GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, 11. JANUARJA 1982
S programske seje CK SZDL Kamnik
Težave narekujejo še večjo aktivnost
Kot vsako leto so se tudi letos v decembru zbrali delegati občinske konference SZDL na svoji programski seji, na kateri so ocenili aktivnost socialistične zveze v preteklem in začrtali usmeritve za delo v prihodnjem letu.
Preteklo leto je bilo eno' najbolj razgibanih, saj je" vrsta pomembnih dogodkov terjala neprestano aktivnost socialistične zveze in njenih organov. Ob pripravah na referendum za krajevni samoprispevek so v krajevni skupnosti Kamnik tekle tudi priprave na preoblikovanje do-sedaj prevelike krajevne skupnosti. Oba uspešna referenduma pa sta pred nas postavila nove naloge, saj je sedaj potrebna neprestana aktivnost, da se bodo izpolnjevali programi, tako samoprispevka kot tudi preoblikovanja krajevne skupnosti. Za spremljanje pozabe sredstev samoprispevka je bil imenovan poseben delegatsko sestavljen odbor, ki je s svojim delom že začel. Glede na težave pri uresničevanju investicijskih programov v zaostrenih pogojih gospodarjenja je odbor predlagal, da se pri realizaciji programa tiste-
ga dela samoprispevka, ki je bil namenjen za zdravstveni dom in šolstvo najprej realizirajo programi v šolstvu.
Tiidi odločitev za preoblikovanje KS Kamnik je prinesla vrsto nalog, ki jih bo treba
Na programsko volilni konferenci občinske konfe •! renče SZDL Kamnik so na mesto razrešenega predsednika Janeza Prezlja izvolili Toneta Fišerja, načelnika oddelka za teritorialno obrambo. Podpredsednica Ana Ka-stelic in sekretar Jože Zagore bosta svoji dolžnosti opravljala še eno mandatno obdobje.'
Terorizem s sedmimi glavami
Ugrabitev ameriškega generala Dožierja, slikovita in do popolnosti izpeljana akcija rešitve štirih teroristk iz zapora v Rovigu, atentat na namestnika šefa oddelka za boj proti terorizmu - to so v nekaj zadnjih dnevih dogodki, ki so pretresli italijansko javnost. Pa ne samo to. Predvsem je bil to demonstrativen, ali če hočemo kar zmagoslaven dokaz italijanskega terorizma, da še zdaleč ni mrtev, niti omrtvičen. Tako se je zdelo lansko poletje in jesen, ko so v Italiji zatrjevali, da so teroristom z nekaj zaporednimi aretacijami pomembnih članov različnih terorističnih organizacij zadali malodane smrtni udarec. Zadnji dogodki so posmeh takšnim trditvam.
Sicer pa je italijanski terorizem, pa najsi bo rdeč ali črn, vsaj v evropskih razmerah gotovo nekaj posebnega. Bolj ko se italijanska policija in z njo vse druge pripadajoče institucije bore proti temu pojavu, bolj ko mu po lastnem zatrjevanju policija zadaja globoke in skeleče rane, bolj se terorizem razcveta, hujši in težji so teroristični udarci. Zanimivo je tudi to,
da se je terorizem uspel obdržati in celo okrepiti najbolj prav v Italiji, čeprav so v drugih evropskih državah dokaj temeljito pometli z njim. Seveda bi bilo dokaj težko odgovoriti na vprašanje, zakaj je ravno v Italiji tako. Gotovo pa ni daleč od resnice ugotovitev, da odnosi v italijanski družbi na eni strani in neučinkovitost vseh institucij pregona omogočajo sorazmerno učinkovito delovanje teroristov. Vsekakor pa drži, da so se razmere, tako politične kot tudi ekonomske, pri naših sosedih tako zaostrile, da je terorizem samo zunanji ali pa najekstremnejši pokazatelj teh razmer. Ker pa družba takšna kot je ni sposobna teh nasprotij, ki gotovo izvirajo iz nakopičenih težav, učinkovito odpraviti, se terorizem pojavlja velikokrat kot navček obstoječega sistema.
V Italiji torej terorizem še zdaleč ni poražen, lahko bi celo rekli, da ponovno dviguje glavo. Zakaj je tako in zakaj mu moč kljub vsem prizadevanjem ne upada, pa je vprašanje, ki se mu bodo morali v Italiji veliko bolj temeljito posvetiti.
J. KOVAČIČ
oceniti oziroma se že uresničujejo tako, da bodo s skupščinskimi volitvami in konstituiranjem samoupravnih organov in delegacij nove krajevne skupnosti zaživela.
Naslednja pomembna naloga je bila priprava na skupščinske volitve, ki so se začele že marca z izdelavo analize o delu delegatskega sistema. Aktivnosti se bodo zaključile s konstituiranjem novo izvoljenih skupščin in drugih samoupravnih organov.
Tudi na področju nadaljnje krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so bili doseženi nekateri premiki, potrebno pa bo odpraviti še vrsto pomanjkljivosti, ki so se pokazale v zaključni akciji NNNP - 81.
Najmanj uspešno je bilo delo pri razvijanju in krepitvi hišne samouprave. Vzrokov za to je več, res pa je tudi, da je bila politična aktivnost pri tem prešibka, čeprav je jasno, da samo s politično akcijo hišni sveti in skupnosti stanovalcev ne bodo zaživeli.
V tem letu bo treba zastaviti politično akcijo tudi na področju razvoja kmetijstva, kjer je vrsta stvari še nepojasnjenih in nedodelanih. Posebej se je to pokazalo ob akciji za jesensko setev. V prvi vrsti pa bo treba izdelati konkreten plan razvoja kmetijstva z vsemi ukrepi za njegovo realizacijo. V okviru socialistične zveze in njenih organov in oblik dela bo potrebno izpeljati še vrsto konkretnih aktivnosti in najti rešitve za nekatere pereče probleme, s katerimi se srečujemo delovni ljudje in občani v posameznih okoljih. To pa bo terjalo večjo aktivnost socialistične zveze in njenih frontnih delov, predvsem v vseh temeljnih okoljih, kjer se ti problemi pojavljajo.
J. Z.
Najprej šolstvo, šele nato zdravstvo
Konec decembra se je na svoji drugi seji sestal delegatsko sestavljeni odbor, ki bo spremljal uresničevanje programa samoprispevka, za katerega smo se občani Kamnika odločili aprila lani. Seveda so na sestanku osrednjo pozornost namenili prav programu samoprispevka oziroma tistemu delu, ki bo namenjen zdravstvu in šolstvu.
Medobčinska zdravstvena skupnost, ki zdrit žuje 18 občinskih zdravstvenih skupnosti, namreč zaradi prepovedi vlaganj v negospodarske naložbe v letošnjem letu ne bo zagotovila predvidene udeležbe za uresničevanje programa zdravstvenega varstva kamniške občine. Na osnovi stališč sedemnajstih občin - izjema je le ljubljanska občina Bežigrad, ki ni podpisala sporazuma o ustanovitvi medobčinske zdravstvene skupnosti - pa bo kamniško zdravstveno varstvo obljubljeni denar za uresničevanje programa dobilo, ko bo jasnejša podoba o uresni-
čevanju tovrstnih projektov.
Sredstva, ki jih bo kamniško zdravstveno varstvo prejelo iz prispevne stopnje, po zakonu ni mogoče uporabljati za naložbe, sredstev iz samoprispevka pa bo premalo, da bi začeli uresničevati program.
Zato je odbor za spremljanje uresničevanja programa samoprispevka razpravljal o predlogu predsedstva občinske skupščine, da bi spremenili dinamiko koriščenja sredstev samoprispevka in sicer tako, da bi najprej uresničili programe v šolstvu, šele kasneje, ko bodo znane okoliščine, pa program zdravstvene skupnosti. Odbor je tak predlog podprl, o njem pa bodo zdaj razpravljali delegati v skupščini občinske izobraževalne skupnosti, občinske zdravstvene skupnosti ter vsi trije zbori občinske skupščine. Odbor je tudi predlagal občinski zdravstveni skupnosti, naj začasno ustavi delo pri pripravi dokumentacije za uresničitev svojega programa.
Komunisti so spregovorili o resoluciji
Na zadnji seji občinske konference ZKS je bila osrednja tema občinska resolucija za letošnje leto. Čeprav razprava ni bila tolikanj živahna, kot je bilo pričakovati, so razpravljala izluščili nekatere umestne in tehtne pripombe ter predloge.
Iz poročila komisije za družbenoekonomske odnose je bilo razbrati, da resolucijske usmeritve ne smejo biti zgolj plod želja in hotenj, temveč se bomo morali vsi bolj kot kdajkoli doslej vključiti v akcijo uresničevanja zadanih nalog, zasnovanih na realni osnovi sedanjega gospodarskega stanja, v nekaterih temeljnih okoljih pa še vedno dokaj smelo načrtujejo, čeprav takih načrtov ne bo moč uresničiti. Komisija meni, da bo zlasti za tovarno Stol, Kemijsko industrijo in SGP Graditelj, ki jim v tem obdobju grozi dokajšnja deficitarnost, potrebno najti ustrezno skupno pot.
V gostinstvu in turizmu še vedno ni ustreznih premikov. Temu botruje predvsem premajhna povezanost med gostiščem Planinka, tozdom Gostinstvo in žičnice ter zainteresiranimi interesnimi skupnostmi.
Ustrezneje bi bilo potrebno reševati stanovanjsko gradnjo na osnovi finančnih in drugih potrebnih načrtov. Problem ekonomskih stanarin naj bi reševali v okviru naraščanja cen in zaostajanja osebnih dohodkov. Nezadovoljiva so tudi načrtovanja za bogatenje kulturne dejavnosti. Nadaljnje zaposlovanje naj bi usmerjali na osnovi preverjanja socialnega položaja nezaposlenih, več ugodnosti pa bi bilo potrebno zagotoviti kmečkemu prebivalstvu, da bi ostajali na kmetijah.
Občinska konferenca ZKS Kamnik je podprla osnovne usmeritve resolucije s temeljno pripombo, da ta dokument ne bi smel biti le seštevek planov posameznih organizacij in skupnosti, temveč poseben planski akt, ki mora temeljiti na planih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, interesnih in krajevnih skupnosti. Vsebovati pa mora tudi ukrepe za uresničevanje planskih obveznosti.
Komunisti v tozdih in drugih samoupravnih sredinah naj s sprejemom planskih aktov ponovno sprožijo preverjanje v
smislu vsebinske realnosti planov in usklajenosti s cilji in nalogami, ki so zapisani v letošnji resoluciji.
Okrnjene investicije v letošnjem letu narekujejo tudi pospeševanje in izvajanje izvozno usmerjenih investicijskih programov, pri tem pa bo treba v večji meri pritegniti v akcijo medobčinsko gospodarsko zbornico.
Ob prehodu na ekonomske stanarine bo potrebno dograjevati sistem subvencioniranja, ki naj temelji na objektivnejšem ugotavljanju pravic posameznikov do nadomestil. Pri nadaljnjem zaposlovanju bi veljalo iskati možnosti v skladu z naravnim prirastom prebivalstva, zmanjšati obseg najrazličnejših oblik pogodbenih del ter zaposlovati samo tiste upokojence, ki imajo pogoje.
Konferenca je podprla tudi prizadevanja za revitalizacijo mesta za pridobitev čim več novih stanovanj v neizkoriščenih prostorih. Zaradi težav s preskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom pa bo potrebno posvetiti več pozornosti zbiranju in uporabi sekundarnih surovin in za to narediti ustrezen akcijski načrt.
Borci pregledali opra vije no delo
»Da bomo tudi v bodoče enotni, je pogoj dobro gospodarstvo in dobra politična naravnanost. To bomo dosegli, če bomo imeli v našem vodstvu poštene in napredne ljudi. V prihodnjem letu bodo volitve na vseh ravneh. Tudi tokrat ne sme naša organizacija stati ob strani. Aktivno se mora vključiti v vse razprave pri izbiri kandidatov in izbrati res najboljše delegate, ki nam bodo krojili nadaljnjo usodo, tako politično kot gospodarsko. Ker ima zveza borcev za seboj bogate izkušnje in zaradi tega med ljudmi še vedno dokajšen ugled, smo upravičeni in dolžni, da po svojih sposobnostih vsak od nas sodeluje na vseh področjih in ravneh.«
To je nekaj stavkov iz uvodne razprave Mirka Podbevška-La-dota na volilni skupščini občin-
ske organizacije zveze borcev, ki je bila konec decembra in na kateri so temeljito pregledali delo, ki so ga opravili v preteklosti na vseh področjih življenja in dela v občini, pa tudi znotraj svoje organizacije, kjer prav gotovo največjo pozornost namenjajo skrbi za preživele borce in prenašanju in ohranjanju izročil NOB na mlajše rodove. Pri tem so s posebno pozornostjo spregovorili o nalogi, ki so se je lotili; o zbiranju podatkov o ljudeh, ki so šli skozi taborišče v Begunjah.
V živahni razpravi pa so razmišljali tudi o številnih aktualnih problemih, od tega, kako je z gradnjo zdravstvenega doma, s popravilom mostu prek Kamniške Bistrice, do tega, kdaj bo izšel Kamniški zbornik. Dotaknili so se tudi zunanjepolitičnih do-
Na volilni skupščini občinskega odbora zveze borcev so razrešili dosedanjega predsednika Mirka Podbevška-Ladota ter za novega predsednika izvolili Janeza Prezlja. Izvolili so tudi nov občinski odbor ZZB NOV Kamnik, njegovo predsedstvo ter druga delovna telesa.
godkov, predvsem razmer na Poljskem.
Poleg obeh že omenjenih nalog, torej vključevanja v priprave na volitve in zbiranja podatkov o zapornikih v Begunjah, so med osrednje naloge zapisali tudi močnejše vključevanje občinskega odbora zveze borcev prek svojih delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Poskušali bodo uresničiti tudi zamisel, naj bi uredili pot spominov mimo obeležij NOB. Vso pozornost naj bi namenili zdravljenju borcev in tudi finančno pomagali tistim, ki sami zdravljenja ne morejo plačati. Še tesneje bodo sodelovali z mladimi, povsod pri svojem delu pa bodo skušali biti čim bolj življenjski in iznajdljivi, česar so se naučili v narodnoosvobodilnem boju. -
Praznik partizanske vasi Rudnik
V spomin 15 padlim vaščanom, borcem NOV, junakom ljudske revolucije in organizatorjem vstaje na Kamniškem in Domžalskem območju, ki so padli po zaslugi domačih izdajalcev 6 januarja 1945.
Zaradi aktivnega sodelovanja od 1941 dalje in izredno velikih žrtev, ki jih je dala partizanska vas Rudnik, je organizacija ZB NOV Duplica s preživelimi borci in vaščani Rudnika začela akcijo za izgradnjo vodovoda v Rudniku. Začela so se prva posvetovanja preživelih borcev, v začetku je sodeloval in dajal nasvete pokojni Tomo Brejc, ki so bila pri Vinku Žebovcu - Vilku v Rudniku, kjer se je stalno sestajal operativni štab za nadaljnje akcije. Po potrebi smo se sestajali tudi v Ljubljani s tovariši, kateri so stanovali v Ljubljani.
Začeli smo z izgradnjo zajetja, to je bilo leta 1957, nato pa smo kopali jarke za vodovodne cevi.
Tisti čas še nismo imeli strojev za izkop jarkov, zato smo morali delati vse ročno, s krampi in lopatami. Vsi vaščani so aktivno sodelovali, saj so se vsi zavedali, da s skupno pomočjo in organizacijo Zveze borcev Duplica lahko naredimo in zgradimo vodovod in še ostalo kar je bilo potrebno. Za vsa ta velika dela so nam šli na roko Z delovno silo vodstvo predvojaške vzgoje Kamnika - Domžale, št. Vida nad Ljubljano. Profesor Vinko Žitnik je 18-krat pripeljal fante lesno vajeniške stroke iz internata prvoborcev Vinka Dobaja iz Ljubljane. Vse te ljudi smo razporedili, da so imeli vsi delo pri izkopu jarkov za vodovod oziroma razna ostala dela, na primer betoniranje rezervoarjev ter pri nabavi in kopanju peska itd. Zelo veliko so nam pomagali tudi študentje kamniške gimnazije skupaj s profesorjem Vrstov-škom, takratnim ravnateljem kamniške gimnazije. Pri izgradnji vodovoda je aktivno sodeloval tudi Jože Pirš-Luka, borec od leta 1941.
Obenem smo začeli z denarno akcijo, s prošnjami kamniški in domžalski občini in delovnim kolektivom. Povsod smo naleteli na razumevanje, da smo lahko plačevali nabavljeni material. Pocinkane cevi smo dobili iz železarne Jesenice. Nabavo je organiziral takratni direktor tovarne Titan Alojz Kodra.
Vsi smo imeli zelo veliko dela. Tovariš Berto Kodrič je moral večkrat že dopoldan priti v Ru-
dnik na gradbišče, kjer srna imeli mladince udarnike, da smo za naprej organizirali delo. Saj je bilo treba izkopati čez 4 tisoč metrov jarkov. Organizirali'smo
• V nedeljo dopoldne je bila ob spomeniku padlim borcem in aktivistom kamniškega okrožja na Rudniku spominska slovesnost, na kateri je zbranim spregovoril ing. Albin Kladnik in obudil dogodke iz vojnih let na tem območju. Slovesnost, ki so se je tudi letos udeležili številni preživeli borci, aktivisti ter družbenopolitični delavci in občani Kamnika in Domžal, so z nastopom obogatili pevski zbor Solidarnost, mladi iz Volčjega potoka z recitalom ter kamniška godba na pihala.
Duplica patronat nad partizansko vasjo Rudnik, katera je pred vojno štela 11 številk. Tri domačije so bile izseljene, ena od teh povsem uničena. Iz 9 hiš je bilo v NOV 22 borcev iz 8 hiš jih je 15 padlo. Tako je skoraj vsak četrti prebivalec vasi daroval svoje najdražje, mlado življenje, za svobodo.
Zaradi tega vas Rudnik že dvaindvajsetič praznuje svoj krajevni praznik 6. januarja, na tragični dan, ko je okupator s pomočjo domačih izdajalcev uničil bunkerje. Takrat je padel del vojaškega in političnega vodstva za Kamniško in Domžalsko področje.
Vodovod in spomenik je zgra-
dila organizacija ZB Duplica -organizatorja Berto Kodrič in Stanko Juvan s preživelimi borci in vaščani Rudnika, kar je v ponos organizaciji ZB Duplica, katera po potrebi organizira obnovo spomenika.
Ob spomeniku je Občinski odbor ZB Domžale postavil žig št. 15 transverzale po poti spominov. Iz vseli krajev Slovenije in celo iz Zagreba hodijo ljudje k spomeniku, poizvedujejo. Preživeli borci jim pripovedujemo o tragičnih dogodkih iz NOB, 6. januarju 1945 v partizanski vasici Rudnik in zgodovino vasi.
V letu 1979 je OOZB Duplica
razposlala prošnje na območji občine Domžale - Kamnik za denarno pomoč za izgradnjo bunkerja na mestu, kjer je bila mec NOB partizanska tiskarna Grafika 7/A.
Za izgradnjo bunkerja ima velike zasluge mladina vasi Volčj potok - Rudnik, člani ZB, ki sme mladincem in vojakom pripove dovali o zgodovini partizanstva * Rudniku, Kolovcu (Lukova bolnica) Dupeljne ter o tragični! dogodkih, ko je okupatorju uspelo uničiti partizansko tiskarno ter del vodstva Domžalskegž in Kamniškega območja.
VINKO ŽEBOVEC-VILKC
Kako bo urejena zimska služba
tudi, da so v vasi Rudnik pekli domač kruh za brigadirje. Na pomoč je priskočil občinski odbor RK Kamnik, ki nam je dodelil nekaj vreč moke.
Z delom smo morali zelo hiteti, da smo dokončali izgradnjo vodovoda, ter začeli z gradnjo spomenika, za katerega je naredil osnutek preživeli borec, akademski slikar Ivan Seljak-Čopič iz Ljubljane.
Spomenik smo gradili na mestu, kjer so se med vojno občasno sestajali kurirji partizanske tiskarne in terenci. Kljub slabemu vremenu in močnemu deževju smo delali zavestno, da postavimo spomenik padlim junakom in se s tem oddolžimo njihovemu spominu.
Vsa dela smo morali dokončati pred proslavo in odkritjem spomenika, ki je bilo 25. 9. 1959 ob 10. uri dopoldan s pestrim kulturnim sporedom. Govorniki pred spomenikom so bili Alojz Kodra, direktor tovarne Titan, narodni heroj Mirko Jerman, kateri je govoril o partizanski vasi Rudnik in Berto Kodrič, dolgoletni predsednik ZB Duplica. Na proslavi so sodelovali godbi na pihala iz Kamnika in Mengša, ter še plesni orkester Melodija Mengeš in pripadniki naših oboroženih sil.
Zaradi izrednega in požrtvovalnega dela vasi Rudnik med NOB je takrat prevzela ZB NOV
Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik je zaradi premajhnih finančnih sredstev za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav in stabilizacijskih prizadevanj morala iskati tudi notranje rezerve pri opravljanju zimske službe, čiščenju snega in posipanju cest.
Kakor ste bili seznanjeni v decembrski številki Kamniškega občana, je Izvršni odbor SKS imenoval posebno komisijo, ki je pregledala in razmejila obveznosti na tem področju.
Zimsko službo bomo v bodoče izvajali v okviru sredstev po prioritetnem redu in na osnovi razmejitve obveznosti, ki izhajajo iz odloka.
Samoupravna komunalna skupnost bo izvajala zimsko službo preko KP Kamnik predvsem v skladu s svojimi obvezami in sicer na cestah in ulicah I. reda in očistila pločnike na tistem območju, kjer so odprte ceste in kjer rti stanovanjskih hiš. Odvoz snega se bo vršil iz ožjega mesta - središča.
Občan; in uporabniki so dolžni na osnovi občinskega odloka očistiti pločnike pred svojimi hišami.
Hišni sveti oziroma Samoupravna stanovanjska skupnost so v okviru svojih sosesk dolžni organizirati zimsko službo in urediti pogoje za stanovalce v zimskem času. Hišni sveti imajo možnost, da se s posebno pogodbo dogovorijo s Samoupravno komunalno skupnostjo za izvajanje zimske službe na njihovem območju, vendar so dolžni zagotoviti finančna sredstva za ta dela. Komunalna skupnost bo ta dela oddala v izvajanje Komunalnemu podjetju Kamnik.
Krajevne skupnosti so ravnotat-ko dolžne v okviru lastne organizacije zagotoviti red v zvezi z zimsko službo, imajo pa enake možnosti, da za ceste, ki so lokalnega značaja, sklenejo pogodbo s Samoupravno komunalno skupnostjo, ki bo potem organizirala celotno zimsko službo prek Komunalnega podjetja. Vsekakor so dolžne krajevne skupnosti zagotoviti sredstva za ta dela.
Delovne organizacije oziroma ustanove kot so trgovine, vrtci itd., ki imajo določene javne površine v upravljanju, se lahko za izvajanje zimske službe organizirajo preko Samoupravne komunalne skupnosti s tem, da se s strokovnimi službami dogovorijo za obseg zimske službe na njihovem območju in za ta dela sklenejo pogodbo s Samoupravno komunalno skupnostjo občine Kamnik.
Samoupravna komunalna skupnost bo vzdrževala oziroma čistila samo naslednje ceste in ulice:
Ceste:
Mekinje - most čez Nevljico -Zduša - Godič, Zg. Stranje - Zago-rica - Kregarjevo - Bistričica, Kamnik - Košiše - Tunjiška Mlaka, Mekinje - Nevlje (Neveljska pot), Moste - Komenda - Klanec - Zalog (do občinske meje), Križ-Gora
- Komenda, Podgorje - Duplica (Korcnova pot) - Duplica - Volčji potok - Radomlje (do občinske meje), Kamnik - Kratna - Palovče
- Vranja peč, Kratna - Stari grad, Golice - Cešnjice - Okrog, Laze -Zg. Tuhinj - Kavran, Šmartno -Pšajnovica.
Ulice:
Kidričeva, Medvedova, Maistrova ulica, Cankarjeva, Kovinarska, Ljubljanska, Kranjska cesta, Titov trg, Usnjarska cesta, Cesta na Zale, Pot na Poljane, Cesta treh talcev, Poljčeva pot, Tomšičeva, Jenkova, Vilka Rožiča, Dupliška obvozna (od odcepa pri gost. Šofer do Jakopičeve, Groharjeve do priključka na Ljubljansko cesto), Smolnikar-jeva, Kersnikova, Bakovniška, Matija Blejca. Mlakarjeva, Murnova, Steletova ulica. Novi trg - Dom invalidne mladine, Parmova - do vhoda v vrtec, Klavčičeva - do vhoda v vrtec, Cankarjeva - Dom starostnikov.
Na zgoraj omenjenih ulicah bo KP plužilo pri višini snega nad 10 cm, posipavalo po potrebi.
Istočasno s pluženjem cest bo plužilo tudi pločnike na javnih površinah:
Kranjska cesta do prehoda preko proge, Ljubljanska cesta - vključno
z Duplico, pločniki ob regionalni cesti od semafora do konca Smarce, pločnik na Cankarjevi cesti.
Odvoz snega se prične nad 20 cm snega na sledečih ulicah:
Kidričeva od Osnovne šole Toma Brejca, Medvedove, Maistrove, vključno z železnim mostom.
Občinski odlok obvezuje vse občane, lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš ter uporabnike poslovnih prostorov ob pločnikih na območju mesta Kamnika in Krajevne
skupnosti Duplica, da so po 24. členu odloka o hišnem redu dolžni skrbeti za odstranjevanje snega, ledu in naplavin z dohodnih poti, pločnikov, ploščadi pred bloki in kanalskih požiralnikov in skrbeti za posipanje poledenelih dohodnih poti, pločnikov redno do 6.30 ure zjutraj, podnevi pa po potrebi tudi večkrat.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Od vsepovsod
• Prednost predvsem izvozu
LJUBLJANA - Slovenska resolucija o razvoju republike v letošnjem letu - delegati republiške skupščine so jo sprejeli na zadnje«1 lanskem zasedanju, najbolj poudarja izvozne obveznosti. Tako naj b na konvertibilni trg izvozili za 13,3 odstotka več blaga kot lani, uvoz) konvertibilnega trga, pa naj bi se povečal le za 2,5 odstotka (v tej štv>lki bo delež uvoza reprodukcijskega materiala 4,3 odstoten)-Letos naj bi bil družbeni proizvod večji za 1,5 odstotka, industrijsk8 proizvodnja pa za dva odstotka. Zaposlilo naj bi se 0,5 odstotka novih delavcev, skupna vsota sredstev za naložbe naj bi bila manjšJ za pet odstotkov glede na lansko.
• V Sloveniji so stroški rasli počasneje
LJUBLJANA - Kot ugotavlja slovenska SDK, so v Sloveniji izdatki za dnevnice, potne stroške, reprezentanco in avtorske honorarje v devetih lanskih mesecih počasneje naraščali kot pa v federaciji. V globalu so slovenske organizacije združenega dela v ten? obdobju dale za dnevnice, potne stroške in reprezentanco za 12 odstotkov več, medtem ko se je dohodelč povečal za 33 odstotkov. Kljub tem dokaj ugodnim številkam pa SDK ugotavlja, da 27 odstotkov slovenskih delovnih organizacij ni upoštevalo meni, ki jih določa družbeni dogovor. To dokazuje tudi podatek, da je 24 odstotkov delovnih organizacij v devetih mesecih povečalo izplačila za avtorske honorarje.
• V januarju bo treba elektriko uvoziti
LJUBLJANA - Kot napovedujejo naj bi imela Slovenija v januarju precej težav pri oskrbi z elektriko. V januarju naj bi vsak dati potrebovali okoli 28 milijonov kilovatnih ur električne energije, v slovenskih elektrarnah pa jo pridobe največ 23 milijonov kilovatni* ur. Kot kaže sedaj, pa bo treba elektriko še naprej »uvažati« iz Italij' in Avstrije. Iz Italije naj bi po dosedanjem dogovoru dobili okoli 2f milijona ton kilovatnih ur elektrike na dan, vendar bo treba energij" spomladi vrniti.
Graditelj stopa z optimizmom v prihodnost
Kljub gospodarski stabilizaciji, h kateri sodi tudi znatno omejevanje negospodarskih naložb, Splošnemu gradbenemu podjetju Graditelj lani ni primanjkovalo dela. Gradili so pomembne šolske, vzgojnovarstvene, stanovanjske in druge objekte od Kamnika do Ljubljane. Nekoliko manj obetavno oziroma bolj sušno bo letošnje leto, kot je v pogovoru zaupal direktor SGP Graditelj Franc Martinec. Finančni obseg proizvodnje bo po načrtovanjih ostal na lanskoletni ravni. To pomeni, da se bo zmanjšal fizični obseg proizvodnje za indeks inflacije na račun zmanjšanja obsega del kooperantov.
Sicer pa so z lanskoletnimi poslovnimi rezultati Graditeljevi delavci lahko zadovoljni, o čemer priča 9-mesečni dohodek v znesku 100 milijonov dinarjev z 38 odstotnim porastom v primerjavi z enakim obdobjem leta 1980 in s 5 odstotnim presežkom plana. Akumulativnost pa se je v lanskem tričetrtletju povečala za 132 odstotkov.
Čeprav jih je pretekla leta delo najbolj priganjalo v septembru in oktobru, je bila lanska največja delovna napetost julija in avgusta. Potrebno je bilo končati nekatere začete objekte, zato so sprejeli vrsto ukrepov, da ne bi kasnili. Delavci so opravljali nadurno delo in celo letne dopuste so prestavili na kasnejši čas. Zaradi sezonskega značaja dela je tudi prerazporeditev delovnega časa Graditeljeva praksa. Poleti traja delovni dan 8,5 ur z dvema delovnima sobotama, pozimi pa 7,5 ur z vsemi prostimi sobotami.
Osebne dohodke so povečali za 30 odstotkov na račun doseženega dohodka in v skladu z
resolucijskimi smernicami. Tako znaša povprečni osebni dohodek 11 tisoč dinarjev brez terenskega dodatka. Poleg spodbudnega nagrajevanja po delu so za dvig produktivnosti sprejeli tudi druge ukrepe, ki so na primer znatno znižali odstotek bolniških izostankov. Še pred dvema letoma so bili 10 odstotni, lani so znašali samo 4,6 odstotkov.
»Produktivnost delavcev je odvisna zlasti od dobre organiziranosti proizvodnje, ki pa zaradi pomanjkanja tehničnega kadra še vedno ni na željeni ravni. Pretežno kolektivno delo je težko individualno meriti, razbijanje na manjše delovne skupine pa je mogoče samo pri določenih delovnih etapah,« pojasnjuje Franc Martinec.
Od 400 Graditeljevih delavcev jih je več kot polovica iz sosednjih republik. Za te delavce že vrsto let ugodno rešujejo stanovanjska vprašanja, saj imajo v dveh samskih domovih prostor za 250 delavcev. S pomočjo delavcev Varnosti so v njih ustvarili tudi red in disciplino. Čeprav vsakodnevna rekreacija delavcev v tej delovni organizaciji precej šepa, so nekoliko bolj poskrbeli za dopustovanje v koči na Veliki planini in petih stanovanjih v Poreču.
»Čeprav smo tudi mi lani nekoliko »ponoreli« s cenami, »prizna direktor,« se vseeno ne bojimo preveč prihodnosti, kajti držimo se cen, ki jih sklenemo ob pogodbi, hkrati pa naše delo odlikuje kvaliteta in dogovorjeni roki. Do manjših odstopanj v rokih in do nekaterih reklamacij prihaja zlasti zaradi nesolidno in nepravočasno opravljenih del nekaterih kooperantov. Sicer pa smo dovolj veliki in sposobni slediti zahtevam investitorjev.«
Po dolgoletnih nesoglasjih in pregovarjanjih s krajani iz Stranj, kjer ima Graditelj nekatere svoje obrate, so končno začeli s sanacijo čiščenja odpadnih voda in komunalno ureditvijo
obratov v Stahovici, kar jih je veljalo 10 milijonov dinarjev. Tako bodo končno nehali onesnaževati Kamniško Bistrico.
MIRA JANČAR
ini s S* »
Do konca srednjeročnega obdobja bo na Bakovniku Graditelj postavil deset stanovanjskih
blokov.
SZDL mora biti sredi problemov in dogajanj
no6oocoeco»»ooeo909eooBooeoo80ooc«c««ccooeocooeoooocooc^
Za nedavna programsko konferenco SZDL na Duplici je bila značilna dobra udeležba, še bolj pa zelo razgibana razprava. Beseda je tekla o doslej opravljenih nalogah v tej najhitreje razvijajoči se krajevni skupnosti, o žgočih vprašanjih, ki še tarejo občane in ki jih prinaša s seboj naglo povečevanje stanovanjskega naselja Bakovnik ter o občinski resoluciji za leto 1982.
Na konferenci so dopolnili in potrdili tudi dokaj obsežen seznam možnih kandidatov za bodoče delegacije, sprejeli pravilnik KK SZDL in izvolili novo vodstvo.
V razpravi o nalogah SZDL so poudarili, da se bo morala frontna organizacija na Duplici še bolj neposredno spoprijeti z aktualnimi družbenimi problemi. Občani naj bi se prek sekcij SZDL vključevali v reševanje perečih vprašanj.
Ob razpravi o resoluciji za prihodnje leto seveda niso mogli mimo vprašanj, ki jih ponuja naglo povečevanje števila prebivalcev. Znova so stopila v ospredje vprašanja komunalnega urejanja novega naselja, ki se prepočasi rešuje. Se vedno ni jasno, kdaj bo na Duplici zagledala beli dan nova kamniška pošta, čeprav so to zapisali v srednjeročni plan in je bilo pred dvema letoma vse pripravljeno za začetek gradnje. Prav tako je odprto vprašanje, kakšnemu namenu bodo služile površine, ki so z zazidalnimi načrti določene za garaže (v bližini obeh vrtcev). Občani predlagajo, naj bi tu uredili zelenice oziroma igrišča. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi tudi ob novem otroškem vrtcu zemljišča prerasel pleve! in da bi bil to prostor za parkiranje tovornjakov, odlagališče stare šare in podobno. Investitorju garaž je treba postaviti določen rok za postavitev objekta, sicer pa je treba s spremembo zazidalnega načrta ta zemljišča nameniti za prave potrebe krajanov.
Krajevna konferenca je zahtevala tudi pojasnilo, kako je z gradnjo zdravstvenega doma, za katerega od spomladi letos plačujemo krajevni samoprispevek. Ivan Motnikar, predsednik ob-
činske zdravstvene skupnosti je pojasnil težave, ki so nastale zaradi omejevanja negospodarskih naložb. Medobčinska zdravstvena skupnost pa tudi še ni podpisala sporazuma o solidarnostnem združevanju sredstev, računali pa smo na njeno polovično udeležbo pri gradnji.
Za uresničitev programa krajevne organizacije SZDL bodo morali sodelovati vsi člani, zlasti tisti, ki na novo prihajajo v to krajevno skupnost. Ni dovolj sa-
mo kritizirati od daleč, pač pa se je treba spoprijeti s problemi v delegacijah, v SZDL, v skupščini krajevne skupnosti in drugod. Doslej žal ni bilo vedno tako. Na referendumu in volitvah so se najslabše odrezali prav stanovalci nekaterih novih stanovanjskih blokov na Bakovniku. Čas je, da se vsi prepričamo, da je le od nas samih odvisno, kako uspešno se bomo spoprijeli s problemi in težavami.
F. S.
| Dogodki med NOB v kamniški občini
Dedek Mraz prihaja
»Ringa ringa raja, dedek Mraz prihaja, prinesel bo bonbone in pisane balone...« Da, spet je priromal z mrzlih planin v zasneženo pokrajino ta dedek vseh dedkov. Pripeljal se je s sanmi, ki so se kar šinile pod težo daril za pridne in manj pridne otroke.
V krajevni skupnosti Moste nas je dedek Mraz obiskal v soboto, 26. decembra zvečer. Pred njegovim prihodom smo si ogledali igrico, ki so jo pripravili osnovnošolci.
Deklice, preoblečene v smreke, nas najprej popeljejo v gozd. Veselo kramljajo, nenadoma pa utihnejo..., Seveda, zaslišale so drvarje. Ti so prišli »oboroženi« s sekirami z namenom, da jih posekajo in odpeljejo v mesto, kjer jih bodo meščani okrasili, po nekaj dneh pa zavrgli. .
Izbirčni gozdarji izberejo najlepše, eno samo pa pustijo, da se dolgočasi brez sestric. Vendar še živijo otroci, katerih starši ne morejo kupiti novoletne jelke. Osamljena smreka se odloči, da gre prav v družino, kjer je ne morejo kupiti, in tako razveseli otroke. Otroška sreča je nepopisna, tudi njim se je izpolnila velika želja, da lahko krasijo svoje drevesce. Igrica se je že iztekla, a tako težko pričakovanega dedka
Mraza od nikoder. Zato smo ga vsi skupaj začeli klicati. Klicali smo ga na ves glas, precej časa, dokler ga le nismo preklicali. Počasi se je vzpenjal po stopnicah in vsi smo bili veseli, da je po enem letu spet med nami.
Nekaj najbolj pogumnih mu je zapelo pesmico, drugi pa so raje ostali pri mamicah. Žal tudi dedek Mraz dandanes ni več tak, kot včasih, tudi njemu se mudi naprej. Radovednim otroškim glavicam je razdelil sladkarije in odšli smo v hladni zimski večer.
Otroci so bili verjetno zadovoljni s skromnim darilom, starši pa... Prav gotovo so igralci precej ur vadili, tudi sceno so morali sami pripraviti, vendar se mi zdi, da so se otroci nekoliko dolgočasili. Igrica je bila verjetno premalo živahna, ni jih prav pritegnila. Tudi dedek Mraz ni pokazal preveč navdušenja za otroke, dobila sem občutek, kot da se mu res zelo mudi. Glede daril pa - že res, da je tudi sladkarija lahko darilo, pa, ali bi otroci ne bili bolj zadovoljni s še tako skromno igračo, slikanico. Denarja je res vedno premalo, a otroci so kljub temu naše največje bogastvo. In za otroke še »najboljše ni dovolj dobro...«
IRENA URBANEC
Že ob koncu preteklega leta smo hoteli v Kamniškem občanu zaključiti pregled dogodkov iz NOB v kamniški občini, vendar so skrčen obseg in aktualni dogodki objavo pomaknili na januar. Namen tega pregleda je bil, da bi se ponovno spomnili, nikdar pozabili, mladim rodovom pa ohranili veličino najtežjih časov slovenskega naroda v boju za njegovo ohranitev in obstoj, za lepše in človeka vredno življenje.
Dogodki so opisani po pričevanjih ljudi, ki so bili neposredno udeleženi v bojih, spopadih, ki so bili priče požigom, streljanju in drugim zločinom, katere so nad našimi ljudmi storili Nemci in njihovi domači pomagači. O dogodkih so ohranjeni tudi pisani viri, partizanski in okupatorjevi, ki sem jih uporabil kot dopolnilo ali potrditev pričevanja. Zveza borcev Kamnika je že doslej veliko storila, da bi ohranili in spoznali vse dogodke iz NOB, vendar nismo prepričani, če vemo za podrobnosti nasilja in posameznih spopadov partizanov z Nemci in domačimi izdajalci.
Obdobje NOB se vse bolj odmika in vse težje je dopolnjevati znano podobo našega boja. Kljub temu prosimo vse, ki so morda našli v tem prikazu dogodkov iz NOB v naši občini kakšno napako, pomanjkljivost, da to sporoče Francu Hribarju-Lovru, Kamnik, Parmova 19 ali na občinski odbor ZB Kamnik. Za sodelovanje se že vnaprej zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem uredništvu Kamniškega občana, ki je objavilo kronološki oris dogodkov. Morda bo to pisanje spodbudilo še druge, da bodo prijeli za pero in podrobneje opisali dogodke, ki so bili v tem pregledu le omenjeni, zaslužijo pa več prostora in naše pozoronosti.
Leto 1941
V noči na 5, oktober se je Radomeljska četa vrnila čez Savo in uredila zemljanko za prezi-movanje na Kolovcu. Na ukaz glavnega poveljstva je 26. oktobra krenilo 19 mož mimo Zlatega polja in Brezovice na Golčaj, južno od Blagovice. Tu bi morali dobiti zvezo s štajerskimi partizani. Okoli poldneva 28. oktobra je četo zaradi izdaje nenadoma obkolil in napadel oddelek nemških deželnih strelcev in orožništva. V hudem boju je padlo 10 partizanov, štirje ranjeni pa so bili ujeti. Preživelih pet borcev se je vrnilo na Kolovec. V tem boju je padel borec iz Kamnika Vilko Rožič.
Radomeljska četa, ki je 27. septembra prejela v imenu Kamniškega bataljona prvo bataljonsko zastavo slovenskih partizanskih čet, je v boju na Golčaju izgubila tudi svojega komandirja Antona Blejca, ki si je ovil zastavo okoli telesa in z njo padel junaške smrti.
Z bojem na Golčaju so Nemci razbili vse čete Kamniškega bataljona in zadušili začetne uspehe vstaje na Kamniškem. Gestapo in drugi nem-
ški varnostni organi so z nasiljem omajali trdnost prebivalstva. Pridobili so prve sodelavce - izdajalce in zaprli precej aktivistov OF. Vztrajno delo aktivistov OF in članov KPS pa je spomladi leta 1942 omogočilo partizanom, komunističnim borcem, da so se znova vrnili na svoj teren.
Leto 1942
Poleti 1942. leta so bili Nemci prepričani, da so z neprestanimi hajkami in boji s partizani, zlasti pa z nasiljem nad civilnim prebivalstvom zlomili OF in narodnoosvobodilno gibanje. Gorenjsko so razdelili na tri operativna območja, Radovljico, Kranj in Kamnik, v vsakem od teh pa imeli po en policijski bataljon in nekaj čet. S temi silami naj bi obvladali položaj na Gorenjskem.
Ko je politični komisar glavnega poveljstva partizanskih čet Boris Kidrič prišel novembra 1942. leta na Gorenjsko, je ugotovil, da so možnosti za osvobodilno gibanje dobre, partizanske -čete pa zaradi defenzive in zgolj diverzantske taktike oslabljene in izčrpane. Centralni komite KPS je zato poudaril, da mora priti do nove ofenzivnosti partizanskih čet in večje agitacije proti nemški mobilizaciji.
20. oktobra je padel znani prvoborec Janez Hribar-Zapolc iz Vranje peči. Tega dne je padla J tudi Rezka, žena Mirka Podbevška-Ladota.
12. novembra je Kamniški bataljon Kokrške-ga odreda v Tuhinjski dolini obstreljeval orožni-ško motorno vozilo. Ubili so orožniškega poročnika in zaplenili dve puški.
29. novembra je padel v boju z domačimi izdajalci na /duši pri Mekinjah prvoborec, mi-traljezec Blaž, udeleženec slavne dražgoške bitke od 9. do 11. januarja in mitraljezec v boju na Osnovčku 10. maja 1942.
20. decembra je prišel h Kamniškemu bataljonu na Kostanjsko planino Moravski bataljon. Naslednjega dne pa je na planino prišel še drugi del Kokrškega odreda. Preurejeni Kokrški odred pa so že 24. decembra obkolile in napadle močne nemške sile. Med prebojem iz obroča premočnih nemških sil je padlo 16 borcev, med njimi več starešin. Padli so komandant odreda Matija Blejc-Matevž, narodni heroj ter komandirji čet Franc Pirš-Vido, Peter Podbevšek-Du-šan in Valentin Pestotnik-Miha.
Po tem boju je glavno poveljstvo slovenske partizanski; vojske sklenilo, naj se Kokrški odred ukine. Kamniški bataljon so priključili novo ustanovljeni 4. operativni coni. Poslej je ozemlje pod Kamniškimi planinami pripadlo pod poveljstvo štajerske operativne ocene.
(Nadaljevanje prihodnjič)
FRANC HRIBAR-LOVRO
3. konferenca slovenskih sindikatov
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zelo pomembno, saj delavcem in občanom zagotavlja socialno varnost v času upokojitve, kot v primerih, ko niso sposobni več delati ter si ustvarjati sredstva za preživljanje.
Razprava v pripravah na 3. konferenco je nakazala nekatera vprašanja, ki jih je potrebno proučiti, da bi bil sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja bolje urejen. Glede na to, da je ravno v tem času zvezni zbor razpravljal o osnutku zakona o temeljih pravicah in pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sprejel sklep, da letos gre v javno razpravo, je prav, da vprašanja, ki so se pojavila v razpravi za 3. konferenco združimo v skupno razmišljanje, kako bomo skupaj ter na samoupraven način vodili politiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Osnutek zakona ima 7 poglavij z 98 členi. V temeljnih določbah opredeljuje ustavno opredelitev, da delavci zagotavljajo svojo socialno varnost z obveznim zavarovanjem po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela v samoupravnih interesnih skupnostih na podlagi prispevka iz osebnega dohodka in prispevka iz dohodka OZD ter da je invalidsko in pokojninsko zavarovanje sestavni del združenega dela.
saj se vsi odnosi urejajo skupaj in enakopravno. V 7. členu osnutka je predvideno da so to neodtujljive osebne materialne pravice, ki ne zastarajo in jih ni mogoče prenesti in ne podedovati, razen neizplačanih prejemkov. Nadalje osnutek zakona določa, da bodo republike in pokrajini določile udeležbo sredstev iz dohodka in OD praviloma v skladu s porastom družbene produktivnosti dela. Zakon izenačuje vse delavce, ki imajo po zakonu o združenem delu v načelu enak položaj, kot delavci v združenem delu. Pomembno je tudi določilo v 14. členu, v katerem opredeljuje opravljanje dolžnosti na poziv državnih in drugih organov, delovne akcije in SLO ter DS.
Pridobitev in odmera pravic: Starostna pokojnina: Za njo je
bistveno, da zavarovanec dopolni določeno starostno dobo in to zavarovanec 60 let in zavarovanka 55 let, kar je bilo že do sedaj. .Predlagatelj zakona je menil, da niso nastopile bistvene spremembe, ki bi narekovale nove rešitve oz. premik starostne meje. V starostni meji je predvideno, da imajo zavarovanci vsaj 20 let po-kojninsk dobe. Nižja doba kot 20 let je predvidena za zavarovance, ki so dopolnili 65 mesecev oz. 80 mesecev (10 let). Se vedno ostaja 40 let pokojninske dobe za zava-
rovance in 35 let za zavarovanke.
Republikam in pokrajinama se dopušča v odločitev o predčasni starostni pokojnini (55 let pokojninske dobe), vendar ob obveznem zmanjšanju pokojnine. Zmanjšanje ni predvideno kot trajna opredelitev, temveč samo toliko časa, dokler zavarovanec ne dopolni 60 let ter zavarovanka 55 let. To pa pomeni, da ob izpolnitvi tega pogoja zavarovanci prejemajo pokojnino, kot bi se redno upokojili.
Pri zavarovalni dobi, ki se šteje s povečanjem (benificirana dela) ni bistvenih sprememb. Novost je samo termin, ugodnejši pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pri tem je pomembno, da družbene skupnosti za to zagotavlja tudi finančna sredstva.
Odmera starostne pokojnine
Osnova odmere je predvsem delavčev prispevek z živim in minulim delom, ki je izražen z OD. Glede obdobja je predvideno, da ni nujno ravno obdobje zadnjih 10 let, temveč katerokoli obdobje, ki je za zavarovance najbolj ugodno. Katero je najugodnejše obdobje, odloča organ za izvedbo postopka po službeni dolžnosti (torej ne sami zavarovanci).
V razpravah za 3. konferenco je bilo postavljeno vprašanje, kaj je s tistimi delavci, ki so delali v
OZD, ki so v prejšnjih obdobjih veliko vlagali v razširjeno reprodukcijo in pri tem imeli nizke OD, kar bi jih po sedanji zakonodaji nizko uvrščalo pri starostni pokojnini. Osnutek zakona omogoča pravičneje reševati te primere, saj nakazuje možnost dokazovanja minulega dela in valorizacijo starostnih pokojnin v realne okvire (zneske) po prejemkih v zadnjem letu in minulem delu. Za takšne valorizacije bo potrebno zagotoviti znatno večja sredstva za pokojninsko invalidsko zavarovanje (5,25 % na leto 1980), kar pomeni, da se takšna rešitev lahko računa ob materialnih možnostih družbe.
Varstvena norma za 15 let delovne dobe, ki znaša 35 odstotkov poprečnega OD vseh delavcev za zavarovance in 40 odstotkov za zavarovanke, je urejena enotno za vso državo. Najvišjo mejo pokojnine bodo še naprej določale republike same, s tem pa tudi najvišji OD, ki se ga bo računalo v osnovo (limitirana najvišja pokojnina). Najnižje zneske starostne pokojnine bodo določale skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v svojih aktih v skladu z zakonom.
Vsklajevanje starostnih pokojnin
Osnutek predvideva obvezno vsklajevanje na začetku leta ter
po potrebi med letom, kar pa se prepušča republikam in pokrajinama. Tekoče vsklajevanje pokojnin bi v Sloveniji povečalo sredstva za 16,10 % glede na odhodke v letu 1980.
Pravice na podlagi invalidnosti:
Poleg pojasnjenega pojma invalidnosti je najpomembnejše to, da invalidsko upokojitev opredeljuje kot skrajen primer, ko ni možno na drugačen način rešiti zadeve. Pri invalidnosti je opredeljena zmanjšana delovna zmožnost in preostala delovna sposobnost.
Zmanjšana delovna sposobnost
pomeni, da zavarovanec ni sposoben z normalnimi delovnimi napori, ki bi ogrožali zdravje, opravljati dela poln delovni čas.
Preostala delovna zmožnost je
opredeljena l kot zmanjšana delovna sposobnost, v kateri še vedno lahko opravlja ista dela polovico delovnega časa.
Če se delavec ustrezno prerazporedi in s tem prekvalificira, dokvalificira za določeno delo, katerega je sposoben opravljati, se ga na takšna dela in naloge tudi razporedi.
Nadalje je opredeljeno, kaj je poškodba pri delu ter kaj poklicne bolezni. Za poklicne bolezni je rečeno, da bo Skupnost pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi ocene pripravljala seznam poklicnih bolezni.
Pravica razporejanja delavcev na druga ustrezna dela in nalog je zelo pomembno določilo, saj ne veže delovno invalidnost na delovno mesto, na katerem je stala invalidnost, ampak daje možnost premeščanja delovnega invalida na vsa dela v skladu s sposobnostmi in pridobljenimi izkušnjami.
Osnutek zakona določa še denarno nadomestilo za telesno okvaro, opredeljuje pokojninsko dobo, uveljavljanje in uživanje pravic ter prehodne in končne določbe.
Vsega, kar je opredeljeno v osnutku, ni bilo mogoče navesti, vendar ostaja naša dolžnost in pravica, da temeljito proučimo v javni razpravi vse nakazane rešitve ter se do njih opredelimo. Kakšen zakon bomo imeli, je interes vseh delavcev v združenem delu, ki sedaj ustvarjajo sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter občanov, ki uživajo socialno varnost na podlagi prispevka in minulega del in sredstev, ki so bila namenjena za razširitev materialne osnove dela. Javna razprava bo zaključena 31. januarja 1982, osnutek zakona pa je objavljen v PRILOGI POROČEVALCA SKUPŠČINI SRSzdne 22. 12. 1981, št. 24.
1
Še o vozačih
V našem glasilu »KAMNIŠKI OBČAN« št. 19 od 9. U. 1981 je pisec članka - Kaj je novega na »kamničanu« opisal razmere, udobnost prevozov preveč »obzirno«.
Vozim se v Ljubljano in nazaj vsak dan že 30 let. Zato dobro poznam prevozne razmere tako železniške in avtobusne. V mislih imam seveda »špiče« to je zjutraj od 5. do 7. ure - ko se vozimo na delo v Ljubljano in popoldan od 13. do 16., ko se vračamo iz Ljubljane.
Ugotovitve, da ni zadostnega števila kompozicij za motorni vlak, da je nabava novih avtobusov draga, da primanjkuje šoferjev, ker je to težak poklic in verjetno slabo nagrajevan itd., so točne in težko rešljive. Res pa je:
- da je bjlo nekoč v enem dnevu prepeljanih na vseh relacijah Ljubljana-Kamnik in nazaj (vključno Domžale) nekaj sto, danes pa že nekaj tisoč potnikov.
- da zjutraj odpelje proti Ljubljani prvi vlak, ki ima prihod 20 minut čez 5. uro. Torej dosti zgodaj. Oba naslednja vlaka pa imata prihod v Ljubljano eden ob 6. uri (par minut preje, če ni zamude), drugi pa ob 7. uri (če ni zamude).
Pri prvem vlaku od teh dveh zamudijo službo vsi tisti, ki začno ob 6. uri. Pri drugem pa vsi tisti, ki začno ob 7. uri in vsi študentje in dijaki. Vse to zaradi 10-15 minut.
- da vozi večvagonska kompozicija motornega vlaka tudi izven »špice«. Ob 15. uri, ko se vračamo proti Kamniku, pelje samo dvovagon-
ska kompozicija motornega vlaka, v katero se dobesedno nabašemo.
- da velja isto, ali še huje za avtobusne prevoze. Zmanjšali so število avtobusov in direktnih linij. Zaradi tega se tudi Kamničani peljemo dostikrat preko Šentjakoba, Komende itd. Vse to ustvarja dodatno gnečo. Praktično pa to izgleda takole? Potnikov za odhod iz Ljubljane se nabere za nekaj avtobusd\, pripelje pa na postajo za odhod eden ali morda dva.
Nemogoči gneči se umaknejo samo tisti, ki uspejo priti v avtobus in dobiti sedež. To so običajno mlajši, močnejši in še ti samo na začetni postaji.
Vsi ostali potniki in tisti, ki vstopajo na kasnejših postajah (stadion, Črnuče) se vozijo v nepopisni gneči. Prevoz je nemogoč, mučen, nevaren, nezdrav. Število potnikov presega vse norme, verjetno tudi vse prepise o varnosti prevozov.
Zamislite si tako »udoben« prevoz sredi julija, ko je največja vročina. Nimam namena samo kritizirati razmere. Želim, da se uredijo določene stvari, ki se dajo samo z malo dobre volje in pozornosti (vozni red, večje število prevozov v času prihodov in odhodov v službo itd.)
Pripominjam, da je pred dobrim letom v našem občanu že izšel podoben članek in smo upravičeno pričakovali določene izboljšave, ko sta izšla oba nova vozna reda. Pa gre vse lepo po starem.
Še bi lahko naštel kaj podobnega, pa to prepuščam tudi drugim. JOŽE LAVRIČ
Praznična vožnja
Drugega januarja letos.
Avtobus, ki je peljal iz Kamnika ob 10.40, je bil komaj polovično zaseden. Blizu šoferja je sedel mlajši par. Že takoj na začetku vožnje so se začeli glasno pogovarjati, kot da sedijo ne vem kje, najmanj v avtobusu. Šofer je vozil v glavnem z levico, ker je desnico uporabljal za gestikuliranje pri vnetjem pogovoru z omenjenima potnikoma, v njiju se je tudi stalno obračal.
V Mengšu so na prvi postaji čakale štiri ženice iz doma ostarelih, ena je bila celo z opornima palicama; očitno so poznale prednost invalidov, saj so pohitele k prvim vratom, ki se pa tokrat za njih žal niso odprla. Sprevodnik jim je skozi šipo pokazal zadnja vrata. Nervozno so hitele nazaj, v strahu, da ne bodo uspele pravočasno po stopnicah. Zdelo se mi je in sem še vedno trdno prepričana, da odnos sprevodnika ni bil človeški. Malo pozneje ga vprašam: »Kaj ne
velja več pravilo, da invalidi vstopajo pri prvih vratih?« »Nič več!« mi zabrusi, nato pa še: »vrata so pokvrjena«.
Vstopil je še en potnik, ki se je pridružil govorancam v ospredju avtobusa. Opazovala sem dalje. Najprej je izstopil pri prvih vratih potnik, ki je vstopil zadnji, na naslednji postaji pa še ostala dva. Vrata so se odpirala in zapirala brezhibno.
Pa še to. Nekajkrat se je zameglilo po avtobusu. Opazila sem, da nekateri težko prenašajo cigaretni dim. V naglici preberem napise, med katerimi je bilo tudi opozorilo: Prepovedano kaditi! Ali ne velja to tudi za šoferja?
Leto invalidov se je izteklo. Vstopili smo v mednarodno'ieto starejših. Ali se bodo odnosi do ljudi zato kaj izboljšali??? m
Iz doma upokojencev
V novembru smo tudi pri nas praznovali Martinov večer. Zaigrali so nam v soboto zvečer trije pevci in godci; to je bil ansambel Tineta Stareta iz okolice Domžal, s harmoniko, kitaro, bas kitaro in ozvočenjem. Igrali so in peli tako prijetno, da se je razpoloženje izjemno dvignilo. Narodne, ponarodele pesmi in nove popevke so sledile, bil je zares imeniten fantovski trio in pohval še naslednji dan ni manjkalo, češ da se tako lepo že dolgo nismo imeli.
Sredi novembra smo zabeležili še en zanimiv dogodek: obisk umetnika, gledališkega in filmskega igralca Dareta Ulage. Z monodramo Toneta Partljiča »Nekoč in danes« je tudi nas v Domu razveselil in nas s težavami in mukami delavca v večerni šoli in njegovim razmišljanjem zabaval in razvedril.
Praznovanju 29. novembra smo se pri nas pridružili z našo prireditvijo nekaj dni prej, 26. 11., ob 16. uri v jedilnici Doma. Na to smo se skrbno pripravili: z razstavo ročnih del, z ureditvijo nove sobe za bolnike in otvoritvijo novega prostora za fizioterapijo, obenem z manjšim kulturnim programom oskrbovancev. Odziv je bil lep, z udeležbo številnih oskrbovancev in zunanjih obiskovalcev, ki so bili seznanjeni s tem dogodkom z vabili, nalepljenimi po mestu.
Naš kulturni program je obsegal pevske in recitatorske točke, lastne pesmi oskrbovanke Mercedes Budau, recitiranje drugih pesnikov, (Kajuha, Klopčiča, Kocbeka), in petje naših pevcev, ki jih je na kitari spremljala oskr-bovanka Mirni Turšič.
Z nami je razstavil v prvi sobi osem eksponatov akademski slikar Mario Petrič. Njegove slike so krasile in dopolnjevale našo razstavo. To so bila olja na platnu, moderna umetnost, lepa igra barv, kompozicije, ki so poživljale.
Naša ročna dela so obiskovalci pohvalili, kar je razvidno tudi iz
knjige vtisov in zanimanja. Podan je bil tudi predlog, naj bi se našemu ročnemu delu pridružili še drugi, zunanji upokojenci. Ocena naše prireditve je bila nadvse pohvalna.
Na pobudo prof. Tine Romša-kove, ki vodi Kulturno društvo Rudolfa Maistra, so prišli k nam s programom dijaki in dijakinje šole R. Maistra in Študentski mešani pevski zbor z dirigentko prof. Katarino Arčon-Zavbijevo.
Iz nagovora recitatorke smo izvedeli, da so prišli k nam na čisto navadno sredo, ki ni praznična, da bi nam prinesli pesmi o slovenski Koroški, sicer žalostne, pa ne za solze, ampak da nas razvedre in prinesejo košček mladostne radosti.
Pred zadno pesmijo so se nastopajoči zahvalili za prijazen sprejem z upanjem, da so prinesli kanec pomladi v sivo jesensko popoldne. Potem so odšli še na bolniški oddelek in tam zapeli še dve pesmi. Za nas to ni bila navadna sreda, kot so jo imenovali nastopajoči, ampak praznik, saj je prišlo k nam toliko mladih ljudi z lepimi pesmimi.
MARIJA LAVRIC
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
Stari mami v spomin
Draga stara mama iz Velike Lasne. Zakaj si nas zapustila osamljene s strtimi srci. Vsi smo te imeli radi. Med nami si bila heroj. Prehodila si trnovo pot, vendar si bolečino vedno skrivala v sebi. Preživela si 2 svetovni vojni. Med prvo si bila še otrok, vendar si se ves čas bala, da ne bo tam daleč nekje obležal tvoj oče. Oče se je vrnil, zato pa ti je umrla mati,"ko ti je bilo komaj 18 let. Breme, ki gaje prej nosila ona, si prevzela ti. Čez nekaj let si se poročila. Rodila si 5 otrok in ko je bil na poti 6, je zagrnil domovino črni oblak fašizma. Takoj si se odločila, da ne boš sužnja tujcem in si že od leta 1941 z vso družino sodelovala v uporu. Uredili ste zatočišče za partizane in skrivališče za ranjence. Pričakovala si 7 otroka, ko so hlapci okupatorjev izdali tvojega moža. Po zverinskem mučenju je bil ustreljen kot talec v Begunjah. Tebe pa so skupaj z otroki odgnali v nemško taborišče. Zbrala si dovolj moči, da si preživela vso bedo fašizma. Vrnili ste se domov
led
in našli izropano hišo. Vojna leta so te izčrpala. Iz dekleta vitke postave in svetlih las si se spremenila v sivo starko. Vedar je bilo treba živeti. Garali ste od jutra do večera, da ste iz nepognojene zemlje iztisnili toliko, da ste preživeli. Bila si zelo skromna in tudi svoje otroke si vzgojila tako -v skromne, poštene in delovne občane. Ko so otroci dora-li in odšli v svet, si na kmetiji ostala sama s sinom. Do zadnjih moči si mu pomagala na polju. Huda bolezen te je končno prikovala na posteljo. Kljub hudim bolečinam nisi tožila in si ves čas verjela, da boš ozdravela. Ko si nas za vedno zapustila, smo vsi jokali. Tudi nebo, ki nas je spremljalo na tvoji poslednji poti, je jokalo, kot bi nam hotelo povedati, da čuti z nami. »Mama«, bila si preveč dobra, da bi te pozabili. Celo življenje si samo dajala, tudi če zate ni ostalo nič. Vedno se te bomo živo spominjali in spomin nate v nas nikoli ne bo usahnil.
IDA MAVRIN
Predno se povsem poslovimo od starega leta, Id je bilo posvečeno invalidom, se ozrimo še na Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik in poglejmo, kako so se pripravili na srečanje z bivšimi gojenci. Nekdanji oskrbovanci ZLIM Kamnik bodo sedanjim gojencem zavoda nedvomno najboljši svetovalci in pomočniki pri vključevanju v življe- ■ nje zunaj zavoda. Celotna dražba - to smo mi vsi - pa jih mora pri tem podpirati. Ne pozabimo, da so v vsakem človeku, Id zapusti zavod za usposabljanje invalidov (morda po desetih, enajstih letih) vložena ogromna sredstva, s strani invalidnega človeka pa včasih nadčloveški napori in silna volja. Vsak bi moral ceniti in spoštovati ta prizadevanja in pomagati graditi dalje - kot posameznik ali kot skupnost.
Nekako v tem duhu je bilo zamišljeno in je tudi izzvenelo drugo srečanje nekdanjih gojencev in sodelavcev ustanove.
Sešli so se tik pred dnevom republike, 27. novembra. Srečanje je bilo dvodnevno - in tudi dvodelno - družabno in delavno. Povabilu se je odzvalo 80 nekdanjih gojencev; slaba polovica se jih je vrnila domov še isti dan, 46 pa jih je prenočilo v zavodu, tako da so se naslednji dan lahko udeležili še drugega dela srečanja.
V petek, 27. novembra zvečer so se gostje zbrali v jedilnici zavoda, ki je bila za to priložnost posebno lepo okrašena, nekaj prazničnega pa je ostalo v dvorani še od dopoldanske proslave, ki so jo pripravili učenci ob pomoči učiteljev v počastitev dneva republike.
Udeležence srečanja je ob sprejemu pozdravil predsednik za pnpravo srečanja Ludvik Travnik. Sledil je pozdravni govor ravnatelja zavoda Vlada Hvalica;
za njim so prevzeli besedo nekdanji dolgoletni ravnatelj Srečko Rot, zdravnik dr. Herbert Havli-na in zastopnik nekdanjih gojencev.
Potem je bil na vrsti kulturni program, nastop dramskega igralca Andreja Kurenta in poezija nekdanje gojenke Marjetke Smrekar, ki sta jo predstavila Anka Fidlerjeva in Ludvik Travnik. Ostali del večera so preživeli v veselem razpoloženju, zadovoljni, da se po dolgem času spet lahko pomenijo.
Drugi del srečanja je bil - kot rečeno - delovni sestanek, ki se je začel sredi sobotnega dopoldneva in se ga je udeležilo 46 nekdanjih gojencev in predstavniki delavcev zavoda. Ravnatelj je uvodoma pojasnil, da je glavni namen tega sestanka ugotoviti, kako so se gostje - nekdanji gojenci - znašli zunaj zavoda, na podlagi njihovih izkušenj pa bi svojim sedanjim oskrbovancem radi bolje pomagali kot so njim. Druga želja delavcev ZUIM pa je ta, da bi bivši gojenci v svojem okolju bili tisti, ki bi sedanjim gojencem, svojim naslednikom, pomagali pri vključevanju v življenje, ustanovi pa posredovali zanesljive podatke. Z njihovo pomočjo bi npr. radi registrirali vse invalidne osebe do tretjega leta starosti - že zaradi načrtovanja. Na podlagi njihovih pripomb in nasvetov bodo vnašali v usposabljanje nove elemente.
Ravnatelj je preletel tudi rezultate vprašalnika, s pomočjo katerega so delavci zavoda želeli ugotoviti, kako živijo in kako se vlćljučujejo v družbeno in družabno življenje v svojem okolju njihovi nekdanji oskrbovanci. Od 44, kolikor jih je do takrat izpolnilo vprašalnik, jih živi 35 v dobrih stanovanjskih razmerah, 7 v
zadovoljivih, 2 v slabih; 32 je redno zaposlenih; 22 jih je v osebnem življenju zadovoljnih, 14 pa jih je zadovoljnih kljub težavam; 27 jih uporablja invalidske pripomočke; bolniških izostankov pa nimajo več kot njihovi »zdravi« sodelavci in skoraj vsak je član vsaj ene športne ali kulturne organizacije. Na vprašanje, če menijo, da jih je zavod v času bivanja usposobil za življenje, je 30
vih uspehov in so ponosni nanje.
Živahen pogovor, ki se je razvil po tem, se je sukal okrog naslednjih vprašanj: dela mobilne službe, zaposlovanja tistih, ki zapustijo zavod, društev invalidov in načrtovanja letovanja nekdanjih gojencev v ZUIM v Kamniku.
Socialni delavec je ugotovil, da je občinska socialna služba na terenu zelo nemobilna. Del te mobilne službe naj bi bili v bodoče
Srečanje nekdanjih
gojencev
gostov odgovorilo z »zadovoljivo« z dopolnilom, da naj bi bolj poudarjali navajanje na samostojno življenje.
Ravnatelj se je spomnil tudi tistih nekdanjih gojencev, ki so bili povabljeni, a se srečanja niso udeležili. Najbrž nimajo svojega prevoza, morda nimajo sredstev, so bolni ali nimajo nikogar, ki bi jih spremljal. »Naša služba bo poskušala navezati stike tudi s tistimi, ki jih danes ni tukaj,« je obljubil ravnatelj in zaprosil navzoče, naj bi tudi o takih primerih obveščali ustanovo, saj so podatki iz prve roke najdragocenejši.
Srečko Rot je navzočim izročil priznanja za uspehe, ki so jih s trdim delom dosegli na najrazličnejših področjih in povedal, da so vsi sodelavci zavoda veseli njiho-
invalidi, ki poznajo razmere na terenu. Ugotavljali bi tudi, kako so se posamezniki znašli in tudi to, ali so opremljeni z invalidskimi pomagali. »Če bomo rešili en sam problem, je veliko, cn sam človek je dragocen,« je zaključil socialni delavec.
Mobilna služba naj bi skrbela tudi za povezavo med invalidskimi društvi. ,
Naslednje vprašanje je zadevalo zaposlovanje. Vsi so pritrdili ugotovitvi nekdanjega gojenca, da je bistvenega pomena za nekoga, ki zapusti zavod, prav prva zaposlitev, ki marsikdaj pomeni »rešitev njegove osebnosti«. Zato je nujno misliti na to vnaprej; to se pravi, usmeriti gojenca v tisti poklic, ki je v njegovem oko-
lju, saj je veliko del, ki se jih da opravljati sede, na vozičku.
Ravnatelj je povedal, da je vse to načrtovano, da se poklicno svetovanje otrok začne v šestem razredu, kot po drugih šolah. Res pa je, da v praksi rade nastopijo težave, kajti nekateri otroci imajo pogosto precej nerealne poklicne želje. Ravnateljica šole je dodala, da hodijo učenci po prvem letniku poklicne šole na redno delovno prakso, in sicer tja, kjer bi se želeli zaposliti. Po končani poklicni šoli nekateri ostanejo kar tam, včasih pa podjetja kljub pri njih opravljeni obvezni praksi odklonijo redno zaposlitev. Prav glede tega je eden od nekdanjih gojencev predlagal, naj bi v štipendijsko politiko, to je obliko predhodnega zaposlovanja, vključili tudi invalide. Vsaka delovna organizacija naj bi npr. vsaki dve leti zaposlila enega invalida. Ravnatelj je pojasnil, da usmerjeno izobraževanje tudi to že načrtuje, vendar bo potrebno nekaj časa, da bo to steklo.
Primeren poklic in zaposlitev je res osnova za vse nadaljnje življenje. Prav v tej smeri je treba osveščati delovne ljudi, kajti miselnost nekaterih, ki danes žal še vedno ponekod krojijo kadrovsko politiko, je marsikje še precej ozka. Res pa je tudi to, da so vsi tisti invalidi, ki so se že zaposlili v delovnih organizacijah, najboljše priporočilo za tiste, ki bodo za njimi iskali, službo. Tako je bilo npr. v Vegi, kjer je našla prvo zaposlitev kar 12 nekdanjih gojencev. Seveda lahko en sam pokvari vse. V glavnem pa invalidi veljajo za dobre delavce, kar je razumljivo, saj se z delom tudi sami potrjujejo.
Več možnosti za zaposlovanje je v manjših središčih, kar so po-
vedali nekdanji gojenci iz lastnih izkušenj. Pri tem lahko veliko pomagajo občinska društva invalidov. Zaželeno je, da se vsi bivši gojenci vanje vključujejo, skupno je lažeje reševati težave. Ta društva so v večini primerov zelo aktivna in sodelujejo z zavodom.
Delavci zavoda so svoje nekdanje gojence prosili, če bi bili pripravljeni posredovati svoje izkušnje njihovim sedanjim oskrbovancem, ki končujejo šolo. Z njihovo pomočjo bi se otroci lažje usmerili v poklic, ker imajo - tako kot so imeli tudi oni - precej zamegljene predstave o življenju zunaj zavoda, kar je izviralo iz nepoznavanja.
Vsi udeleženci srečanja so pozdravili tudi zamisel o letovanju nekdanjih gojencev v zavodu v Kamniku. Vse možnosti za organizacijo letovanja so dane (bazen, okolica, zavod sam je tako ustvarjen, da je olajšano gibanje telesno prizadetim). Marsikomu, ki si ne more privoščiti dopusta, bi s tem morda omogočili letni oddih, hkrati pa bi obnovili tudi prijateljske stike.
Ob koncu se je ravnatelj zavoda zahvalil udeležencem srečanja za aktivno sodelovanje. Zastopnik nekdanjih gojencev pa se je v imenu vseh zahvalil za povabilo in za doživetje tega srečanja, kakršnih si še želijo. Zavedajo se tudi pomoči, ki jo le oni lahko dajo, iz svojih izkušenj. Obljubili so, da bodo z veseljem pomagali z nasveti in s posredovanjem podatkov iz svojega okolja. Na svojih delovnih mestih pa bodo z vestnim delom utirali pot svojim naslednikom.
Vodstvo ZUIM v Kamniku se zahvaljuje delovnim organizacijam, ki so omogočile srečanje njihovim bivšim gojencem.
IVANKA ZOBEC
-\ Jle
10(
ovne opredelitve družbenogospodarskega oja kamniške občine v 1982. letu
legati vseh treh zborov občinske skupščine so na skupni seji 28.
flbra 1981 še enkrat razpravljali o osnovnih opredelitvah družbeno-na- idarskega razvoja kamniške občine, kot je nakazan v dopolnitvah ;en »ga resolucije o izvajanju družbenega plana občine za obdobje ;sli -1985 v letu 1982. Dopolnitve resolucije so bile po izteku javne iko ave nu.ine' saJ Je predlagatelj prejel pecej predlogov in pripomb,
s strani samoupravnih organizacij in skupnosti, krajevnih skupnosti, na atov in družbenopolitičnih organizacij, upoštevati pa je moral tudi i še trije, ki so nastale v republiški resoluciji.
va- oštevajoč vse to predvideva kamniška resolucija za 1982. leto, da /ali I v gospodarstvu še bolj očitni ukrepi tekoče ekonomske politike, j & zmanjšanih možnosti uvoza se bomo soočali z realnimi možnostmi ' vodnje in potrošnje, ki bosta odvisni od intenzivnosti izvoza. Zato )u" liška resolucija poudarja 10% povečanje izvoza, medtem ko naj bi
ostal na ravni 1981. leta. IČ P°g°j'ri prilagajanja proizvodnih programov izvozni usmeritvi bo na industrijska proizvodnja in tako tudi družbeni proizvod v letu naraščal glede na dosežene rezultate iz leta 1981, realno pa za 1,5%. v uktivnost dela bi v teh pogojih gospodarjenja morala porasti za 1%, ^ slenostpa za 0,5%, pri čemer bi bilo potrebno usmeriti tokove slovanja v proizvodne dejavnosti. ,
ede na sprejete zakone o revalorizaciji osnovnih sredstev in spre-be amortizacijskih stopenj, bo dohodek nominalno porastel za 18%, espremenjenih amortizacijskih stopnjah pa bi porastel za okoli 22%. salni osebni dohodki bodo ohranili raven iz 1981. leta, masa sredstev isebne dohodke pa bo v občini nominalno porastla za 20%. V nizacijah združenega dela bodo pri razporejanju doseženega dota upoštevali usmeritev, da morajo sredstva za osebne dohodke Ščati za 8% počasneje od rasti primerljivega dohodka.
lede na leto 1981 bo skupna poraba za 16,5% višja, splošna pa za
o/ /o.
tmembna dopolnitev kamniške resolucije za 1982. leto je tisti del, ki >ri o porabi energije in ogrevanju občine, posebno mesta Kamnik, v aročnem obdobju (toplifikacija).
l področju družbenih dejavnosti se bodo pri načrtovanju samou-ne interesne skupnosti srečevale z omejenimi materialnimi možmi in bodo morale za letošnje leto ponovno proučiti obseg pravic in nativov dejavnosti ter se dogovoriti o njihovem oženju.
mejene možnosti bodo tudi na področju investicij, saj se bodo celo sticije iz samoprispevka lahko začele izvajati šele, ko bo zbrana ivica predvidenih sredstev, pri čemer ne bo mogoče uporabljati sred-, združenih v samoupravnih interesnih skupnosti in tudi ne bančnih Istev; glede na to bo izvedba investicijskega programa zdravstvenega itva v letu 1982 odložena.
'ežavnim pogojem gospodarjenja se bodo morale prilagoditi tudi kra-ie skupnosti, ki se bodo v svoji dejavnosti morale omejiti na zaključe-je že začetih investicij, predvsem pa naj bi obnavljale in vzdrževale že toječe objekte.
razpravi, ki se je ob tem razvila, so svojo podporo resoluciji izrazile družbenopolitične organizacije, predstavnik sindikata pa je posebno daril, da naj bi stanarine v občini naraščale počasneje, oziroma se adile z ostalimi občinami v Sloveniji.
elegati so soglasno izglasovali Resolucijo o izvajanju družbenega ia občine Kamnik za obdobje 1981-1985 v letu 1982.
nadaljevanju seje so obravnavali poročilo o izvajanju dogovora o inJčevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za obdobje ja-t-september 1981, ki ga je pripravil odbor za spremljanje izvajanja i dogovora v 1981. letu.
oročilo navaja podatke o gibanju dohodka in njegovem razporejanju anskih devet mesecev, ki so naslednji:_
v Kamniku      v SR Sloveniji
itopnja rasti dohodka stopnja rasti sredstev, razpore-h za osebne dohodke višina poprečnega mesečnega ega osebnega dohodka na de-
125 129,02
10.130 din
133 131,7
10.624 din
leto pa je bil prenizko ocenjen obseg nekaterih dejavnosti, posebno v zasebnem sektorju, nepričakovana pa je tudi rast prometa v trgovini, kar se kaže v povečanih prihodkih od prometnega davka.
Vsa poraba je usklajena z dogovorom o splošni porabi. Hkrati s predlogom odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik, so delegati izglasovali tudi odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kamnik za I. trimesečje 1982. leta, s čemer naj bi se izognili vsakoletni praksi spreminjanja že sprejetega proračuna.
Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sta izglasovala tudi predlog za spremembo in dopolnitev odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik, vsi zbori pa so soglasno potrdili tudi predlog za spremembo in dopolnitev odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v kamniški občini. Delegati so izglasovali tudi dogovor o namenskem združevanju dela in sredstev za izvajanje programa koroških partizanov, ki obvezuje domicilne občine, da bodo - glede na družbeno in politično potrebo za ohranjevanje tradicije boja koroških partizanov - namensko združevala sredstva za izvajanje letnih in srednjeročnih programov. Predvidena sredstva za 1982. leto, ki bi jih proračunsko zagotovili, bi znašala za Kamnik 15.000,00 din.
/ Jlede na poprečje v 1980. letu, je stopnja rasti za osebne dohodke v nniškem gospodarstvu za obdobje januar-september 1981 22,6%.
\ jledano primerjalno, je iz navedenih podatkov vidna podpoprečna rast lodka v kamniškem gospodarstvu in relativno višja rast sredstev za ibne dohodke. Hkrati je opazno zmanjšanje razlike med višino poprečja čistega mesečnega dohodka delavca v Kamniku in v SR Sloveniji; ob Uetju je bila ta razlika 5,3%, po devetih mesecih pa je 4,9%.
z analize, ki jo je izdelala Centrala SDK v Ljubljani in ki je bila jolnjena s podatki organizacij združenega dela in drugih samoupravnih ;anizacij in skupnosti, je razvidno, da so sredstva, razporejena za ;bne dohodke prekoračila z dogovorom določene okvire za 0,82 odstot-i točk, (29,02-28,20%). Eden od vzrokov za to je gotovo v podporni stopnji rasti dohodka (če primerjamo ta podatek z gospodarstvom mblike) in pa v zelo nizki nominalni rasti dohodka dveh največjih Tiniških delovnih organizacij - Stol in Titan. Hkrati je pomembno tudi istvo, da 41% vseh tozdov v kamniškem gospodarstvu ni preseglo 20% pnje rasti dohodka.
Drugi vzrok, ki je privedel do prekoračitve okvirov družbenega dogo-ra pa je neustrezno delitveno razmerje doseženega dohodka - tu so >dstva za osebne dohodke udeležena v večji meri kot ostale kompo-
Podatki o posameznih uporabnikih družbenih sredstev kažejo, da jih je prekoračilo višino možnih sredstev, razporejenih za osebne dohodke in *r: Titan 23,69%, Stol 19,30%, Menina 39,05%, Eta 45,16%, Veteri-rski zavod 41,71%, Utok 42,30%, Kočna 33,26% in SKG 43,43%.
Po podatkih SDK so samoupravne organizacije in skupnosti s področja javnosti izven gospodarstva izplačevale sredstva za osebne dohodke ladno z določili dogovora. Stopnja rasti sredstev za osebne dohodke je iašala 24,72% in je zaostajala za rastjo sredstev za osebne dohodke v ispodarstvu za 14,8%.
Delegati so sprejeli poročilo o izvajanju dogovora o uresničevanju •uzbene usmeritve razporejanja dohodka za čas od januarja do septem-a 1981 in hkrati s sklepom zadolžili samoupravne organizacije in upnosti s področja gospodarstva, ki so prekoračile dovoljeno povečanje ebnih dohodkov, da ta sredstva uskladijo do 31. 12. 1981.
Delegati so tudi potrdili stopnjo povečanja sredstev za osebne dohodke gospodarstvu občine Kamnik, ki služi kot merilo za usklajevanje sred-!v za osebne dohodke v dejavnosti izven gospodarstva in je 28,20%.
Na skupščini so potrdili tudi odlok o spremembi odloka o proračunu »cine Kamnik za 1981. leto, saj je devetmesečna realizacija in še isnejša višja rast prihodkov od načrtovanih narekovala spremembo Kračuna občine Kamnik za 1981. leto. Skupni prihodki občinskega •oračuna znašajo 103.000.000 din, načrtovani pa so bili samo v višini 3,000.000 din.
Višji prihodki so posledica sprememb občinskih predpisov s področja bdavčenja, oziroma njihove uskladitve z dogovorom o usklajevanju avčne politike v SR Sloveniji. Ob sestavi občinskega proračuna za 1981.
Zbori občinske skupščine so razrešili dolžnosti Antona POLJANSKA, načelnika oddelka za ljudsko obrambo občine Kamnik z 31. 12.1981. Za čas do splošnih skupščinskih volitev marca letos, so zbori imenovali Janeza MALEŠA, načelnika oddelka za notranje zadeve, za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za ljudsko obrambo z 31. 12. 1981.
Predsednik skupščine, Slavko Ribaš, je tovarišu Poljanšku, ki odhaja v pokoj, izrekel zahvalo in priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo.
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti
Delegati obeh zborov občinske izobraževalne skupnosti so se polnošte-vilno udeležili zadnje seje v preteklem letu, ki jo je vodil predsednik mag. Ivan JUSTINEK.
Na seji so najprej pregledali realizacijo finančnega načrta po stinju 30. 9. 1981 in ugotovili, da je poročilo o finančni realizaciji ugodno, pritok sredstev pa je celo za 3% nad načrtovanim, zato so že junija korigirali prispevno stopnjo, da bi bili presežki čim nižji.
Hkrati s tinaučno realizacijo so na skupščini pregledali tudi izvršitve zastavljenih načrtov za 1981. leto in ob tem ugotovili, da se zagotovljeni program v celoti izvaja po načrtu in v okviru dogovorjenih standardov, normativov in zakonskih obveznosti. Glede na materialne možnosti so racionalizirali oblikovanje oddelkov na obeh centralnih šolah; tako je bil 1. septembra dodatno oblikovan le en oddelek v podružnični šoli
DELEGATSKA PRILOGA
kadrovska vprašanja pri OK SZDL soglašali s predlogom, da se za v. d. vodje strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti za 6 mesecev imenuje tovariš Jože PRAŠNIKAR, ki naj v tem času pripravi vse potrebne akte za dokončno oblikovanje skupnih strokovnih služb SIS.
Soglasno je bil sprejet tudi samoupravni sporazum o združevanju dela amortizacije, ki so ga osnovne šole Fran Albreht Kamnik, Tomo Brejc Kamnik, Kamniški bataljon Stranje, Komenda-Moste in Di aški dom 27 julij Kamnik, sprejele z namenom, da z združenimi sredstvi amortizacije dosežejo večjo učinkovitost in smotrnejšo uporabo teh sredstev ob skupnem vlaganju. Podpisniki sporazuma bodo združevali v skupni fond z;> investicije 50% obračunane amortizacije letno. Delegati so soglasno preložili sprejem odločitve o sofinanciranju pri gradnji šole Olge Avbelj v Domžalah do naslednje skupščine, ko bo izvršni odbor pripravil ustrezno rešitev.
DELEGATSKA VPRAŠANJA
Šmartno, zaradi prešolanja učencev iz podružnične šole Cešnjice, ki je bila septembra ukinjena.
- Septembra je bil realiziran sklep skupščine o odvijanju programa osnovne šole z organizacijo za usposabljene od 1.-4. razreda (POŠ) v dijaškem domu 27. julij, s tem da je program podaljšanega bivanja v celoti organiziran v osnovnih šolah;
- v okviru dodatnega programa je OIS po sprejetih merilih regrisirala učencem OŠ prehrano - malice in kosila. Tako prejemajo učenci kosila za okrog 30% ceneje, kljub temu pa prejema kosilo le okrog 15% učencev v kamniški občini, medtem ko prejema malico 90% učencev;
- z regrisiranjem učbenikov in z akcijo o izposojanju le-teh so znižali ceno učbenikov za več kot 60%;
- z regrisiranjem šole v naravi so omogočili, da se je zimske šole v naravi, udeležilo 92% učencev, letne šole v naravi pa okoli 95%;
- glasbena šola je imela 192 učencev vključenih v pouk instrumentov, v predšolsko glasbeno šolo pa je bilo vključenih 83 otrok;
- pri investicijah so v lanskem letu: končali telovadnico pri ICRM, odplačali anuitete za telovadnico pri OŠ F. Albrehta, kjer so delno uredili okolico in odpravili pomanjkljivosti, začeli z adaptacijo OŠ Toma Brejca, preuredili dijaški dom 27. julij v Kamniku, medtem ko je adaptacija OŠ Moste v fazi pripravljalnih del.
Delegati so potrdili poročilo o finančni realizaciji kot tudi pregled izvršitve zastavljenih nalog za leto 1981.
Delegati so potrdili poročilo o finančni realizaciji kot tudi pregled izvršitve zastavljenih nalog za leto 1981.
Na skupščini so razpravljali o analizi gospodarjenja v delovnih organizacijah izvajalcev v letu 1981 s predlogi za valorizacijo cene programov OIS in predlogi za planiranje v prihodnjem letu.
Šole v kamniški občini imajo - preračunano na oddelke - različno visoke materialne stroške, različno visoke osebne dohodke, ki so med seboj težko primerljivi, ker jih povsod računajo po svoje; šole vztrajajo pri 80-urni učni obveznosti, oziroma nimajo 42 urnega delavnika. Izvedeno analizo so poskušali poiskati razloge za takšno stanje in na osnovi tega poiskali sprejeljive rešitve.
Čeprav se na skupščini delegati v razpravi niso povsem strinjali z uporabljeno metodologijo izvedene analize, so bili enotni v tem, da je to prvi poizkus, da bi poiskali enotna merila, na osnovi katerih bi bilo mogoče šole po navedenih kriterijih primerjati. Zato so delegati sklenili, da bodo na šolah obravnavali opravljeno analizo gospodarjenja in za skupščino pripravili obrazložitve odstopanj; nadalje bodo vse šole prilagodile merila v okviru 42-urnega delovnega tedna, tako da neposredno vzgojno delo ne bo preseglo 25 ur tedensko. Šole bodo tudi odpravile nadurno delo in čimbolj poenotile način delitve osebnega dohodka. Na predlog izvršnega odbora OIS naj bi se cena oddelkov valorizirala za 7%.
Na seji so razpravljali tudi o materialnih možnostih OIS Kamnik v leta 1982 in ugotovili, da naj bi se na osnovi že znanih republiških materialnih okvirov za programe OIS v letu 1982, sredstva v višini 122,299.000 din po prispevni stopnji 4,77, kar je za 16,5% povečanje sredstev glede na leto 1981. Ker ta sredstva ne bodo zadoščala za realizacijo vseh programov, predvidenih s temelji plana za obdobje 1981-1985, bo potrebno korigirati program OIS Kamnik, opredeljen v osnutku resolucije občine Kamnik za 1982. leto.
Delegati so obravnavli in z ločenim glasovanjem sprejeli tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne službe, s katero si bodo ■ podpisnice tega sporazuma zagotovile opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in temu podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupnosti udeleženk sporazuma. Prav tako so delegati na predlog KO za
Še enkrat sredinska črta skozi Podgorje
V Kamniškem občanu je bilo v 20. številki dne 23.11. 1981 objavljeno delegatsko vprašanje KS Komenda, ki je vprašala, zakaj ni začrtana sredinska črta na regionalni cesti številka 314 skozi Podgorje.Objavljen je
bil delen odgovor z zagotovilom, da bo vprašanje posredovano Republiški skupnosti za ceste. Odgovor je od tam prišel in se glasi: »V zvezi z vašim dopisom št. 3/1-11/28-81 z dne 3.11.1981 vam sporočamo, da tukajšnja strokovna služba Republiške skupnosti za ceste ne naroča izdelave sredinske črte na regionalnih cestah na območju SR Slovenije povsod tam, kjer cesta nima zadostne širine, oziroma predpisane minimalne širine cestišča, to je 5,0 m. V zadevnem primeru je cesta R/314 široka 4,85 m, kar je bilo izmerjeno na terenu samem (odsek Moste - Križ, Križ pri hiši št. 67, Podgorje pri hiši Belcijan) ter zaradi tega ni izvedena sredinska črta«.
Za skupno zasedanje vseh zborov skupščine 28.12. 1981 sta prispeli dve delegatski vprašanji v pismeni obliki.
TEŽAVE S SEMAFORJEM V ŠMARCI
Delegacija Kemijske industrije Kamnik sprašuje: Zakaj ni usposobljen semaior v Smarci?
Odgovarja Janez MALEŠ, načelnik oddelka za notranje zadeve SO Kamnik: Vprašanje bomo posredovali izvajalcu del MP Zarja Kamnik in odgovorni organizaciji Iskra Kranj, ki na zahtevo Postaje milice vsakih 14 dni popravlja semafor, ki nato dela do tri dni.
Kje najti dežurnega veterinarja
Delegatsko vprašanje KS Volčji potok se glasi: Veterinarski zavod se je preselil v nove prostore ob obvoznici, nikjer pa ni objavljeno in razobe-šeno ime dežurnega veterinarja, kot je bilo to doslej na Šlandrovi ulici. Zaradi zapore mostu je veterinarska postaja zelo oddaljena.
Delegacija prosi, da bi bila objava imena dežurnega veterinarja razobe-šena v mestu, dokler bo most preko Kamniške Bistrice zaprt.
Odgovarja direktor Veterinarskega zavoda: Z občinskim pristankom smo organizirali meseca junija informativno službo o dežurnih veterinarjih preko občinskih varnostnikov in sicer za čas med 14. in 6. uro ob delavnikih ter dela prostih dneh, telefon št. 831-511.
Za redni delovni čas pa velja pozivni telefon 832-207 in 832-312.
Obvestilo o dežurni veterinarski službi je bilo objavljeno v Kamniškem občanu in je ponovljeno v januarski številki.
Na zasedanju vseh treh zborov skupščine sta bili postavljeni še dve delegatski vprašanji, na kateri je bilo odgovorjneno že na seji, vendar ju zaradi širšega pomena objavljamo.
Dopolnitev odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč
Delegacija Kemijske industrije Kamnik je na skupščini zahtevala, da se dopolni odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik in sicer tako, da posamezniki, ki so plačali prispevek za izgradnjo zaklonišča, le tega pa imajo v svoji stanovanjski hiši, dobijo že vplačani prispevek povrnjen.
Odgovoril je Anton POLJANŠEK, načelnik oddelka za ljudsko obrambo: V 8. členu Odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik je določeno, da se prispevek za zaklonišče ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je pri njeni graditvi plačan prispevek v višini 2% predračunske vrednosti gradbenega dela oziroma adaptacije. Če so prispevek plačali posamezniki, ki imajo v svoji stanovanjski hiši zgrajeno zaklonišče v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Ur. list SFRJ, št. 11/76), imajo le-ti pravico do vračila vplačanega prispevka in lahko svoje zahtevke za vračilo posredujejo naslovu, ki jim je prispevek zaračunal.
Poročilo o zbranih sredstvih za zaklonišča
Delegacija KS Kamnik je prosila za poročilo o zbranih sredstvih za zaklonišča do 31.12.1981 in za poročilo o uporabi zbranih sredstev iz tega naslova. Zanima jo tudi program za leto 1982.
Odgovoril je Anton POLJANŠEK, načelnik oddelka za ljudsko obrambo: Do 22. 12. 1981 se je na računu za gradnjo in adaptacijo zaklonišč v občini Kamnik zbralo 5.555.910,55 dinarjev. Od tega je bilo dne 30.5. 1981 nakazano 3,300.00,00 din samoupravni komunalni skupnosti občine Kamnik za namen gradnje javnega zaklonišča v Maistrovi ulici v Kamniku. Dne 11.2.1981 so bila za isti namen nakazana dodatna sredstva v višini 1,200.000,00 din. Saldo na računu za gradnjo in adaptacijo zaklonišč v občini Kamnik z dne 22.12.1981 znaša 1,055.910,55 din. Program zbiranja sredstev za 1982. leto pa je v pripravi.
Popravek
.V zadnji številki Delegatske priloge je v delu Volitve in imenovanja v tiskarni pomotoma izpadel stavek, ki se pravilno glasi: Delegati so potrdili izvolitev Naste KATUŠIN za poklicno sodnico Sodišča združenega dela v Ljubljani in izvolitev desetih nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani. Za občino Kamnik so bili izvoljeni: Ida KOČAR, Vlado KOROŠEC, Anton LA-VRIN, Dragan LELEK, Nika LENARČIČ, Alojz LOGAR, Marica TAJČ, Rado VOLLMAJER, Boris ZAKRAJŠEK in Olga ZORMAN-KAJIČ.
INDOK SLUŽBA
Novoletno darilo
Že v prvih mesecih šolskega leta so se zbrali člani dramskega krožka pod vodstvom tovariši«' mentorice, Sonje Kristen.
Vsakogar je zanimalo, kaj bodo pripravili letos. Proslava ob dnevu republike je pokazala, da so v čudovit recital vložili veliko prostih ur in da so se prelepo zlili v celoto s pevskim zborom pod vodstvom tovariša Krta. Tako so nas prevzeli, da smo ob koncu kar sedeli kot prikovani in so morali nekaj pesmi ponoviti. S to proslavo so nastopili v kinu Dom ob dnevu JLA.
Krožkarji so z veseljem pričeli z vajami za igrico Srajca, dope-tajca. Treba se je bilo naučiti dolgih vlog. Tega se naši igralci ne ustrašijo, ampak še z večjo vnemo poprimejo za delo. Vaje so sedaj potekale vsak ali vsak drugi dan. Obleke in sceno so pripravili sami, tudi šminkanje jim je šlo od rok. Predzadnji dan starega leta smo z veseljem prihajali v telovadnico, od najmanjših do večjih.
Zvonec., je zazvonil. Tišina. Igrico je pričel odgovorni in sploh glavni v gledališču, Kroja-ček Hlaček s svojo večno šivanko in nabrušenim jezikom. Igrica je stekla. Učenci smo poslušali in niti z očesom nismo trenili. Tako kot igralci smo tudi mi pozabili na vse. Če je bil prizor smešen, smo se smejali, če pa je šlo za kakšno prevaro ali hudobijo, smo se ustrašili in pomislili, kaj
bo pa sedaj. Smeh je zamrl, ko je prihajal zmaj s sedmimi požrešnimi glavami in sploh smo bili v skrbeh, kdo bo srečni izbranec prelepe kraljične. Vseskozi pa smo držali pesti za služabnika in njegovo pojočo srajco, fige pa za ministre. Igrica je bila vseskozi napeta. Krojaček se je večkrat spomnil svojih pra-pra-prade-dov, rojenih s šivanko v roki, pa je raje utihnil, ker ga je imel glavni gledališčnik že dovolj. Tudi minister Zgaga in drugi so imeli svoje navade, eden je z nogo tako trdo udarjal, da so se drugi ministri prav lepo prestrašili. V igrici je lepo pela tudi slu-žabnikova pojoča srajca, ki je poleg tega tudi plesala in zavrtela ministre tako, da so kmalu videti vse v krogih in vrtljajih. Igrica se je počasi razpletala. Toda, joj, spet je nekaj zagodlo! Zajeli smo sapo. Tako, kot je uboga ženica na hitro prišla, tako je tudi odšla. Nazadnje je kraljična le dobila
ženina. Gospod glavni gledališčnik pa je oznanil konec. Vsi nastopajoči so zapeli še lepo pesem, novoletno voščilnico. Mi pa smo vedrih lic in veseli, da se je vse lepo končalo, odhajali iz telovadnice. Pomenkovali smo se o igrici in si zapomnili najbolj smešen prizor, ki smo ga potem v smehu obnavljali. Imeli smo si veliko povedati, pa ne samo to, da je bila igrica dobra, ampak še kaj več. Tudi to smo uganili, kdo pravzaprav je bil v kakšni vlogi, vsi pa smo bili mnenja, da so izvrstno zaigrali. Res, kot da je pred nami gledališče. Posebno je navdušil Krojaček Hlaček, ki ga je odlično upodobila Darja Du-jakovič. Svetovali smo ji igralsko pot. Pa naj še kdo reče, da učencem višje stopnje ni za pravljice. Ta igrica je bila pravo darilo za novo leto.
NIKA PANČUR, 8. a osnovna šola Toma Brejca
Oglašujte v Kamniški občan
Joj, kam bi del
namreč knjige v kamniški matični knjižnici. Proseči klici izpred let o razširitvi knjižnice prehajajo v obupne klice na pomoč. Obetajoči izgledi se umikajo stabilizirajoči utesnjenosti prostorov.
In stiska je vedno večja ne obupna, sedaj knjige v izposojevalnicah polagajo že na tla, skladišča in podstrešja so zatrpana, delavci nimajo delovnih miz.
Kako naprej? Možnih inačic je več - vse so začasne in delne, dokler ne bo odločne in odrešilne: vsaj 900 m2 površine. Prvo možnost -'višek knjig prepeljati v krajevna izposojevališča - smo izvajali, sedaj so tudi te male knjižnice prenatrpane in polne. Izmenjava novitet se nadaljuje, vendar osnovni sklad ostaja in se polni. Mreža knjižnic, ki pokriva vse kamniško območje, je izpolnjena. s
Druga pot iz zagate bi bila opuščanje nakupa knjig in v ugodnem trenutku dokupiti izpadle, občanom pa nuditi le stare. To bi vodilo k odpravljanju (odmiranju) knjižnice. Prihranjeni denar bi zapadel, knjige bi pošle. Stoletna knjižnična tradicija bi poniknila in z njo ves trud in sredstva rodov, priklicali bi čas kulturnega siromaštva in polpismenosti.
Celotna zamisel je neresna in neodgovorna in jo je treba zavreči. Preostane še zadnja vsiljena pot, začasno preseliti del knjižnice n.' pr. Pionirski oddelek v ustrezne prostore v mestu. Blizu matične, zaradi lažje obdelave fonda in navad ljudi. Vprašanje delovne moči ni nerešljivo, dobili bi ga iz sestava dosedanjih. Finančni stroški ne bi bili prehudi, z razumno predelitvijo sklada pa bi dobili smiselno in ugodnejšo ureditev matične knjižnice.
Po starem ni mogoče več nadaljevati dela - najmanj resno.
In - reševati je treba takoj.
Po vsem tem zaključek, prostora ni - denar je, namreč za nakup knjig. Morda toliko, da ga bo ob zniževanju natiska knjig slovenskih založb, celo preostalo. Ne veuko, vendar. To bi bilo prvič od obstoja kamniške knjižnice. Za tovrstno dejavnost ima-
ta Kulturna interesna skupnost in občina posluh.
Izposojnina, ki se nabira preko leta, da dokajšnjo vsoto (okrog 120 tjsoč din) kar je v primerjavi s potrebami malo, vendar posega vse globlje v žep izposojevalca. Izposojnina že dolga leta ni bila povišana, toda ob nakupnih cenah se viša tudi vrednost dovoljenega odstotka terjatve. Zato je izposojnina za novitete vse višja.
Misel, da bi vpeljali letno izpo-sojnino v enem ali dveh obrokih ni nova, olajšala bi delavcem in mladini (teh je največ) obisk, knjižničarje pa razbremenila du-hamorne pisarije in skrajšala repe čakajočih izposojevalcev. Po-
slednje privoljenje mora dati občinski organ.
Kaj botruje manjšemu prilivu obiskovalcev v tem letu je težko razjasniti. Zvišana izposojnina -komajda, ker zadene le novitete. Splošno dosegljiva javna občila, sorazmeren standard? Ihtava zaposlenost ljudi? Morda, vendar si zagnan bralec najde čas za branje ob vseh ovirah in omamah. Ali sprememba urnika konec lanskega leta. Težko pritrditi, še težje zanikati. Negodovanja je bilo in je še slišati. Upad je prav neprijeten, tako opaznega, dosedaj ni bilo zaslediti, navkljub stagnaciji, ali celo porastu. Številke naj povedo svoje:
Izposoja knjig
		1980	1981	razi
pionirski oddelek	XI	774	873	+ 69
	IX	698	630	-68
	VI	931	680	-351
	I	1992	940	-1052
oddelek odraslih:	XI	< 1308	1254	-54
	IX	1467	1381	-170
	VI	1803	1659	-108
	I	1992	1787	-205
Odd. za odrasle -	Pionir, odd. v I.	1981.		
promet		od rasi.	pionirji	razi.
	XI	1254	873	+ 381
v	IX	1381	630	+751
	VI	1695	680	+ 1015
	I	1787	940	+847
Izposoja v pionirskem oddelku napram letu 1980 je v upadanju, razen v novembru mesecu. Razpredelnica velja za primerjavo oddanih knjig preko leta, čeprav daje primerjava obiskov podobno stanje. Upad je zlasti opazen v začetku leta in znaša polovico dnevne izposoje ali celo celodnevne.
Takšno nazadovanje kaže tudi oddelek za odrasle in znaša in več 10 odstotkov. Izposoja med oddelkom oziroma razmerje je skoraj enako preteklim letom, vendar je letos enkrat večji v oddelku za odrasle in skoro enaka enodnevni izposoji v pionirskem oddelku. Ob lanskoletnem spreminjanju delovnika si je občin-
ska skupščina s sklepom pridržala pravico urediti izposojo po polnoštevilni zasedbi knjižničarskih delavcev v decembru 1981. Uredila naj bi tak delovnik, ki bi bil v interesu izposojevalcev in knjižničarskih delavcev.
Vsekakor zadeva, ki ne more izključevati občih potreb, mnenja družbenopolitičnih forumov in knjižničarskih delavcev. Zadeve od prostorske stiske in do urnika so vedno družbenega pomena in morajo skladno delovati, zato morejo in morajo le-ti z vso dolžnostjo reševati tudi kulturne potrebe svojega kraja. In knjižnica ni izvzeta - tako pomoč nujno potrebuje.
Z. S.
Nujnost izgradnje obvoznice in povezovalne ceste
Mesto Kamnik, ki se je po zadnji vojni povečalo vsaj trikratno glede na staro poseljeno in urbanizirano območje in najmanj toliko tudi po številu prebivalcev, je ostalo glede prometnic v istem položaju kot ob nastopu tega stoletja. Sorazmerno pa se je položaj še poslabšal.
Sedanje stanje je že kritično, skladen razvoj v prihodnosti nemogoč.
Če izvzamemo nedokončano obvoznico, ki pa delno že razbremenjuje mestne ulice, ugotovimo, da so mestni deli z obeh strani struge Kamniške Bistrice medsebojno izredno slabo in nefunkcionalno povezani.
Hudourniška reka, ki deli od severa proti jugu mesto na dva neenaka dela, je premoščena s temi mostovi:
- leseni most pod Mekinjami,
- »železni most« v Maistrovi ulici,
'- leseni most pri klavnici in
- lesena brv na Kovinarski cesti in Žebljarski ulici.
Od vseh teh »mostov« je samo »železni most« polno prometno uporaben, a še ta je sedaj v rekonstrukciji, ostali pa samo pogojno oziroma samo za pešce.
Zato sorazmerno ozka struga Kamniške Bistrice še vedno nedopustno in ostro ločuje mestne predele z desnega od tistih na levem bregu in razbija gospodarsko, kulturno in socialno celovitost mesta Kamnik.
Vse te ugotovitve niso niti nove, saj so občani vse to že pred leti postavljali v ospredje kot problem, ki bi ga bilo treba reševati sočasno z obvoznico. Vzrok, da se to ni zgodilo, je bržkone v tem, da so razna lokalistična in subjektivna mnenja in ocene glede določitve trase in novega mostu prevladovala in spričo vse večjega pomanjkanja denarja uspešno dušila širše, močnejše in bolj pomembne družbene interese in potrebe pri reševanju tega perečega problema.
Če že sedaj opažamo izoliranost mestnih območij na obeh straneh reke, potem je stanje v prihodnosti še manj obetavno. Urbanizirani in gosto naseljeni deli mesta (Zaprice, Bakovnik, Trško polje) bi morali biti že sedaj bolje povezani z lokalno prometnico z Novim trgom. Na eni strani opažamo izredno koncentracijo industrije, šolstva in prebivalstva, na drugi strani pa višje, organizirano šolstvo, načrtovano izgradnjo centralne zdravstvene ustanove, bodočo novo krajevno skupnost z vsemi pogoji za močan razvoj, ob vsem tem pa veliko gibanje občanov po vse mestu, ne pa samo v okviru prometno izoliranih mestnih predelov ob obeh bregovih reke.
Namerno ne navajamo statističnih, prometnih, socioloških ali drugih podatkov, ker je problematika znana, reševanje pa nujno in zato neodložljivo, saj se s tem zagotavlja skladen in pol-
nejši razvoj mesta Kamnika in zadovoljuje interes njegovih prebivalcev in to v takšni meri, da bi težko ocenili vse pozitivne učinke že sedaj.
Zato predlaga komisija celo na račun odrekanja nekaterih manjših planskih postavk, da se kot prednostna naloga sprejme izgradnja obvoznice in povezoval-
ne ceste za lažji lokalni pror med Zapricami in Novim trgol mostom preko Kamniške Bist ce. Izvršitev te naloge, ki j< srednjeročnem planu 1981-' bo vsekakor pomemben pris| vek in temeljni pogoj za uspe! in skladen ter celovit razvoj i šega mesta v bodočnosti.
KOMISIJA ZA PL/ KS KAMN
Novoletne želje
Za novo leto želim vsem ljudem na svetu srečo, zdravje in mit t državami. Vsem otrokom, ki so lačni, naj novo leto prinese hrano se bodo nasitili. Otroci, ki so ostali brez staršev, naj dobijo nove, (, zanje lepo skrbeli.
LIDIJA KOLi
Želim si, da bi bil na svetu mir in da bi ljudje živeli v prijatelji V šoli bi rad imel dobre ocene. Očku želim, da bi srččno potovl
BOŠTJAN G Ali
V letu 1982 si želim, da bi bila zdrava. V šoli bi rada imela dl uspehe in mir na svetu.
SUZANA Št
Moja novoletna želja je, da ne bi bilo na svetu nič več vojn t živeli v miru.
ALENKA POTOC
Moje novoletne želje so, da bi na svatu vladal mir, da bi otroi jim pomaga UNICEF, imeli dovolj hrane, obleke in obutve. Želi še, da ljudje ne bi umirali za raznovrstnimi boleznim'. Vse resnično želim. Upam in držim pesti, da bi se mi te želje uresni
TATJANA H Al
Ob Novem letu želim vsem ljudem veliko zdravja, veselja i veliko let življenja.
MOJCA CER
Za novo leto si želim veliko zdravja in veselja. V svetu naj it lakote in vojne. Domovini želim mnogo sreče.
ROBERT KLEINDIE
Želim si, da na svetu ne bi bilo vojn in da bi bili lačni IjuC novem letu siti.
Želim tudi svoji domovini'veliko zdravja in veselja ter uspe Vsem svojim sošolcem želim veliko uspehov pri učenju.
BRANE M
V letu 1982 želim vsem ljudem veliko zdravja, sreče in da bilo požarov, poplav, vojn in drugih nesreč.
JANJA l
Bliža se novo leto in vsak ima v mislih svoje skrite želje. Želi da bi bili vsi zdravi. Naša domovina pa naj bo svobodna, kot je doslej.
NATAŠA HRti
Ob novem letu ima vsak izmed nas želje. Ena od najpogo izrečenih je zdravje in mir na svetu. Taka je tudi moja želj prihodnje leto.
BERNARDA GO
Za novo leto si želim smuči. Ne zato, ker so stare že izrabi temveč zato, da bi lahko smučal na raznih tekmovanjih.
ALEXIS PHYSl
Želim si, da bi bila naša domovina še naprej bratska in enot Želim si, da ne bi bilo vojne in da bi bili še naprej prijatelji Želim si, da bi bilo novo leto čim bolj srečno in veselo.
ROBERT Gl VSI UČENCI 4. A RAZR OSNOVNE ŠOLE TOMA BREJCA KAH
CENIK PREVOZOV NA ŽIČNICAH RTC VELIKA PLANINA
SMUČARSKE KARTE
- otroci do 4. leta - brezplačno
- dnevna karta za ves sistem din 200,00
- dnevna karta za skupine nad 20 oseb za ves sistem din 180,00
- dnevna karta za ves sistem žičnic za šolobvezne otroke do 15. leta din 160,00
- dnevna karta za skupine nad 20 oseb in za šoloobvezne otroke do 15. leta din 140,00
- celodnevna karta brez nihalke (sedežnica + vlečnica v Tihi dolini) din 160,00
- popoldanska karta od 12. ure dalje za ves sistem od ponedeljka do petka (ne velja v praznikih) din 140,00
- družinska dnevna karta (oče, mati, otrok) din 360,00
- vsak nadaljni otrok družine po din 160,00
- dnevna karta za pensionske goste hotela Malograjski dvor in Šimnovec din 160,00
- paket karte agencij, ki vključuje dnevno karto in enolončnico od ponedeljka do petka din 220,00
- tedenska karta - 7-dnevna din 1000,00
- pet dnevna karta din 600,00
Letna karta za vse naprave od 1. 1. do 31. 12. 1982 din 5.000,00
Integral
Golfturist, o. o. Ljubljana TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE Kamnik, fužine 5
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39/468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) izdaja uprava za družbene prihodke občine KAMNIK
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV
za leto 1981 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1982 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto.
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1982.
NAPOVED ZA ODMERO DAVKOV MORAJO VLOŽITI:
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1981;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1981;
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1981;
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1981. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega - dinarjev;
5. Zavezanci davka od premoženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1981. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1981 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana;
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih prejetih v letu 1981. Napoved morajo, vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1981 presega 330.000,00 dinarjev;
7. Zavezanci davka od premoženja - na posest stavb, delov stavb, stanovanj in garaž za leto 1981.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor, ostali zavezanci, ki ni-
Tovarna usnja Kamnik, TOZD Usnjarna
na osnovi sklepa OMRD RAZPISUJE
1. ZIDARJA
Pogoji:
- KV zidar
- 2 leti delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
Pisne prijave pošljite na naslov Tovarna usnja Kamnik, Usnjarska c. 8, Kadrovski službi, v roku 15 dni od dneva objave.
Veterinarski zavod Kamnik-Domžale
Kamnik, Perovo
OBVESTILO ŽIVINOREJCEM
Veterinarski zavod Kamnik-Domžale že posluje v novem zavodu na Spodnjem Perovem in sicer ob delavnikih od 6. do 14. ure. Telefon 832-207
Za nujne slučaje dobite informacije izven delovnega časa vsak dan od 14. do 6. ure zjutraj pri vratarju občinske skupščine Kamnik osebno ali po telefonu na št. 831-511.
Veterinarski zavod Kamnik-Domžale
majo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju očine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
- zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju leži gozdno zemljišče;
- zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1981 najdalj stalno prebivališče;
- zavezanci iz" 7. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži. Napoved vložijo vsi tisti zavezanci pri katerih je nastala davčna obveznost med letom oziroma se je spremenila vrednost obdavčljivega premoženja.
ZA LETO 1982
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1982;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1982.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor, ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev.
OBČINA KAMNIK Uprava za družbene prihodke
ZAHVALA
Ob nenadni smrti drage žene, mame in stare mame
FRANČIŠKE POLJANŠEK
roj. Kesnik z Žubejevega
se toplo zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč. Enako tudi vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraženo , sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za pogrebni obred in poslovilne besede.
Žalujoči:
mož Franc, sinovi Vencelj, Ivan, Lojze in France z družino, hčerke Marija, Slavka, Fani, Ivanka in Lojzka z družinami
Kamnik, decembra 1981
ZAHVALA
Po težki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica
ANGELA ŠUŠTAR
iz Velike Lasne
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, z nami sočustvovali in nam izrazili sožalja, našo mamo tako številno spremili na poslednji poti in ji darovali toliko cvetja. Posebna hvala vsemu zdravniškemu osebju ZD Kamnik, ki so ji vedno pomagali ter predsedniku ZB Srednja vas za poslovilne besede. Hvala tudi duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči:
otroci Angelca, Ančka, Vinko, Tončka, Janko, Minka in France z družinami
Kamnik, Domžale, Mozirje, decembera 1981
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega očeta, brata, strica in nečaka
IVANA CEDILNIKA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Hvala pevcem Lire za ganljive žalostnike, društvu upokojencev za poslovilne besede in duhovniku za pogrebni obred. Posebna zahvala dr. Staretu za dolgoletno skrb med boleznijo in družini Sadnikar za veliko naklonjenost, zlasti v njegovih težkih trenutkih.
Žalujoči:
sin Boris, hčerka Marta, sestra Marija in drugi sorodniki
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega nadvse dobrega moža, očeta, dedka, brata in strica
JANEZA KEPICA
lončarja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem Lončarskega podjetja Komenda, Stol Kamnik, Čebelarskemu društvu Komenda in Kamnik-Domžale, pevcem, godbi in govornikoma za poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo tudi gospodu župniku in dekanu za opravljeni obred.
Vsi njegovi
Gora, 6. januarja 1982
Mednarodna razstava otroških ekslibrisov
Plakati so na vidnih mestih vabili na Mednarodno razstavo otroških ekslibrisov, ki je bila v osnovni šoli Komenda-Moste. V soboto, 12. decembra, je marsikdo vzel pot pod noge in zavil v šolo. Sprejem gostov pri vratih in podeljevanje katalogov je marsikomu razkril prijaznost in ustrež-Ijivost naših učiteljev, ki so si prizadevali, da bi prireditev kar najbolje uspela. Še topel čaj vsakemu obiskovalcu in že se je marsikdo počutil kot doma. Bežen pogled po katalogu je prenesel vsebino in bogastvo razstave vsakomur. Učenci, razstavljala, so se nervozno premikali s katalogom v roki na zgornji hodnik, kajti hoteli so videt pravo razstavo. Tako so si že skoraj vsi, še preden je bila razstava odprta, ogledali male grafične stvaritve. Med ogledom so se moji prijatelji, novinarji pogovarjali z nekaterimi razstavljala.
Čas za pogovor je bil mnogo prekratek, saj je nekaj po enajsti uri naša ravnateljica Vanda Rebolj pozdravila prisotne in dala besedo tovarišu Dolarju, predsedniku Društva Exlibris Slove-niae. V uvodu je najprej spregovoril o zgodovini ekslibrisov, o njegovem razcvetu v renesansi, o izdelovanju ekslibrisov v kasnejšem času in o njegovem poslanstvu danes. Ekslibrisi niso bili v preteklosti pomembni le za umetnost, ampak tudi za spoznavanje lastnika knjige v takratnem nepismenem svetu. Danes jih izdelujemo tudi otroci, ki znamo ceniti knjigo, ki uživamo v lepoti likovne umetnosti, ki hočemo o sebi, o svojih potrebah in željah nekaj povedati tudi likovno, z grafiko. To željo potrjuje tudi razstava naših ekslibrisov, ki je iz slovenske leta 1974 in jugoslovanske leta 1978 prerasla v sedanjo mednarodno.
Na natečaj, ki so ga razpisali Društvo Exlibris Sloveniae, Osnovna šola Komenda-Moste in revija Pionir, je prispelo skoraj 3000 grafik iz desetih dežel, razstavljenih pa je bilo 460. V nadaljevanju je tovariš Dolar poudaril izredno težko delo strokovne žirije, ki je izmed prispelih ekslibrisov izbrala najboljše. Žirijo so sestavljali: dr. Bogomil
Karlavaris, predsednik; Helena Berce, Leon Koporc, Stana Pi-bernik in Branko Sosič, člani. Ocenjevala je izvirnost v likovnem izražanju, kompozicijo, če je ekslibris v skladu z razvojem , otrok in če je izrazil samega avtorja. Pogled na lepo sliko je človeku užitek, še več, sreča, je razmišljal tovariš Dolar. Takole je končal: »Mogoče bo kdo izmed teh razstavljalcev postal umetnik, mogoče nihče, vsak se naj zaveda, da umetniški kruh ni ne bel ne poceni.«
V nadaljevanju je spregovoril tudi častni predsednik Slavko Ribaš, predsednik skupščine občine Kamnik. Poudaril je pomen likovnega osveščanja otrok. »Kolikor več bomo vlagali v mladega človeka, toliko bomo od njega prejali. Še več; kulturno osveščen človek bo dober proizvajalec in samoupravljalec« S temi besedami je tovariš Ribaš tudi uradno odprl prvo Mednarodno razstavo otroških ekslibrisov.
Zdaj se je okrog panojev spet pomikala gruča razstavljalcev, njihovi mentorji, pa tudi starši. Vsak je iskal ekslibris, obenem pa videl na desetine drugih. Za vsakega so bili zanimivi tudt ekslibrisi iz drugih držav: obeh Nemčij, Francije, Avstrije, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Češkoslovaške, Italije in Poljske. Vsak ekslibris je po svoje zanimiv, drugačen, pritegnili so nas dvobarvni, izdelani v jedkanici ali s suho iglo, skratka vsak zase je umetnina.
V nadaljevanju je o pomenu razstave spregovoril Igor Longy-ka, urednik revije Pionir. Poudaril je pomen poljudnoznanstvene revije Pionir pri organiziranju te razstave, saj je ponesla vabilo na natečaj ekslibrisov med slovensko mladino. Pohvalil je tudi sodelovanje revije Pionir z našo šolo in naše likovne ter literarne prispevke, poslane in objavljene v njej.
Spomnil se je tudi velikega ko-mendskega kulturnega in gospodarskega buditelja Petra Pavla Glavarja in njegove knjižnice ter ekslibrisov, ki so zaznamovali njegove knjige. Spomnil se je tudi nedavno umrlega kartografa Ivana Selana, ki je lastnoročno
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
razpisuje
. na podlagi sklepa seje 10 z dne 5. 5. 1981 in 12. 6. 1981 ter na podlagi Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči in sprememb in dopolnitev le-tega naslednjo
JAVNO DRAŽBO
s pisnimi ponudbami za odprodajo naslednjega zasedenega stanovanja
1. dvosobno stanovanje št. 24 in mansardno podstrešje v III. nadstropju stanovanjskega bloka Matije Blejca št. 6, Kamnik v izmeri 62,62 m?+ 71,95 m2. Izklicna cena je 1.069.435,90 din + 253.668,50 din, skupaj torej 1.323.104,40 din. Interesenti morajo obvezno položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene in to na račun št. 50140-662-324006 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik - sredstva za družbeno pomoč.
- Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne sme biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pisne pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila iz nenamenskih prostih bančnih sredstev)
- Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik kreditira prodalo z največ 35%, odplačilna doba kredita je največ 25 let, obrestna mera pa ne sme biti nižja od 2%.
- Kupec nosi vse stroške v zvezi s pogodbo. Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »JAVNI NATEČAJ - ODKUP STANOVANJA« na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, Kamnik.
Odpiranje ponudbe bo v sredo, 27. januarja 1982, ob 8. uri v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG p. o. Kamnik, Steletova 8. Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
izdeloval zemljevide, svojevrstne umetnine.
Sedmošolci so nam s čustveno obarvano besedo pripovedovali misli o umetnosti Rada Bordona, Franceta Bevka, Iva Andriča in še nekaterih. Ob koncu slovesnosti so tovariši Longvka, Ribaš in Dolar podelili nagrade. Posebno priznanje žirije so prejeli:
Zakladna devatročna škola Banska Bystrica, ČSSR,
Osnovna šola Komenda-Moste,
Osnovna šola Anice Černeje-ve, Makole,
Osnovna šola Radlje ob Dravi,
Osnovna šola Jovana Mikiča, Subotica,
Posebno priznanje društva Ex-libris Sloveniae so prejeli:
Glauss - Schule,
Braunschweig, ZRN,
Osnovna šola Vuka Karadžića, Bajmok,
Osnovna šola Toma Brejca, Kamnik,
Osnovna šola Maršal Tito, Kaštel Kambelovac,
Posebna osnovna šola za slušno prizadete otroke, Maribor,
Osnovna šola Prežihov Vo-ranc, Ravne na Koroškem.
Srebrne medalje društva Exli-bris Sloveniae so prejeli najbolj zaslužni delavci:
Stana Pibernik, učiteljica likovnega pouka na OŠ Komenda-Moste,
Slavko Ribaš, predsednik skupščine občine Kamnik,
Janez Sitar, ravnatelj OŠ Pir-niče,
Vanda Rebolj, ravnateljica OŠ Komenda-Moste,
Janez Kimovec, predsednik sveta KS Komenda in
Igor Longyka, urednik revije Pionir.
Ciklus Otroška partizanska grafika in posamezne grafike so prejeli častni člani in drugi gostje. Mentorji in ostali odrasli so po razstavi izmenjavali mnenja, učenci pa so sklepali poznanstva.
Tudi majhni kraji lahko postanejo veliki in znani. Tako bo lahko rekli za naše majhno, a prijazno vaško okolje, ki skriva toliko zanimivosti.
Pavel Pibernik, 8. b. OŠ Komenda-Moste
Dvanajsti pohod na Kostanjsko planino
Precej debela snežna odeja tudi tokrat ni preprečila tradicionalnega pohoda na Kostanjsko planino. Prizadevni člani ZRVS iz Tuhinja so organizirali pohod v nedeljo 27. decembra 1981. Srečanja v spomin na tragične dogodke na Kostanjski planini, kjer je 24. decembra 1942 v neenaki borbi s sovražnikom izgubilo življenje 16 borcev, se je tudi tokrat udeležilo precejšnje število pohodnikov, med njimi mladina in preživeli borci te bitke.
Pohodniki so krenili iz Laz, nekaj Tuhinjcev pa z lovskimi puškami in topovskimi udari iz Zg. Tuhinja že pred pohodniki.
Že v ranih jutranjih urah sta tokrat skupaj krenila proti Kostanjski planini Maks in Tone, da zakurita vsak svoj kres, katerih toplota je prijetno grela udeležence pohoda po prihodu na Kostanjsko planino. Zbranim je pred spomenikom žrtvam spregovoril Franc Hribar - Lovro, v kulturnem delu programa pa je nastopil moški pevski zbor iz Tuhinja ter mladi recitator ji.
Ko so se udeleženci po spluženih poteh, za kar so poskrbeli prizadevni Tuhinjčani, vračali v dolino, so si izrekli prisrčno tovariško snidenje na trinajstem pohodu, ko bo 40. letnica bitke na Kostanjski planini.
/ MAJ
INTEGRAL
Golfturist, Ljubljana
TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik
Fužine 5
razpisuje
naslednja prosta dela in naloge
1. KV električarja
eno delovno mesto na žičnici
2. KV kuharice
eno delovno mesto za hotel Malograjski dvor
3. PK pomivalka
eno delovno mesto za hotel Malograjski dvor
Prijave pošljite na gornji naslov v roku 15 dni od objave.
DISPANZER ZA BORCE NOV
je s 1. januarjem 1982 spremenil delovni čas
Vodja dispanzerja dr. Milan KRALJ sprejema bolnike: v ponedeljek od 7. do 13. ure v torek od 13. do 17. ure v sredo od 7. do 13. ure in v četrtek od 13. do 17. ure
Prosimo udeležence NOV da upoštevajo spremenjeni delovni čas.
Obč. odbor ZZB NOV Kamnik
Zimske aktivnosti tabornikov
Leto je spet naokoli in čeprav je bilo letošnje stabilizacijski je njegov konec in začetek drugega vsak proslavil, eni tak< drugi drugače.
Tudi taborniki smo priredili čajanko, novoletno zabavi^, Čajanka ne bi bila čajanka, če na njej ne bi pili čaja. Ampak t~~ je bila bolj postranska zadeva. 3
Čajanko smo priredili v soboto, 26. decembra, v telovadnic TVD Mekinje. Okrasili smo jelko in ob 16 uri se je zbralo telovadnici čez 50 medvedkov in čebelic, ki so z zanimanje!™ gledali najprej krajšo igrico Snežinke, potem pa še nekolik daljšo; novoletno igrico, ki jo ja zaključil dedek Mraz. P I izmenjavi daril (taborniški dedek Mraz ima bolj plitve žep< I tako da so mali taborniki prinesli darilca kar s seboj) s medvedki in čebelice s svojimi vodniki in vodnicami vesel zaplesali. Igrali smo se tudi igre in ob vsem tem tekanju ni bil ■ nič čudnega, da je bila okoli vodnice s čajem, vedno polr I gruča žejnih.
Ob 18 uri so mlajši utrujeni odšli domov, čajanka pa se j" nadaljevala s plesom za starejše tabornike in klubovce.
Zima je čas, ko se pri tabornikih uveljavljajo malo več tu<re »netaborniške« dejavnosti. Tako mislimo tudi letos organih'i' rati smučarsko tekmovanje, če pa bo dovolj zanimanja, pa tul sankaško. S(l
Bolj bo zaživelo aktivnejše delo po vodih. Do zdaj sm lu malce »lenarili«. Pripravljali smo se na Ilegalca, na čajanko, s P« igrali razne igre, zdaj pa bo treba začeti s pripravami na razn.j8 tekmovanja, saj bo pomlad kar hitro pred vrati.
P. 1
Sprejem med alpiniste
Na začetku zime, ko po gorah že zapade prvi sneg in ko se razmere še ne ustalijo, se običajno zberejo alpinisti in pregledajo delo v preteklem letu, poleg tega pa sprejmejo v svoje vrste nove člane. Da dobi nekdo naziv alpinist, ni tako preprosto in tudi zelo hitro ne gre, posebno ne v Kamniku. Najprej je potrebno iti v plezalno šolo. Po končani šoli, tisti, ki uspešno opravi preizkus znanja, postane mlajši pripravnik. Ta nato počasneje ali hitreje, pač glede na svojo zagnanost, sposobnost, vztrajnost in voljo, napreduje v starejšega pripravnika. Ko ta naredi določeno število tur in tudi dozori, lahko začne delati izpit za alpinista. Izpit je dokaj zahteven, saj obsega poleg praktičnega dela tudi precej obsežen teoretični del, oba skupaj pa vsebujeta znanje, ki bi ga alpinist moral imeti, a tega ni malo.
Poleg resnega dela izpita, mora kandidat za alpinista narediti za njega mogoče še bolj resni, za prisotne pa veseli del izpita. Ta se sestoji iz bolj ali manj duhovitih vprašanj in odgovorov pred strogo komisijo ob pomoči rablja in raznih rekvizitov za izpraševanje zadnje plati.
19. decembra lani so se zbrali člani kamniškega AO v Kamniški Bistrici. Najprej so si ogledali nekaj diapozitivov z vzponov pretekle sezone (Paklenica, Lot-se), nato pa se je začel ceremonial, v katerem so potrdili novega kamniškega alpinista - Franceta Kemperieta.
Na kratko iz odsekov
ZNAČKE PLANINSKIH TRIMSKIH POHODOV
Predvidoma februarja ali marca bo redni letni občni zbor Planinskega društva Kamnik. Na tem zboru naj bi bile podeljene tudi prve bronaste značke planinskih trimskih pohodov. Pravico do te značke ima vsak, ki se je udeležil najmanj pet takih pohodov in ki ima s teh pohodov žige. Ti pohodi so bili: leta 1979 na Kamniško sedlo, leta 1980 na Veliko planino, Kamniško in Ko-
krško sedlo, leta 1981 na planino, Kamniško in Kok sedlo in po poteh II. grupe o dov. Zato PD prosi vse, ki i/ njujejo pogoj, da čimprej jI svoj naslov v pisarno PD mnik, Kidričeva 38, tel. 831 • da jim bodo lahko pd značke.
V STRANJAH SO DELA1
Na osnovni šoli KamniS bataljona že več kot 25 let d< planinska sekcija. V sklop sekcije sedaj poteka plani šola za nove člane. Ob pol Lada Goloba jo vodi neunl mentorica Marija Golob. S ko je po gorah sneg, se vi redno vsak teden predavanj pa bodo razmere primerne,1 tudi izleti.
PLEZALNA ŠOLA SE |j USPEŠNO NADALJUJE j
Sedanja plezalna šola je 1 aktivna. Zadnjo nedeljo v ] cembru je naredila turni srm1 j klasični smeri iz Kopišč p 1 Dola, Konjščice na Veliko p ] no in nato naprej na Volovlj1 ] v Črno. Zanimiva tura je si' | predvsem za pregled smučal J ga znanja šolarjev in kot prif j za turne smuke z višjih vrh" (
BO) 1
Ž£| Kamniški obč
KAMNIŠKI OBČAN, glas1 občinske konference S2"( Kamnik - Kamniški obi' je aprila 1981 ob 20-letn izhajanja prejel sreb' znak OF - Ureja uredni* odbor - glavna in odgov' na urednica Jana Taškai tehnični urednik Franc t hevc - strokovna sodelav Vera Mejač - Izhaja dvak mesečno - Naslov uredn tva: Kamnik, Tomšičeva telefon 831-311 - tekoči; čun pri OK SZDL 501J 678-57039 - Kamniški i čan - Rokopisov in fo' grafij ne vračamo - Ti* CGP Delo v Ljubljani.