Važna razsodba npravnega sodišča. § 2. zakona z dne 19. septembra 1899., deželni zakonik za Štajersko št. 73, se glasi doslovno: »Od 1. julija 1899 1. začenši se letne plače stalno nastavljenih učiteljev na javnih občnih Ijudskih šolah v štirih stopnjah določijo, in sicer v Gradcu z 850 gld., 950 gld., 1050 gld. in 1150 gld., na šolah I. krajevnega razreda s 700 gld., 800 gld., 900 gld. in 1000 gld., II. krajevnega razreda s 600 gld., 700 gld., 800 gld. in 900 gld. in III. krajevnega razreda s 500 gld., 600 gld., 700 gld. in 800 gld. Tri višje stopnje plače se odločujejo stalnim učiteljem po veljavi tega zakona imenovanim učnim osebam po 10., oziroma 20. jn 30. službenem letu, računjenem po prvem dnevu onega meseca, ki pride po pridobitvi izpričevala o sposobnosti za učiteljstvo. One učne osebe, ki so bile pred veljavo tega zakona stalnim učiteljem imenovane, se uvrstijo takoj v drugo, oziroma če so iste po zgornjem načelu že 20. v raČun spadajoče službeno leto dovršile, v tretjo in, ako so 30. v račun spadajoče službeno leto dopolnile, v četrto stopnjo plače.« Šolski vodja v Resniku pri Zrečah, g. Matevž Zgajner, je bil z dekretom z dne 28. oktobra 1898, št. 876, definitivno nastavljen kot učitelj v okraju Sežana na Goriškem. S 1. marcem 1902. mu je podelil štajerski deželni šolski svet mesto učitelja in šolskega vodje v Resniku ter mu nakazal plačo po I. stopnji. Po podpisanem (ki je bil 27. jan. 1898. prvič na Kranjskem definitivno nastavljen in 30. septembra 1. 1899. nastopil definitivno službo na Stajerskem ter si plačo po II. stopnji pridobil šele z rekurzom na dež. šol. svet v Gradcu) opozorjen, da uživa on (podpisani) plačo po II. stopnji, četudi ima samo toliko službenih let kakor g. Žgajner, je prosil ta, da bi se mu nakazala plača po II. stopnji. Dež. šol. svet je to prošnjo z odlokom z dne 15. septembra 1902, št. 5292, odklonil, češ, da g. Žgajner ob času, ko je stopil zakon z dne 19. septembra 1899, št. 73. dež. zak. za Štajersko, na katerega se je on v svoji prošnji opiral, v veljavo, še ni bil v učiteljski službi na Stajerskem; določba § 2. tega zakona pa da ima veljavo samo glede učiteljev, ki so ob času, ko je ta zakon stopil v veljavo, službovali že na Štajerskem. Tukaj bodi omenjeno, da ni zaslediti v tem zakonu niti besedice, ki bi kaj takega zahtevala. Ta odlok dež. šol. sveta je ministrstvo za uk in bogočastje z naredbo z dne 20. decembra 1902, št. 40307, z ozirom na razloge dež. šol. sveta potrdilo. Zoper to odločbo je vložil g. Zgajner po dr. Ivanu Dečkotu, odvetniku v Celju, pritožbo na upravno sodišče, ki je to odločbo deželnega šolskega sveta, oziroma ministrstva pri obravnavi dne 2. decembra 1903 razveljavilo kot protizakonito. Fr. Zupančič.