15 //letnik 20, številka 01, marec 2014 1: Kombinacija barvnih in kovin- skega obročka na nogah velikega srakoperja (Lanius excubitor) 2: Barvni obroček na nogi laboda grb- ca (Cygnus olor) foto: obe Dare Fekonja ORNITOFON Kaj storiti ob najdbi obročkane ptice // Dare Fekonja, Al Vrezec Čeprav z opazovanjem ptic zberemo veliko zelo drago- cenih podatkov, pa se pri opazovanju s ptico navadno srečamo le bežno. Pri tem niti ne vemo, od kod je prišla, kje živi in kam je odšla. O vsem tem večinoma le sklepa- mo, pri čemer se bolj ali manj zmotimo. Populacijo ptic sestavljajo osebki in šele zgodba vsakega izmed njih nam lahko da celotno sliko, kaj se s populacijo in vrsto dogaja. Da bi lahko spremljali zgodbe in usode posameznih ptic, pa so že pred 100 leti začeli na ptice natikati obročke, po katerih lahko z zanesljivostjo spoznamo, za katero ptico gre, od kod je prišla in morda celo kam gre. Tako ne bi nikoli izvedeli, da se lahko poleteli mladič kozače (Strix uralensis) z rodne Jelovice spreleti tudi tja daleč na drugi konec države, do Brežic, da se med številnimi labodi grb- ci (Cygnus olor) na naših rekah skrivajo tudi starostniki s prek 20-timi križi, da se pozimi na slovenskih ravnicah znajdejo tudi postovke (Falco tinnunculus), ki so priletele k nam s prek 2000 kilometrov oddaljene Finske, in niti ne da lahko velika sinica (Parus major), izvaljena v Sloveniji, odtava celo tja daleč na sever v Rusijo. To je le nekaj pre- sunljivih zgodb, ki nam jih ptice lahko povedo šele takrat, ko so označene. Po našem nebu leta velikansko število ptic. Označena ptica se tako izgubi v množici in od veliko srečnih ali ne- srečnih naključij je odvisno, ali se bo z njo še kdo kdaj kje srečal. Vsaj tako, da bo prebral obroček na nogi in da bo in- formacija prišla do ustreznega obročkovalskega centra, ki bo najdbo dešifriral ter jo umestil v mozaik zgodbe o ptici. Vsaka najdba obročkane ptice, bodisi žive bodisi mrtve, je zato dragocena in lahko pridoda mozaiku našega znanja ravno tisti ključni kamenček, ki nam je še manjkal. Načini označevanja ptic so različni, predvsem odvisni od potreb, raziskav in tudi finančne podkrepljenosti obroč- kovalskih centrov. Ne pozabimo, da smo s pticami tesno prepleteni z ostalim delom Evrope, če ne celo sveta. Ozna- ke na obročkih so tudi zelo različne, predvsem pa mora- jo omogočati, da lahko iz zapisa na obročku natančno ugotovimo, katera je opazovana ptica, zato moramo biti pri branju obročka kar se da pazljivi. Če imamo opravi- ti z živo ptico, je popravljati napako, ko je ta že odletela, nemogoče. Za skladje zapisov na obročkih, ki onemogo- ča mešanje, da bi kdo utegnil nemško taščico prekrstiti v madžarsko, v Evropi skrbi združenje obročkovalskih centrov EURING, katerega član je tudi Slovenski center za obročkanje ptičev, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kakšne vrste obročkov uporabljamo: - Kovinski obročki nosijo zapis države, mesta in kode (primer: SLOVENIJA - LJUBLJANA - AZ32475). - Barvni nožni in vratni obročki s kodo imajo črkovne, številčne in črkovno-številčne kode. Barve obročkov so različne, a pomembne! Kode so napisane z belo ali črno barvo, kar je odvisno od barve obročka. - Barvni obročki brez kode so pritrjeni na različnih me- stih noge (nad in pod peto) ter v različnih kombinaci- jah. - Perutne oznake imajo lastnosti barvnih obročkov z ali brez kode in so pritrjene na ptičjo perut. Vedno je ob barvnih označbah na ptici tudi klasičen ko- vinski obroček. Če opazite označeno ptico, si natančno zapišite: - vrsto ptice, ki je nosila obroček ali oznako, - datum in kraj najdbe (ime kraja ali koordinate, nato ve- čji kraj v bližini), - podatke o obročku (geografsko koordinato lahko odči- tamo na Atlasu Okolja - http://gis.arso.gov.si/atlasoko- lja): 1. Pri barvnih obročkih s kodo si zapišite barvo obročka in številko, 2. pri barvnih obročkih brez kode si zapišite barvne kombinacije, na kateri nogi so in njihov vrstni red (primer: leva noga – pod peto: zgoraj bel, spodaj ko- vinski obroček, desna noga – pod peto: zgoraj rumen, spodaj rdeč obroček), 3. pri perutnih oznakah si poleg številk zapišite tudi, na kateri peruti je oznaka (lahko sta dve različni ozna- ki), - ime najditelja. Primer zapisa najdbe: barvni obroček na desni nogi št. PE45 – rumen Labod grbec - 25. 1. 2014 – Zbiljsko jezero, Medvode – Lat. 46°9’24”, Lon. 14°25’5” – Dare Fekonja Če je mogoče, ptico in obročke fotografirajte. Podatke pošljite na elektronski (dfekonja@pms-lj.si) ali poštni naslov (Dare Fekonja, Slovenski center za obročkanje ptičev, Prirodoslovni muzej Slovenije, Pre- šernova 20, 1000 Ljubljana). 2 1