem. Sodba, ki jo bo izreklo carju Bertoliju v Grahovem. Na-sodiiee, ne bo zanimiva samo za ju- hrulit je fante in iel celo po purista, temveč tudi za kulturnega ško ter astrelil trikrat. Italijan-zgodovinarja. i ako poročilo pravi,'da so fantje dal Haarlem Oil", zdravilno moč. Ima čudovito EDINI zastopnik in založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK ▼ Zdruienih Državah. ALOIS SKULJ 323 SpsOon PL, iBnqOjm^ iWitT. ■iwr- v GLAS NARODA, 8. JUL. 1927 C O L O M B A Spisal: Prosper Merimee. Za Glas Naroda priredil O. P. KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zemljevidi: Slovenija ...... .40 .40 M ................25 Jugoslavija..................25 Canada ................... Združenih držav, Teliki.......... Nova Evropa ................... Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, — vsaki po____ Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Mirhigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York— vsaki po .......................... Velika stenska mapa Evrope .. 2.00 .25 T- V prvih dneh meseca oktobra 181-. se je nastanil polkovnik Sir Thomas Nevile, Irec po rodu in odličen Častnik angleške armade, s svojo hčerko v hotelu Heauveau v Marseillesu, na po vrat k u z nekega potovanja po Italiji. Neprestano občudovanje potnikov je proizvedlo reakcijo, kot si vzamejo potniki današnjih za svoje geslo slavni Horacov izrek "nil admirari" (Ničesar občudovati). Temu razredu nezadovoljnih potnikov je pripadala Miss Lidia, edina hčerka polkovnika. Slavna slika Rafaela se ji je zdela srednje vrste, in Vezuv komaj nekoliko boljši kot dimniki Birminghama. V splošnem rečeno j<- bil njen veliki uprovor proti Italiji ta, da manjka tej deželi krajevnega značaja. Pomen 1 oh besed Iuiiko razlagate na ta ali oni način. •laz naprimer sem dobro razumel te besede pred številnimi leti.' RAZGLEDNICE: a jih danes ne razumem več. j Zabavne. Različne, ducat ...... V pričetku si je Mi-s Lidija domišljala, da bo našla na oni stra-' Neivyorske. Različne, ducat ni Alp stvari, katerih ni videl še nikdo pred njo iu o katerih bi lah-jVelikonočne, božične in novoletne ko govorila s "poštenimi ljudmi". — "des honnete s gens", kot je re-j ducat ........................ kel M. Jourdain. Ker pa .j«' bila daleč pred svojimi rojaki in ker ni j Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 mogla najti ničesar nepoznanega, se je vrgla na stran opoziciie. De-i*s,arotina no5a» -i človek ni ogledal. Ker pa traja preveč dolgo, da bi videl človek vse, je dosti bolj priprosto obsoditi vse kar vnaprej. V hotelu Bcauveau je doživela Miss Lidija grenko razočaranje, ko je morala spoznati kot ponaredijo neko starino. Miss Lidija jo je vsled tega podarila svoji sobarici ter izgubila vso smisel za staro-žitnost i. , Tstega turobnega razpoloženja je bil pokovnik Nevil, ki je po posamezne po ............. Import irane prorokovalne karte .40 .40 .40 .05 L— SAMOSPEVI: Načne pesmi, (Adanut) ............, Šest pesmi, Izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45 i.25 yojno posojilo Liberije. Črna republika Liberija je plačala včeraj svoje vojno posojilo Ameriki. — Posojilo je znašalo $26.000. a obresti je plačala Liberia več kot $10.000. NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Klavirski album za mladino — (PavBC) .....................L— Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 Tri skladbe za klavir, (Premrl) . .45 Moje sanje ...................... .20 Slovenske zdravice. (Flelschman). — .20 .40 Zmiraj zvesta. Polka, (.Taki) .... Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .................... .Malici. Intermezzo. (Aletter) .... At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) ..................... NOTE ZA GOSLI: Xarodtli zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi ........................ .50 smrti svoje /ene videl vse Stvari le še skozi oči Miss Lidije. Za nje-! Pripoznanje. Polka mazurka. — ga je napravila Italija velikansko napako, da je dolgočasila niej?o-| Maki' ........................40 vo hčerko in vsled tega je bila najbolj dolgočasna dežela na svet.,. | ,r°lka On seveda ni mn«H ničesar reči. to je res. proti slikam in proti ki-jLjubavno blebetanje, Polka mazur-poin. Mojrel pa je odločno zagotoviti, da je lov strašno slab v tej j ka< (-lakh deželi in ustreli kako borno prepelico. Naslednjega dne po svojem prihodu v Marseilles je povabil na obed kapitatia Ellisa. svojega starega pribočnika, ki je prišel. ta ostala oba možaka pri svojih buteljkah vina i/ Bordeauxa ter govorila o lovu. Polkovnik je izvedel na ta način., da ni v nobeni deželi lepšega, raznovrstnejša in obilnejšega lova kot na Korziki. — Tam je dosti divjih preSičev, — je rekel kapitan Ellis, — in treba se je naučiti, da jih človek razlikuje od domačih prašičev, ki so jim zelo podobni. f'e se ubije kakega domačega prašiča, ima človek težko afero s pastirji. Prikažejo se naenkrat iz grmičevja, katerega se imenuje "maki", oboroženi do zob in treba je plačati njih živali ter pogolniti še njih zasmehovanje. Nadalje imate tam divje koze. katerih ne vidite nikjer drugod in katere je težko zasledova-! ti. Dobite tudi srne. fazane, prepelice in razne druge divj živali. —j Ce hočete streljati, pojdite na Korziko. Tam boste moj gost ter bo-! ste lahko streljali kot doma. .25 Slovenski citrar, (Wilfan) .......25 Sarafan. Ruska i>esem. (Wilfan).. .25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VAN JEM KLAVIRJA: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka......................70 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi ra tambn- raški zbor in petje. (Bujuk).'.. .1.30 Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajtik)............1.00 Na Gorenjskem je fletno........1.— NOTE ZA CITRE: RAZNE PESMI S SPREMUEVA-N JEM: Domovini, (Foester) .............4*1 Izdala GGlaebena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov .... .45 Jaz bi rad rodefth rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev .......................20 Y pepelnični noči (Sattner), kan-tauta za soli, zlior in orkester, izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovee), za moški zbor in bariton solo ...........20 Eupleti (Grunt). Učeni Mihec, — Kranjske Šege in navade. Nezadovoljstvo. :> zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Miea (Parma) .....40 Naši himni. (Marold), dvoglasno s spremljevanjem klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....JJSO 3. Narodne pesmi (Gerhic) .....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarfiC) 1., 2., in 3. zv. skupaj .................. 1.— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: At. 1. Srbske narodne himne .... .15 st.la Sto čutiš. Srbine tužni.....15 št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 St. 5. V sladkih sanjah .........'13 Št. 7. Pri oknu sva molfe slonela .15 -t. n. Pogled v nedolžno "ko.....15 St 10. Na planine .............. .15 Št. 11. Zvečer ...................15 št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži-.... ravnik), .'1 zvezki skupaj .......50 Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved)' .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjantič) .... .30 Ura, srednješolska, 2 zvezka sku- paj ...........................2— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — .'i. zvezek: Psa I m 118; Ti veselo poj: Xa dan; I)ivna 110Č.........40 5. zvezek: Job; T mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40 C. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda : Občutki; Geslo .........40 7. žvezek: Slavček; Zaostali ptiC; Domorodna iskrica ; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu: Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo boti (me-£an zbor) ; Ti osrečiti Jo hoti (moški zbor); Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Stoji, soltičlce s'«.i: TCnetski hiši .............40 Pri čaju je kapitan zopet očaral Miss Lidijo s povestjo o "trans-|Buri priclejo' korai:nica CERKVENE PESMI: kom. (Premrl) .................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr. cu Jezusovemu. (G rum j .......35 12 Tantum Ergo, (Premrl) ......JS0 Missa in honorem Sanctae Caeeili- ae, (Foerster) .................50 Missa in honorem St. Joseph! — (Pogachnik) ...................40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................40 Oremus pro Pontifiee.............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemn teleta — (Foerster) .....................40 Sv. Nikolaj ......................60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI verza!ni vendetti", šo bolj bizarni kot prva. Posrečilo se mu je navdušiti jo za Korziko, ko ji je pričel opisovati čudni, divji značaj dežele. originalni značaj njenih prebivalcev, njih gostoljubnost in njih primitivne navade. Ivonečno je položil na svoje koleno Čeden maj-! Domači glasi, Cerkevene pesmi za Ji*.n stilet. ki je bil manj značilen radi svo]"e oblike in svojega ročn-' me*an zl'°r ...................1 — ja kot pa radi svojega izvora. 12 cerkvenih pesmi za razne prili- . • , 1 ke cerkvenega leta .............50 Neki slavni bandit ga je odstopil kapitanu Ellisu, z jamstvom.! 12. Tantum Ergo. (Premrl) .... .50 da jo bil stilet zapičen v štiri človeška telesa. Miss Lidija ga je vtalc- Pesmi mešan zbor. — Lila za svoj pas. ga položila na svojo nočno mizico ter ga potegnila1 Slovenska1"Sv.' Maša'/' za ' me^n '50 dvakrat iz nožnice, prodno je zaspala. : zbor, s spremljavo orgelj .......50 Polkovniku pa -e je sajnalo, da je ustrelil gorsko kozo, da ic za- 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- h«.v„1 lastnik od njepn plačilo, v kar j, rad, volje privolil, ker je SEJg.^ ££ * bila sliena divji ovci, z rogovi srnjaka ter fazanovim repom. nitori. (Gerbič) .............................50 — Ellis pripoveduje, ar tisoč let pred Kristusovim rojstvom. Ko jih je obiskal neki evropski potnik, mu je dal kitajski eesar na ijrlo nabo-deno kovinasto roko. ki je kazala vedno proti severu. Tako ni mogel izgrešiti smeri, ko se je vra-čal. Moderni kompasi so seveda izpopolnjeni. toda njih glavni princip je še vedno, da kaže ena konica igle proti severu, druga pa proti jugu. Kompas je znamenje stanovitnosti. Helmar t-iprarete. ki so že dvajset let na trgu so tekom vse te dobe ohranile svoje prvotno stanovitnost. Vsledtega so si tudi pridobile na milijone občudovalcev. 5. zv. Študent naj bo. Niš vsakdanji kruh .......................65 SPLOŠNA HNJIŽNČA: Št. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broširano .....................«15 št. H. (Ivan Rozmani Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .....................33 Št. 4. (Cvetko Colar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano ......................50 št. r>. (Fran Mllčinskl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družini, veselomodre črtice I.. 72 strani, broširano ...............25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila rtva. 111 str., broš............35 Št. 8. Akt št. 113 ...............tO St. 9. (Univ. nrof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. .'{47 strani. bro5.............70 St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, relljefna karikatura iz minulosti. 55 str., broš.........JfiS Št. 11. (Pavel Golia) Peterfbove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str., broš........35 Št. 12. (Fran Milfinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjib, 01 str., broš...........30 St. 13, (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun. 112 str., broš............30 Št. 14. (Dr. Kari Englis) Denar, narodno-gospoUarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris. 236 str., broš. ..........................80 Št. IG. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš............45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vrtah, povest, prevel Mirko Pretnar, SO str..............30 Št. 18. (Jarosl. Vreblicky) Oporoka lukovškega grajšeaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 Št 10. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš. .........50 Št. 20. (Jul. Zever) Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češi ne prevel dr. Fran Brada?, 154 str., broš..............45 Št. 23. (Sophokles • Antigone, žalna igra. poslov C. Golar, 60 str., broširano.......................30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš. ..........................80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,---- II. del .......................80 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 gt., broš........................... .33 Št. 27. (Fran Erjavec) BrtKpO-Blenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš. ......35 Št. 2a Tarzan sin opice.........90 Št. 31. Roka roka ..............25 Živeti ...................25 (Gaj Salustlj Krisp) Voj- fante parniko* - Shipping fte* 9. julija: Aqultania, Cherbourg: Franc«. Havre; Olympic. Cherbourg. 11 Julija: Berlin. Cherbourg, Bremen; Tbu-ringia. Hamburg. 13. Julija: Georze Washington, Bremen. Cherbourg. 14. julija: New York, Cherbourg. Hamburg. 1«. julija: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen: Parle, Havre'; Majestic. Cherbourg. 20. julija: Berengaria. Cherbourg. 21. Julija: Muenchen, Cherbourg. Bremen: Deutschland, Cherbourg. Hamburg. 23. julija: Homeric, Cherbourg. 27. Julija: Mauretania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 28. junija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 1. avgusta: Aqultania, Cherbourg; I.evlathan, Cherbourg; lie de France, Huvre; Olympic, Cherbourg. 1. avgusta: lit- nuig; — Aqultania, Ch«*rt>ourg. 4. avgusta: Hamburg, Cherbourg in Hamh'.ir? 5. avgusta: Tres. Wilsnn, Trsu 6. avgusta: Taris, Havre: Majestic, Clifroov^g; Republic, Cherbourg, Bremen; Rotterdam. Boulogne in Rotterdam. 9. avgusta: Columbus, Cherbotir?, Bremen. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 16. jul. — 6. augusta. FRANCE 27. mg. — 17. sept. Najkrajša pot po 2«lezn(cT. Vmkdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — pijaf-a in *!a\Tia francoska kuhinja. Izredno nizke cen«. zajamtite si prostor za prvo vožnjo novega velikana ILE DE FRANCE 1. avgusta VpraSaJte kateregakoli ponblaSCenega agenta all TftENCH LINE 19 state Street — — New York na z Jugurto, poslov. AnL Dokler. 123 strani. broS. .......... SO Priložnostne pesnil (Grom) ......1.10 Slovenski akordi (Adamtf): 1. iv.......................75 n. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, 1. In II. zv., vsak .........................45 Ameriška slovenski Ura (Hotmer) 1^0 Orlovske himne (Vodopivee) ... .L2Q 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................45 16 .fncoslovanskih narodnih peni (Adamič) 2. zv...............JI Dvanajst pesmi, I. in II. zv. Izdala Glasbena Matica .............. 39 moški zbori: Slovenske narodne pesmi (Hubad) Izdala Glasbena Matica ........41 Trije moški žbori (Pavttt) — Izdala Glasbena Matica ......41 Narodna nagrobnim (PavtM) .... JS Goraki odaMvl (Utemr) 2. sv.. .45 POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATEUEM PRENOVLJEN PISALNI 8TROJ "OLIVES" Model 9. $25.— 8 strešico za slovenski črke č, i, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO BANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka nmetnost Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, V. T. i. ::<;. f K saver Mesko) Listki. 144 strani .................. ,65 št. 37. Domače živaU ...........30 Št. 38. Tarzan in svet ..........1— St. no. La Boheme ............ 1.— §t. 4«. Magda................40 Št. 47. Misterij duše............1.— šr. 4S. Tarzanov« živali .........90 št. 40. Tarzanov sin ............90 Št. no. SUka De Graje ........1.20 št. 51. Slov. balade in romance .80 Št. 52. Sanin ..................1.50 V metežu ..............1.— To in onkraj Sot le.......30 Tarzanova mladost .....90 Št. 5S. Glad (Hamsun) .........90 št. (11. (Golari Bratje in sestre.. .73 št. 02. Idijot, I. flel. (Dostojevski>.90 Št. C3. Idijot, II. del ...........90 Št. 04. Idijot, III. del...........90 Šter. Go. Idijot, IV. del ........90 Vsi 4 deli skupaj............3.23 Štev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra......45 St. 54. Št. 56. Št. Ti7. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York Prav vsakdo- kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Posor Opozorite bfcovce sb obrtniki, pri kateriB kupujete ali naro&fe in ste z njih postrežbo zadovoljni, da^ oglašujejo v listu "Gia* Naroda"*. S. tem. boste • j * ' ■ • - * tia i * t vrtregh Upram 'Gla. Naroda' 10. avgusta: Berengiria. Cherbourg: Prea. Hard-ing, Cherbourg, Bremen 11. avgusta: Westphalia, Hamburg 16. avgusta: Reliance. Cherbourg, Hamburg: Berlin, Cherbourg, Bremen. 17. avgusta: .Mauretania, Cherbourg: Geo. Wash, lngton. Cherbourg, Bremen. 18. avgusta: Albert Ballin. Cherbourg, Jlambur*. 20. avgusta: lie de Franc«;. Havre. Leviathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg; — Dresden. Bremen. 23. avgusta: Thuringia, Hamburg. 24. avgusta: .Muenchen, Cherbourg. Hremen. 25. avgusta : .New York. Cherbuu-g Hamburg. 26. avgusta: Olympic, Cherbourg. 27. avgusta: Prance, Havre: Veendam, Boulogne. Rotterdam: I'res. Knosevelt, Cherbourg, Bremen. 30. avgusta: .Martha Washington. Trst; P.eitolut«, Cherbourg. Hamburg. 31. avgusta: I'.erfngaria, Cherbourg. 1. septembra: Deutschland, Cherbourg. Hamburg. 3 septembra: Paris, Havre; Majestic. Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne, Itottrr- dam; Sierra Ventana. Bremen. Posebni sredpoletni IZLETI JUGOSLAVIJO Odplutje največjega parnika s.si leviathan Odpluje iz New Yorka 1. avgusta Ti izleti bodo pod osehnim vodstvom naslednjih U. S. Lines zastopnikov: Mr. Chas. Krcilek i i Chicaga Mr. w. g. Fitch i z Clevelanda Mr. M. G. Murphy iz Detroita Ker so direktni uslužbenci U. S. Lines in so ie vodili v preteklosti podobne izlete, so gospodje popolnoma izvežbani v vsem, kar se tiče pomoči potnikom, glede odpreme skupin in prtljage na določeno mesto v KvropL Potujte Žlljimi v prijetni družbi svojth sorojakov. Deležni boste neprekosljivih udobnosti in postrežbe, vsled katere so izleti U. S. Lines svetovno slavni. Ce pa hočete, lahko potujete tudi na kateremkoli drugem U. S. Lines parniku. Odplutju v mesecu avgustu so sledeča: S.S. Republic.................. 3. avgusta S.S. Pres. Harding........10. avgusta S.S. Geo. Washington .17. avgusta S.S. Leviathan ................20. avgusta S.S. Pres. Roosevelt........27. avgusta Vprašajte svojega lokalnega potniškega agenta za vse informacije ali pišite na United Mates Lines 45 Broadway, New York City (Phone. Whitehall 2800) ty o, Jk Kako se potuje ▼ stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor j« namenjen potovati ■Url kraj. Je potrebno, da Je ten o potnih listih, prtljagi In drugih etvareh. Vsled na Se dolgoletne lskufinje Vam ml Bamoremo dati najbolJ8a pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrrtne bnoparnlkt. Tudi nedrSavlJanl aamcjefo po* tovati v stari kraj, toda preskrbeti il morajo dovoljenji: all permit la Wash lngton a. bodisi m eno leto ali f meeeoev In se mora delad pro-■nio vsaj en meeec pred odpotova-ajem ln to naravnost v Washing, ten, D. a na generalega komisarja. Glasom odredbe, ki je atopOa V veljavo BL Jallfe 19M ee nlkomar ve« ne poBJe permit po pošti, ampak ga mora Iti iskati vsak poeOei oeebno, bodisi v najbllžnjl naselni-U urad ali pa ga dobi t New To* ko pred odpotovanjem, kakor kedo ▼ prošnji saprosl. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na orejo lastno odgovornoet Kako dobiti tvoje« b Kdor leU dobftf sorodnik« ■rojee la starega kraja, naj prej plie za pojasnila. Is vije bo prlpuSfenlh v tem letu fin priseljencev, toda polovica ta kro* to Je dolotena ta ameriško drlit-liane, ki šele dobiti eem Nariše In otroka od 18. do 21. leta In p* » poljedelske delavca. dšavljanl pO ___ lene In obroka dO lK to* ta toeo da U Uli šteti r kvot« p* pa Jo delati profcjo t Wo#- kaU FRANKSAKSEft STATE IAN ih MMtlili^ ^m UM ■ tWIUmH R, !HTW