Žtev. 18,
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Vnim&m: Uttca Sv. FrančHka AsiSkefea §t 20 I. Mdrtr. — V* dopisi naj x pošiljajo uredništvu Hrta. N^frankirana pisma se ne
spTejemaio in rokopisi se n* vračajo. Ltćsuteij Iti odrov*™ urednik Štefan Godina Ustnik konsordj B nit	Tisk tiskarne .Edinosti* p.sare zadrage «
v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asilkef. Št. 20.
Telefon uredoi«va in uprave Štev. 11-57. Nar»filn »aii^celoldo.......K
S Sf-Sic.::::::::::::::::: ^
S aedcljako Udaj« za celo lata........
za pol ...........
V Trstu,
IS. Januarja 1915.
Letnik XL.
Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst......... K 5"—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lo
upravi .Edinosti*. — Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilničnl račun št 841.652.
Na Poljskem in v Galiciji artiljerijski boji. Ha Francoskem slabo vreme
V Karpatih mir. - Na rusko-turiki meii, klar so dobili Rusi oiatenla, sa vrše srditi bon
Z austmsKo-rushega bojišča.
DUNAJ 17. (Kot.) Uradno se objavlja:
17. januarja opoldne.
Položaj je neiz premen jen. Na Poljskem, ob Dtinajcu in v ozemlju južno od Tar-nowa artiljerijski boj, ki je trajal s pre-menljivo Intenziteto ves daa.
V Karpatih vlada mir.
Namestnik sefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml.
Položaj no severu.
Dunajski vojaški sotrudnik »Tagespo-ste« ie 16. t. m. tako opisal položaj na severnih bojiščih:	.
Dva dni sem se vrše boji od dolnjem Dunajcu, med Tarnouim in izlivom reke. Boji so se raztegnili in se zdi, da se hočejo raztegniti vse do okolice Gorlic. Z inicijativo smo zastavili mi ob dolnjem Dunajcu. Naš napad je deloval najprej s težko artiljerijo. Tu se je posrečilo včeraj zopet napraviti veliko razdejanje v sovražnih postojankah. Od uspehov našega ognja bosta odvisna čas in začetek nadalj-
nih podjetij.
Ob naši fronti v Vzhodnih Beskidih, kakor tudi v Karpatskem lesu traja mir dalje. Zima. ki je nastopila tamkaj, se zdi. da otežuje večja podjetja.
Tudi ob Nidi so Rusi po znatnih izgubah zaenkrat ustavili svoje akcije.
Na severnem Poljskem se je nemški napad začasno ustavil zaradi izredno slabega vremena.
Soli v Karpatih.
Iz Budimpešte poročajo o položaju na karpatskih bojiščih:
Položaj v uuški veliki županiji se je odločno poboljšal. V dolini rečice Lyute obvladujemo po dolini se raztezajoče ozke kotanje, ki so jih Rusi v hitrici izpraznili. V gornji Unški dolini boji trajajo dalje. Po semkaj dospelih vesteh je naša fronta napredovala v bereški županiji.
V severozapadnem kotu marmaroške županije se vrše manjši artiljerijski boji. Prebivalstvo ostalih okrajev se polagoma vrača.
Nadaljne, novejše poročilo pa pravi: Iz unske županije se ne da javljati nikakršen ■ lembnejši dogodek. Rusi imajo zesede-no dolino rečice Lyute in Kazaki raztezajo svoja četovanja do Csontosa. Eden naših oklopnih vlakov je mogel prodreti skoraj do Ligetesa. Snežni vihar, ki divja v Karpatih, preprečuje vsako rusko akcijo. Umik sovražnika je samo še vprašanje nekaj dni.
Rusi » Bukovini.
Budimpeštanski listi poročajo, da so ruske čete, ki so vdrle v Bukovino, zavzele pozicije v okolici Kimpolunga. Posamezni dalje v ospredje porinjeni oddelki so prodrli do Pojovitela, nekaj kilometrov od Jakobenvja. Naše čete se nahajajo v izborno zavarovanih položajih. Ogrska meja je na črti Radenskega in Barzoškega prelaza popolnoma vama.
Az Est* poroča poleg tega še iz Bistrice z datumom 16. t. m.: Včeraj so se Rusi razdelili pri Radautzu. Eden del je šel proti jugu. v Sučavo. drugi pa je odkorakal proti Frasinu. Pred Frasinom se je kolona zopet razdelila. Ena kolona je korakala v Kimpolung. druga pa vzhodno od Frasina preko Izworana in Moldave v Kir-libabo in Ludwigsdorf, ki se tišči Kirliba-
be, a je že v bistriški županiji na Ogrskem, oziroma Sedmograškem. Poštna urada v Ludwigsdorfu in Kirlibabi sta bila demontirana. Odtod zapadno, nekoliko kilometrov, se nahaja Radenski prelaz, imenovan Rotunda, ki vodi v dolino rečice Rodne in mesto Rodno. Rodna se izteka v Veliki Szamos. Kakor se zdi, namerava sovražnik zavzeti Rodenski prelaz. Obmejni kraji pa so popolnoma mirni, ker je znano, da je poskrbljeno za to, da je izključena vsaka nevarnost.
Z nemšiio-rusKttfl bojišču
BERLIN 17. (Kor.) WoWov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. januarja 1915.
Vzhodno bojišče.
Položaj je v splošnem neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Položaj pred Vartavo.
Iz Londona poročajo, da si je vojni poročevalec londonskih »Times« po posebnem dovoljenju smel ogledati bojišče pred Varšavo. Poročevalec izjavlja, da nikakor ni mogoče misliti na to, da bi bilo pregnati Nemce iz njihovih postojank pred potekom večmesečnih krvavih in ljutili bojev. Obenem pa tudi pripominja, da z ruske strani tudi ni pričakovati na fronti pomembnejših akcij pred prihodom pomladi, ker se imajo kretnje ruskih čet boriti sedaj zelo veliko z vremenskimi neprilikami, mrazom in snegom._
Z nemško-francoskesa Mimo
BERLIN 17. (Kot.) VVoifiov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. januarja 1915.
Zapadno bojišče.
V	Flandriji obajestransko le artiljerijski
boji.
Pri BIangy (vzhodno od Arrasa) smo -azstrelili neko veliko tovarno in ujeli pri
em več vojakov.
Z ostale fronte ni razven artiljerijskih loiev premenljive silovitosti in nadalje-. anja boja z minami poročati ničesar pomembnega.
V	Argonili majhni napadi. Vihar in deževje sta ovirala skoro na
vseh frontah bojne akcije.
Vrhovno armadno vodstvo.
BERLIN 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. januarja:
Pred približno štirimi tedni je bil objavljen splošni ofenzivni napad, ki ga je izdal francoski vrhovni poveljnik pred sestankom zbornice v decembru. Ofenzivni poskusi nasprotnika, ki so se izvršili nato, niso čisto nič vplivali na nemško armadno vodstvo, da ne bi izvedlo vse potrebne odredbe. Napadi niso prinesli sovražniku na nobenem mestu imenovanja vrednih uspehov, dočim imajo zaznamovati naše čete severno od La Bassee, ob Aisne in v Argonih zadovoljiva napredovanja.
Sovražne izgube iznašajo tekom tega časa po naših podatkih 26.000 mrtvih in na ujetih ranjenih 17.860 mož. V splošnem znašajo izgube, če se vzame za merilo 1 :4, izvzemši bolne, ne vševšj mrtve in pogrešane, najmanj 150.000 mož.
Naše izgube v tem času niso dosegle niti eno četrtino te številke.
Vrhovno armadno vodstvo.
Krivo poročilo angleškega vojnega ministra v zgornji zbornici o angleški zmagi.
BERLIN, 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: Kakor javljajo iz glavnega stana, se je angleški vojni minister dne 6. t. m. v zgornji zbornici izrazil i4edeče:
Edini pomembnejši boji med angleškimi in nemškimi četami so se vršili dne 20. decembra m. U ko so bili strelski jarki prt Givenchyu, ki so bili zasedeni od Indijcev, hudo napadeni od Nemcev. Indijci so bili nekoliko presenečeni in Nemci so vzeli nekoliko strelstfh jarkov. Te jarke smo prihodnjega dne s pomočjo prvega armadne-ga zbora sovražniku zopet odvzeli in je imel isti velike izgube. Crta, ki smo jo tako zopet zasedli, se nahaja od takrat v naši posesti.
Angleški vojni minister je podal te podatke najbrže na podlagi krivih poročil iz fronte. V interesu naših hrabrih čet je, da to krivo poročilo takratnih dogodljajev ovržemo. V petdnevnem težkem boju od 17. do 21. decembra m. L se nam je posrečilo vojno črto Angležev v celi razsežnosti severno od La Apinque, Rue in Gi-venchy izvojevati in nekod tudi preko te črte zasesti ozemlje. Vsi poizkusi Angležev, da bi izgubljene pozicije zopet pridobili, so bili brezuspešni. Še danes jih posedujemo. Krivo je torej, ako pravi angleški vojni minister, da so angleške čete zapuščene strelske jarke zopet osvojile.
Plen, ki smo ga v teh bojih osvojili, je bil naznanjen dne 26. decembra m. 1. Bilo je 19 častnikov, 819 mož, 19 stojnih pu-šek, 12 metalcev min in še drugega vojnega materijala.
v srditem boju z Rusi, ki so dobili znatna ojačenja.	__
PODLISTEK
Madame Bovary
Nikoli ni bila madame Bovary tako lepa, kakor v tem času. Bila je to tista nedoločljiva krasota, ki nam jo podeljujejo radost, navdušenje, uspeh, in ki ni nič drugega nego harmonija temperamenta z zunanjimi okolnostmi. Emina požel jivost, njeno tajno, bolestno hrepenenje, poznanje ljubezenskih užitkov in njena večnomla-da domišljija: vse to je povzročilo, da se je Ema popolnoma razvila, kakor se razvije rastlina pod vplivom rodovitnih tal, solnca, dežja in vetra do najbujnejših oblik. Njene očesne vejice so se zdele kakor nalašč prikrojene za dolge, zaljubljene poglede. v katerih se je potapljala zenica. Vroča sapa je dihala skozi niene fine nosnice, in okoli njenih ust, poraščenih z nežnimi dlačicami, so se pojavile jamice. Noben izkušen slikar bi ne bil v stanu naslikati bujnejših las. kakor jih je imela Ema. Vsak dan si jih je česala na drug način.
Državam, ki so z Angleško v vojni, zabranjena trgovina v Straits-Settlementu
FRANKOBROD 17. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Amsterdama: Kakor javlja list »Courant«, je bil v Straits-Settlementu« objavljen zakon, glasom katerega je državam, ki so z Angleško v vojni, onemogočena trgovina v Straits -Settlementu. Vsa kupčija in trgovske družbe, ki so v rokah Nemcev, Avstrijcev in Grkov ter Turkov, ali ako je v takih pod-jetjih zaposlen kapital imenovanih držav, se morajo v gotovem času likvidirati. Ako se kdo pregreši proti temu zakonu, bo kaznovan z enoletnim zaporom in denarno globo v znesku 5000 dolarjev.
V Straits-Settlementu so naseljene ve-_ike nemške trgovske hiše, v Singaporu med drugim znana trgovina Bohn, Beyer & Cie, ki se je v zadnjem času zelo razvila in ki grozi vdušiti angleško trgovino. Letnik 1915 francoskih novincev bo začetkom marca že popolnoma izvežban.
ŽENEVA 17. (Kor.) »La Suisse« poroča iz Pontaliera: Letnik 1915 ,ki je bil upokli-can pred dvajsetimi dnevi, bo začetkom marca že popolnoma izvežban. Podčastniške skušnje je treba položiti pred 14. majem.	_
TarfUfl prod trosporazumu.
CARIGRAD 16. (Kor.) »Agence tel. Milli« poroča: Glavni stan objavlja posameznosti o potopitvi francoskega podmorskega čolna »Saphire«, ki se je potopil včeraj v Dardanelih. Podmorski čoln, ki se je hotel bližati vhodu v Dardanele, je zadel na neko mino in se potopil.
Reševalne akcije naših motornih čolnov dokazujejo plemenit odgovor na nečlovečnosti naših sovražnikov.
MM m f Mvkai.
CARIGRAD 16. (Kor.) Naše v Kavkazu se nahajajoče čete, so že par dni na meii
kakor se ji je ravno zdelo, da ji lepše pri-stoja. Njen glas je postal mehek in gibčen kakor njena postava; nekaj neznansko zapeljivega je sililo iz gub njene obleke, zlasti kadar je premikala noge. Karlu se je zdela, kakor prve dni po poroki, slastna in neodoljiva.
Kadar je po noči prihajal domov, ni si upal, jo vzbuditi. Na nočni omarici je brlela luč, in otrokova zibelka s sklenjenimi, belimi zavesami se je kakor bel šotor odražala od teme, ki je vladala v sobi. Zrl je v Berto in zazdelo se mu je, da čuti dihanje svojega otroka. Kmalu bo morala hčerka zrasti, v duhu jo je videl, kako prihajala iz šole, z jopico omazano od črnila s torbico v rokah. Nato bi jo poslal v zavod, kar bi seveda stalo mnogo denarja Kako naj bi si ga preskrbel? Pomišlja je. Ali bi ne mogel vzeti v zakup malo posestvo v okolici? Sam bi nadzoroval gospodarstvo zjutraj, predno bi odhajal k svojim bolnikom. Dohodke posestva bi potem nalagal v hranilnici in bi potem nakupil raznih delnic. Sicer bi s časom zaslužil tu kaj več tudi s pacijenti. Na vsak način je bil mnenja, da potrebuje Berta skrbne vzgoje, da mora izrabiti svojo nadarjenost in da naj bi se učila tudi glasovirja
Mi v Južni Afriki.
BERLIN 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: O bitki pri Tangi, tem največjem dosedanjem boju v naših kolonijah, je došlo sedaj poročilo našega guvernerja v nemški vzhodni Afriki. Glasom tega poročila je uspeh veliko večji, kakor ga priznavajo angleška poročila.
Boji so se vršili dne 3., 4. in 5. novembra. Dne 2. novembra so se pojavili Angleži z dvema vojnima ladjama in 12 transportnimi ladjami pred Tango in so zahtevali brezpogojno predajo, ki pa jo je guverner dr. Schnee odbil. Nato sta par-nika odplula, se pojavila čez tri dni zopet pred Tango in izkrcala pred Ras Kasone en evropski in štiri indijske polke s približno osmimi strojnimi puškami in devetimi topovi. Izkrcane so bile tudi mor-nariške cct
Težki topovi križarke »Fox« so podpirali napad sovražnika z morja. Sovražni armadni zbor je bil v srditem tridnevnem boju s težkimi izgubami za nasprotnika odbit.
Dne 4. novembra je trajal boj neprestano 15V2 ur. Zvečer se je vršil odločilni boj proti glavni sovražni sili in to kljub silnemu obstreljevanju mesta od strani ladijskih topov.
Ogenj naših topov je povzročil požar na sovražnih transportnih ladjah. Tudi kri-žarka »Fox« je bila večkrat zadeta. Dne 6. novembra so odplule angleške ladje
proti severu.
Izkrcani armadni zbor je stel do 8000 mož, dočim je štelo naše moštvo 2000 mož. Izgube Angležev so znašale nad 3000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Naše izgube sr bile majhne. Številni podatki še manjkajo:
Po dosedanjem štetju je bilo uplenjenih: 8 strojnih pušk, 300.000 patron, 30 poljskih telefonskih aparatov, nad tisoč odej, mnogo pušk in velika množina provijanta.
Razpoloženje med zmagovitimi četami je izvrstno. Tudi Askari so izkazali izredne junaštvo. Popolnega pomena angleškega poraza še ni mogoče pregledati.
ba vendar delati za priprave v svrho obrambe države in v olajšanje gospodarskih učinkov vojne in to ne v najmanjši meri za slabotne in male. Narod, ki je močan vsled domovinske ljubezni in edinosti, lahko z gotovostjo zre resnim časom v obraz.
Končno se je kralj zahvalil za zadnji državnozborski sklep v svrho ojačenja obrane domovine ter prijavil, da se bo za-itevalo dovoljenje za ugotovljenje obrambenih potreb.
Švedska zbornica.
Kako lepa bo, ko ji bo petnajst let, ko bode, podobna svoji materi, nosila poletu slamnik! Oddaleč ju bodo smatrali za sestri! In predstavljal si je, kako bosta obe zvečer delali poleg njega; Berta mu bo, vezala njegove copate, bavila se bo z gospodinjstvom in ;bo olepševala dom s svojo rničnostjo in živahnostjo. Potem bo treba misliti na ženitev. Dobil bi se že dober mladenič, trdno situiran. Ta bi jo osrečil, in bilo bi vedno tako...
Tako je sanjaril Karel o lepši bodočnosti. toda Ema med tem ni spala, marveč se je samo delala da spi, in dočim je njen soprog res kmalu zadremal poleg nje, je ona sanjala svoje lastne sanje.
V duhu je videla, kako peljejo štirje konji njo in Rudolfa že osem dni .proti neznani deželi, iz katere bi se ne vrnila nikoli več. Drčala sta v svojem vozu naprej in naprej, tesno objeta, ne da bi izprego-vorila besedice. Včasih sta visoko z gore uzrla to ali ono krasno mesto s kupolami, mostovi, ladjami, oranžovimi gaji in cerkvami iz belega mramorja, na katerih so delale svoja gnezda štorklje. Množica je mrgolela po belih cestah, deklice v rdečih modrcih so ponujale mimoidočim cvetlične šopke. Zvonovi so zvonili, zvoki gi-
STOCKHOLM 16. (Kor.) Kralj je otvo-ril danes s prestolnim govorom zbornico. Omenil je najprej evropejsko vojno in švedsko nevtraliteto, ki je bila sklenjena ob izbruhu vojne in traja še do sedaj. Nato je izvajal:
Vojaške odredbe v svrho vzdržanja nev-tralitete in obrambe Švedske so zahtevale občutljive, a radovoljno doprinesene žrtve Skrb za nevtraliteto in za pravico samo-določbe Švedske zahtevata dalje, da se vzdržuje v naprej povišano vojno pripravo borečih sil dežele. Dasiravno uživa švedska mir, je vendar ljudsko gospodarstvo trpelo veliko. K temu je veliko pripomoglo dejstvo, da narodnopravnih temeljnih zakonov, po katerih so se prej uravnavale pravice nevtralnih držav in podlož-nikov teh držav, vojskujoče se države ne pripoznavajo več.
Kralj je povdarjal nato z Norveško dogovorjene odredbe ob izbruhu vojne in pa po njegovem prizadevanju vršeč se sestanek skandinavskih kraljev, čemur je bil namen, utrditi stanje Švedske, ter izrekel željo, da bi dobri odnošaji med skandinavskimi deželami trajali dalje. Ce tudi, je nadaljeval kralj, naša nevtraliteta, česar se trdno nadejam, traja lahko dalje, je tre-
Baron Burian Bethmann - Hollwegu.
DUNAJ 17. (Kor.) Minister za zunanje zadeve, baron Burian, je poslal državnemu kancelarju Betlnnannu - Hollwegu ob svojem nastopu sledečo brzojavko:
Z milostjo Njegovega Veličanstva, svojega najmilostnejšega gospoda, imenovan za ministra c. kr. dinastije in za ministra za zunanje zadeve, si štejem v čast, da pozdravim vašo ekscelenco v tej lastnosti. Obe zavezniški državi ste sedaj tudi v tej resni zgodovinski dobi izkusili vrednost zavezniškega in prijateljskega razmerja, ki inora tvoriti podlago njune politike. Prosim vašo ekscelenco v izvrševanju mojega odgovornega urada za isto podporo, ki so jo vživali moji predniki pri cesarski nemški vladi.
Državni kancelar Bethmann - Holhveg je odgovoril nato s sledečo brzojavko:
Prosim vašo ekscelenco, da sprejmete najiskrenejšo zahvalo za prijazne besede ob vašem nastopu. Zagotovljeni ste lahko mojega sodelovanja pri vseh resnih in odgovornih nalogah, za katere vas je poklicala milost najmilostnejšega gospoda. V neomajni edinosti in zvestem prijateljstvu zaveznih držav vidim sigurno garancijo za >rečen izid vsiljene nam vojne.
Odredba ogrskega deželnobrambenega ministrstva glede vpcklicanja črnovojni-kov letnikov 1875 do 1881.
BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Glasom odredbe ogrskega deželnobrarnbenega ministrstva z dne 10. januarja t. I. se vsi v le-dh 1875 do 1881 rojeni in eventuelno še mlajši vojaški neoboroženi črn.ovojništvu jodvrženi ogrski državljani razreda A, ki ^o služili pri skupni vojski, pri honvedu, ri bodisikakoršnikoli orožni vrsti ali pri ^rožnikih in ki se iz kakoršnegakoli vzro-n nahajajo še v neaktivnem civilnem od-iošaju, n. pr. kot nadštevilni, bolni ali aki, ki so bili poslani na dopust radi nezmožnosti za službovanje, slednjič vsi oni, ki posedujejo namembnico, vpokličejo ne 4;Iede na v namembnici označena določila v aktivno črnovojniško službovanje.
Imenovani črnovojniški obvezanci se morajo in sicer letniki 1881, 1880 in 1879 orijaviti dne 21. januarja, letnki 1878 in 1877 dne 22. januarja ter letniki 1876 in 1875 pa 23. januarja naboru in sicer vsak letnik tam, kjer prebiva.
Prijaviti se ni treba onim, ki so bili o-Troščeni črnovojniškega službovanja za nedoločeno dobo in pa onim, ki so bili superarbitrirani in ki vsled tega spadajo v razred B črne vojske.
Novi švicarski poslanik na Dunaju. BFRN 17. (Kor.) Zvezni svet je mesto dosedanjega poslanika Choffata imenoval za izrednega ministra in polnomočnega ministra na dunajskem dvoru, šefa oddelka zunanjega državnopolitičnega depart-maja dr. Charlesa Boucarta.
Sožalje ogrske zbornice italijanski zbornici radi potresne nezgode.
BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) »Budapester Korrespondenz« javlja: Predsedstvo ogr-
tare so se stapljali z melodičnim šumenjem vodometov, katerih bleščeči vodni prah je padal na piramide, sestavljene iz sočnega sadja, ležečega ob vznožju smehljajočih se bledih mramornatih kipov. In nekega večera sta dospela v ribiško vas, kjer so se na obrežju sušile velike, rujave mreže in so se zibale v vetru. Tu sta hotela ostati, v majhni hišici ob zalivu, v senci palmovega drevja. V čolnu bi se vozila po modri morski gladini, gugala bi se v gugalnici. in njiju življenje bi bilo tam svobodno in lahko, kakor njene -svilene obleke, toplo in posejano z zvezdami, kakor sladke južne noči. Dnevi bi bili vsi enako krasni in solnčni, podobni bi si bili med seboj kakor valovi neskončnega, modrega, bleščečega morja...
Iz teh sanj je Emo vdzramil otrok, ki je pričel kašljati. Motil jo je tudi Karel, ki je preglasno smrčal, tako da je Ema zaspala šele proti jutru, ko se je že danilo in ko je Justin že odpiral lekarno.
Ko je slednjič vstala, je poslala po Lheu-reuxa in mu je dejala: »Rabim plašč, dolg plašč z velikim, podloženim ovratnikom.«
»Ali mislite odpotovati?« je vprašal.
»Ne! Toda... ah kaj, smem se zanesti na vas, kajneda, in kmalu mora biti!«
»In potem bi potrebovala majhen kovčeg, ne pretežak, zelo ročen in udoben.«
»Dobro, dobro, razumem, takega, kakor so sedaj v modi.«	.
Za tem mora nekaj tičati, si je mislil
Lhereux.
»In tu,« je dejala gospa Bovary m je vzela uro izza pasa, »to naj vam bo v plačilo.«	.. -
Trgovec je vzkliknil, da tega ne vzame, češ da bi bilo krivično od njega, saj se dobro poznata med seboj! Saj ji vendar popolnoma zaupa! Toda Ema je vztrajala pri tem, rekoč, da naj vzame vsaj verižico, in Lheureux jo je res kmalu vtaknil
v žep in je naglo odšel.
Dejala mu je še: »Pustite naročene stvari v vašem stanovanju, plašč pustite pri krojaču, kamor pridem poni. Dajte mi samo njegov naslov.«
Prihodnjega meseca sta hotela pobegniti. Hotela je zapustiti Yonvi!le pod pretvezo, da gre nakupovat v Rouen. Rudolf bi tam preskrbel potne liste in je imel že pisati v Pariz, da bi od tam takoj odposlali kovčege v Marseille. V Marseillu sta nameravala kuniti voz in konja in se odpeljati v Genovo. Prtljago bi skrivoma naložil na »Lastavico« Lheureux.
Stran AL
»EDINOST* ter. 18.
V Trstu, dne 18 januarja 1915.
ske državne zbornice je naslovilo na pred-»ednika italijanske zbornice brzojavko, v kateri izraža odkrito sočustvovanje ogrske državne zbornice italijanski zbornici ob priliki potresa v Italiji
»Osservatore Romano« o obisku papeža v bolnišnici Sa*ta Marta.
RIM, 16. (Kot.) »Osservatore Romano«
piše v svojem Članku o obisku papeža v bolnišnici Santa Marta: Papež je hotel podati s tem plemenit zgled ljubezni do bližnjega, katera se v naši domovini pojavlja v tako vzvišeni meri. Vendar medtem ni manjkalo posameznih glasil, ki so se naslanjala na čisto neutemeljene podatke in hotele pripisovati papeževemu obisku popolnoma svojevoljen pomen. S tem dokazujejo samo, da so oni ljudje, ki so širili te glasove, zelo slabo poučeni o od-odnošajih sedanjosti in o onih preteklosti.
Inspekcijska potovanja nadvojvode Salvatorja.
LUGOS 17. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator je prispel danes na inšpekcijskem potovanju semkaj. Nadvojvoda je obiskal vse vojaške bolnišnice in zavode Rdečega križa in je izrekel svoje zadovoljstvo nad vsem. kar je videl.
V ameriškem senatu Lodge priporočal komisijo v svrho raziskovanja, zakaj se Ze-dinjene države niso pripravile za slučaj vojne.
VVASHINGTON. 16. (Kor.) V senatu je Lodge priporočal upostavljenje komisije, ki naj preiskuje vprašanje radi pomanjkanja predpriprav za slučaj vojne v Zedinje-nih državah.__
Strahoviti potres v Italiji.
RIM 16. (Kor.) Kralj se je povrnil ob polišestih iz po »otresu prizadetih krajev semkaj. Ljudska množica, ki se je zbrala na kolodvoru, mu je prirejala srčne ovacije ter ga pozdravljala s klici: »Naj živi kralj!«
RIM 17. (Kor.) Kralj je obiskal danes bolnišnico Rdečega križa, kjer se nahaja veliko število ranjenih.
Nato je posetil vladar podružnico vojaške bolnišnice, kjer se nahajajo nadaljni ranjnei. Zanimal se je posebno za ranjene otroke.
Tudi vojvodinja Aosta je posetila bolnišnico Rdečega križa.
SORA, 17. (Kor.) Danes ob 2. uri 15 minut je bilo čuti tu Ip" potresni sunek. Ljudstvo je ostalo mi Deževalo je celo noč in tudi še zjutraj, vsled Česar je otežkočena rešilna akcija.
Včeraj zvečer je dospel semkaj zopet oddelek bersaljerjev.
Pismo z bojišča.
Piše stotnik J., poveljnik kolesarske stotnije.
Dragi prijatelj!
Končno imam priliko, da ugodim Tvoji želji in Ti sporočim nekaj o delovanju najmlajšega orožja — kolesarskih stotnij — Tebi in vsem onim, ki se zanimajo za šport in tako tudi za nas.
Da pa ne boš umel napačno zgoraj omenjene »prilike« in mislil, da je v vojni tudi praznikov ali >delopusta*, Ti zagotavljam, da od vzhoda in juga čujem brnenje »težkih . Vmes se čujejo salve ognja iz pušek. Na vsak način se tu ali tam — vsekakor pa ne daleč odtod — vršil naskok. Je pač vojna, ki nas ne preseneča več z ničimer. Saj vendar traja že dolgo!
Noe je krasna. Mesečna. Od vzhoda pihlja lahen veter. Vojna usoda mi je nakazala za prenočišče kmetsko sobo. To zna človek ceniti. Postali smo pač zelo praktični v vojni. Kakor bi mignil, smo urejeni; hvaležni smo za vse, kar more nuditi več nego strelski jarek, mrzla noč, trudapolni pohodi.
Da, res, izvedeti hočeš kaj o naših vojaških kolesarjih- No, torej!
£portovno po vsej monarhiji znane štiri kolesarske stotnije, krminska, gradiščanska, tržiška in rovinjska, so v zvezi z večjim konjiškim oddelkom žc 6. avgusta prestopile mejo in so v nekaterih dneh prodrle globoko v sovražno deželo. V bojih 13., 14. in 15. avgusta so dobile ognjeni krst. Na nasprotni strani so bili večinoma Kazaki in konjiški oddelki »zagranične straže«.
V neprestanih bojih so prodirale stotnije proti severu do R., kjer se je končno
sklenil stik z nemškimi prednjimi stražami.
Nadaljna naloga je privedla naše vrle kolesarje po tridnevni vožnji do Visle pri O., kjer so se odlikovali v skoraj tritedenskih neprestanih bojih in so, preziraje vse vremenske nezgode, vztrajali proti močnejšim ruskim silam.
Ljutih bojev ob Sanu so se uspešno udeleževali več dni, nakar jih je višje poveljstvo poslalo v drugo ozemlje.
Večinoma združeni s konjico, so sodelovali pri najtežavnejših podjetjih v poizvedovalni službi. Kjer je šlo za forciranje sporočil zakrinkanje naših kretenj ali raz-krinkanje sovražnih, so sodelovali kolesarji, tudi v najtežavnejšem, najnedostop-nejšem ozemlju. In imeli so uspehe in vojaško srečo!
Naj si je bilo podnevi ali ponoči, ob dežju ali viharju, po gozdnatem, peščenem ali močvirnatem ozemlju: nič ni oviralo vrlih kolesarskih čet, da bi ne bili prodirali veselo, smelo. Vsled sistematičnega treniranja ter izbornega moštvenega in o-premnega materijala so napravili na dan vkljub težki obremenitvi koles celo do 74 kilometrov — porivaje, torej ne da bi bili vozili. Duh in ponos, ki sta navdajala stotnije, in pa polno zaupanje v vodstvo je v veliki meri omogočalo dosego takih rekordnih uspehov. Vrednost teh uspehov pa postaja tem jasnejša, če se upošteva dejstvo, da so kolesarske stotnije opremljene z avtomobilnimi treni in da so le-ti ne samo pogostoma obtičavali v blatnem sovražnem ozemlju, temveč sploh niso mogli slediti stotnijam. To dejstvo je ote-ževaio nadobavo vseh mogočih stvari in je tako oropalo — če se je sploh mogoče izraziti tako — stotnije vseh udobnosti: kuharskih zabojev, orodja za popravila, živil, rezervnega materijala za kolesa, pisarne, častniške prtljage i. t. d.
Kakor imajo kolesarje rade vse naše čete, tem bolj osovraženi pa so, po pripovedovanju vojnih ujetnikov, pri sovražniku, posebno pri Kazakih. To pa je tudi um-Ijivo, saj je že v prvem spopadu ena sama stotnija s strojnimi puškami zadrževala več sotnij Kazakov, artiljerijo in štiri strojne puške cele ure na odprtem polju brez zaklonišč in vztrajala v najhujšem ognju, dokler ni bil dosežen namen njene naloge. Sovražnikove sotnije in patrulje so morale plačati gotovost naših lovcev-ko-lesarjev v pogajanju s težkimi izgubami.
Pri kolesarskih stotnijah se nahajajo sedaj najboljši, v športnih krogih dobro znani dirkači. Žal pa je prvega med vsemi, ki je to leto zmagoval navadno pri vsaki dirki, zadela vojna nezgoda. Pri nekem nevarnem podjetju se je s sebi lastno energijo rešil iz vojnega ujetništva. Kmalu nato pa ga je zadela šrapnelska kroglja; zaradi poškodbe so mu morali odrezati nogo.
Vsem kolesarjem in mnogim visokim predstojnikom nepozaben ostane 29. dan novembra. Po ginijivem nagovoru armad-nega poveljnika, ki je izzvenel v navdušen »hoch« cesarju in kralju, je bilo — na sovražnih tleh — podeljenih nič manje nego 33 hrabrostnih svetinj vrlim kolesarjem. Pač najlepši dokaz za hrabro, neustrašeno vedenje pred sovražnikom in velike uspehe tega mladega orožja tekom dosedanje vojne.
Ob priliki te povzdigujoče slavnosti je srebrni rog, za katerega se je pri letošnji veliki vojaški dirki v Ljubljani vršil tako vroč boj, zatrobil na trgu nekega ruskega mesteca jasne zvoke generalske koračnice tja v krasno zimsko jutro. Armadni poveljnik je ponovno izrazil vrlim kolesarjem svoje zadovoljstvo in jih opominjal vzvišenih dolžnosti, nakar se je bataljon popeljal na svojo novo nalogo, in če bog da, tudi po nove vojne uspehe.
morejo izgotavOatl dovofjnega materijala za rusko armado, in je torej navezana Rusija na Ameriko. Francoska da ima pač večje število manjših tvonric za orožje m municijo, ki pa vendar se morejo izgo-tavljati težkih poljskih topov brez amerikanske pomoči Angleška tmdk ne more v lastni deželi izgotavljati dovotfce množine orožja in municije in je v tem tudi odvisna od Amerike. Listi navajajo potem naročila trosporazuma v Ameriki in pravijo, da gre tu le za taka naročila, za katera je brez-dvomno ugotovljeno, da so bila podana in tudi sprejeta. V resnici pa da so podana naročila in tudi deloma že izvršena še znatno večja; kar da je razvidno iz statistike amerikanskega izvoza.
Domole vesti.
Pri vseh teh načrtih ni bilo govora o otroku, in Rudolf je skrbno pazil, da bi ne omenil Berte, na katero je Ema, kakor se je zdelo, popolnoma pozabila.
Prosil jo je, naj bi odložila beg za štirinajst dni, ker da ima nekatere opravke; ko je minulo osem dni, je zahteval nadalj-nega odloga; nato je dejal, da se čuti bolnega; in ko je zopet ozdravel, se je odpravil na potovanje. Tako je minul avgust in slednjič po vsem tem odlašanju, sta določila 4. september nepreklicno kot dan njiju od potovanja.
Napočila je slednjič zadnja sobota.
Rudolf je ta večer prišel prej nego navadno.
>Je-Ii vse v redu?« je vprašala.
»Da.«
Stopala sta po vrtu okoli neke gredice in sta sela v bližini terase na neki zid.
»Ti si žalosten,* je dejala Ema.
»Ne, čemu meniš to?«
Kljub temu je žalostno zrl vanjo.
»Ah ti je težko, zapustiti ta kraj?« je začela iznova, »ali ti bo težko zapustiti prijatelje in znance in se odreči svojim dosedanjim navadam? O, saj razumem to . . . toda jaz, jaz nimam nič drugega na svetu nego tebe. Nadomeščati ti hočem vse:
Rožne politične vesti.
Vojni materijal iz Amerike. Kakor poročajo berolinski listi, se na Francoskem že zelo kaže pomanjkanje municije za težko artiljerijo. Zato da se je obrnila Francoska v Ameriko, odkoder je pred par tedni prišlo 42 velikih strugalnic za izdelovanje težke municije. Obenem pa tudi javljajo nemški listi, da se je nemški poslanik v Washingtonu uradno pritožil pri amerikanski vladi proti dobavljanju znatnih množin vojnega materijala zaveznikom in poprosil, da se prepove izvoz vojnega materijala v take namene. Poslanik je poudarjal, da razpolaga Rusija s samo eno orožarno, Putilovimi tvornioami, ki pa ne
družino in domovino; razvaditi te hočem, skrbela bom zate; ljubila te bom na veke.«
»Ti si divna,« je dejal in jo je sklenil v svoje naročje.
»Ali res?« je dejala in se je smehljala razkošno: »Ali me ljubiš? Prisezi mi!«
»Da-li te ljubim! Obožujem te, srce moje!«
Luna je vzšla krvavo-rdeča na obzorju. Naglo se je dvigala med vrbami, ki so jo večkrat zakrivale kakor zavesa. Nato se je prikazala v svetli belini na praznem nebu in je razširjala bledo svetlobo. Njen srebrni soj se je izlival nad reko in se je tam razkrajal v tisočero zvezdic, ki so se potapljale na dnu vode. Zdelo se je, da visi nad reko velikanski svečnik, s katerega so kapljali raztopljeni biseri. Vsenaokoli je kraljevala tiha noč. Ema je polodprtih oči globoko vdihavala svež zrak. Niti ona, niti Rudolf nista več zinila besedice, oba sta bila globoko zatopljena v svoje sanje. Vsa nežnost minulih dni se je zopet vzbudila v njiju srcih, prekipevajoča, lepa in molčeča, kakor srebrnočista reka tam doli. Včasih je tupatam kaj zašumelo, morda nočna žival, ki je iskala plena v travi. Od Časa se je utrgal sad z drevesa in je padel na tla.
Prijava in Klasifikacija konj (tovorne živine). V smislu § 11 zakona z dne 21. decembra 1912 &L. 235 drž. zak. vršila se bode klasifikacija konj la občino Trst in okoticoj
V	to svrho se poživljajo lastfrikl konj in tovorne živine, da prijavijo tekom roka 18. januarja do 25. januarja 1914 mestnemu magistratu v Trstu, Plazza grande štev. 4f III. nadstropje (vojaško stanovanjsko po-veneništve) Število in pleme svojih konj, kakor tudi število zadevnih oprem za tovorno živino. Zato rabijo prijavnice, ki se tam dobe brezplačno.
Od prijave so izvzeti:
a)	dvom Njegovega Vefičanstva in članom cesarske hiše lastni konj! in njih o-preme;
b)	konji in njih opreme za osebno rabo kneza Lichtensteinskega In vojvode Cum-beriandskega;
c)	za osebno rabo določeni feonfi In njih opreme onih oseb, U uživajo v snrislu mednarodnega prava pravico eksleritori alnosti;
d)	plemenski in gospodarski konji dvornih kobilaren;
e)	erarični konji In njih opreme, potem toliko konj aktivnih častnftov, kolikor so jih dolžni imeti za izvršitev svoje službe.
Dnevi, v kojih se vrši klasifikacija konj, se naznanijo s poartmim razglasom.
V	svrho klasifikacije se morajo konji privesti istočasno.
Konji naj se osebno privedejo, kakor tudi se naj pokažejo konjem lastne opreme. Za konje, Id so že pri kaki prejšnji klasifikaciji
prejeli e v i d en č n i list, naj se tudi predloži ta list
Od predstavitve pred klasifikacijsko komisijo je razun gori pod a) — e) omenjenih konj tudi oproščenih;
toliko konjt lastnih neaktivnim pripadnikom oborožene sile, kolikor so jih obvezani vzdržati v slučaju mobilizacije,
za prevažanje poŠte brezpogojno potrebni t nji, oni za dušne pastirje, zdravnike in Živinozdravnike pri izvrševanju njih poklica na deželi potrebni konji, toda največ po dva,
za policijske in zdravstvene namene, kakor za požarne brambe neobhodno potrebni konji,
v zasebnih kobilarnah trajno v plemenske svrhe uporabljani žrebci in konji, licencirani zasebni Žrebci, vsi edino in trajno za dirke določeni konji,
konji, ki se zaradi bolezni ali nevarnosti okužena ne morejo ali ne smejo peljati iz hleva,
oni konji, ki še niso dovršili v letu klasifikacije četrtega leta starosti,
zelo breje kobile, kakor tudi kobile s se-sajočimi žrebeti za časa šesttedenskega sesanja,
konji s spodaj označenimi napakami, ki kažejo očitno in trajno neuporabnost za vsako vojno službo in sicer: gornje kopito, n v kostni prirastek na kakem členu in kopitni rak, če imajo te napake za posledico očitno in trajno hromost, dalje slepoto na obeh očeh, vrtoglavica in visoka naduha, končno vsi konji, ki so bili kvalificirani za „popolnoma nesposobne" pri kaki prejšnji klasifikaciji v istem nabornem okraju.
Zadevne oprostitvene zahteve naj se istočasno s prijavo uveljavijo in dokažejo.
Za vpoki cane konje normalno veljavne cene se še naz anijo.
Lastniki konj, ki ne izpolnijo zakonite dolžnosti glede prijave konj in tovornih prepreg kakor tudi ne privedejo konj pred klasifikacijsko komisijo in ne pokažefo tovom h pripreg, se kaznujejo z denarnimi globami do 200 K — v slučaju neiztirlji-vosti denarne globe pa z zaporom do najvišje enega meseca. Trst, dne 16. januarja 1915.
Dr. Fabrizi s. r.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. Iz pomožne bolnišnice v prostorih društva „Austria" so bili odpuščeni in poslani nnzaj k svojim četam Urh Pittacco od 7. pešpolka, Slajko Edmund od 4. bosansko - hercegovskega pešpolka, Braulič Ant »n, Josip Be>-narcič in Fran Godni k, vsi trije od 97. pešpolka, Josip Rassmann od 47. pešpolka, Marko Majerik od 72. pešpolka, Silvester Giittler od 42. pešpolka, Ivan Bi undič od 53. pešpolka, Ivan Eller od 87. pešpolka ter črnovojnika Ivan Faszel in Josip Ko^evar. Umrl je v tej pomožni bolnišnici Evgen Juriševič. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadne društva .Ein-tracht" so bili premeščeni Manfred Forna-saro in Ivan Franalič od 97 pešpolka ter Ivan Chicco od 5. domobranskega pešpolka v pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane", Emil Hofmann od 42. pešpolka v bolnišnico v Theresienstadtu in črnovojnik Robert Kosner v bolnišnico v Komotavu. Za superarbitracijo so predlagani Štefan Suzzi in Kajetan Toffani od 97. pešpolka, Kolerič Ernest od 47. pešpolka, Brozovič Matej od 26. pešpolka, Cimas Ivan oJ 53. pešpolka, Martin Puch od 17. pešpolka, Nikolaj Paskalo od 51. pešpolka, Ivan Vi-sintini od 27. domobranskega pešpolka, Jos^p Gaudos od 19. pešpolka, Peter Žerjal od 7. pešpolka, Viljem Reichenbach od 42. pešpolka in Josip Todor od 34. pešpolka. — V pomožno bolnišnico v zavodu „Av stro-amerikaneu so bili sprejeti Anton Mo-rel, Josip Debernardi, Ivan Juršič, Ivan Fra-nelič in Manfredo Fornasaro od 97. pešpolka, črnovojniki Ivan Černeka, Fran Jakopič, Anton Riccobon, Andrej Poropat, Engelbert Cuperla, Josip Lazzar, Anton Krachker, Marij Manis in Kajetan Piccoli, Ivan Rotthacker od sanitetnega _ oddelka, Josip Boluch od trena, Nikolaj Štipak od 53. pešpolka, Josip Schmelzel od 61. pešpolka in Ivan Chicco od 5. domobranskega pešpolka. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Ljudevit Perosa in Ivan Lepin od 97. pešpolka, Josip Reiser od 19. pešpolka, Fran Pahor od 20. lovskega bataljona, črnovojnik Anton Zurkovič, Ivan Schostar od 53. pešpolka, Marij Hesky od 32. pešpolka, Anton Maver od 87. pešpolka, Vid Grgečič od 53. pešpolka, Štefan Toth od 6. havbiŠkega polka in Marcel Maccari od 7. pešpolka.
Dal je za pijačo, a potem je bil okra-den in po vrhu še tepen. Natakar Rudolf Paton, ki stanuje v ulici del Coroneo št. 13, je imel predsnočnjim pri sebi 92 kron denarja ter je bil p sebno dobre volje. Pri Sv. Jakobu je naletel slučajno v neki gostilni na družbo štirih moških in treh žensk ter se jim pridružil. Da se tem svojim novim znancem bolj prikupi, je Paton plačal pijačo za vso družbo v oni gostilni in potem še v drugih dveh. Ko je pa šel z družbo iz zadnje gostilne — v ulici del Molino a Vento, je konstatira!, da mu je bil žep, vzlic vsej njegovi radodarnosti olajšan za 30 kron. Bil je popolnoma za gotovo prepričan, da ga ni ok.adel nihče drugi, nego one štiri ženske, ki so se ga vedno tiščale, in zato je zaLteval od njih, naj mu vrnejo ukradeni mu denar. Ženske so pa začele vpiti in protestirati, češ, da jih dolži po krivem, da se nobena njih nI dotaknila njegovega denarja, a na njih vpitje so prihiteli oni trije moški, ki so bili ž njimi in ki so bili zaostali za kakih 20 korakov. Vsi skupaj so nato skušali Patona prepričati, da se moti, da ga ni okradel nihče od družbe, pač pa morda kdo drugi, ker posebno v zadnji gostilni je tiščalo vanj več ljudi, katerim je tudi plačal pijačo. Vi-
deči, da se Paton nikakor ne dž prepričati in še vedno trdi, da so ga okradle one ženske, so pa oni trije začeli mlatiti po njem s pestmi. Prihitela sta pa nato dva redarja, ki sta odvedla vre skupaj na policijski komisarijat pri Sv. Jakobu, kjer se je ' slednjič izvedelo, da sc je Paton res motil in da je res po krivem dolžil one ženske, kajti ok adel ga je bil 44!etni dninar Danilo Kert, ki stanuje v ulici del Molino a Vento Štl 54/ Redarji so Šli takoj po Kerta in so ga tudi kmalu našli ter ga privedli na komisarijat, kjer je pa Kert priznal, da je vzel ^Patonir 30 krrn, a rekel je, da mu jih ni nameraval ukrasti, pač pa da se je hotel le pošaliti: pozneje bi bil dal Patonu denar nazaj. Vendar mu pa ta izgovor ni koristil, ker mu niso hoteli verjeti ter so ga pridržali v zaporu, dočim so vse ostale izpustili. — Paton je pa potem šel na zdravnišiu* postajo, ker mu je eden onih treh moških dal eno tako po glavi, da mu je napravil precejšnjo rano nad levim ušesom. Zdravn'k mu je rano izpral in mu obvezal g'.avo, a ko ga je vprašal, kje in kako je dobil ono rano, se je Paton zlagal, da so ga trije zlikovci pri Sv. Jakobu, ko se je od tam vračal v mesto, napadli in mu veleli: „Ah denar, ali življenje !" nakar da so ga pretepli in mu ukradli 10 kron denarja. Razume se, da sc je tako zlagal, ker ga je bilo sram povedati resnico.
Pretepi z nožem. 171etni težak Ivan Sachman, ki stanuje v ulici del Solitario št: 3, se je snoči okoli šestih v takozvanem „Fondo Madonnina* spri in stepel z nevim človekom, ki ga pa ne pozna po imenu, kateri ga je zabodel z nožem v levo ramo. Sachman je moral na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik rano obvezal. — Ne vemo še, če je bil aretiran oni, ki je Sach-mana ranil.
—	Tudi 19Ietni klepar Humbert Krovat je bil, in sicer še predsnočnjim kmalu po polnoči v pretepu ranjen z nožem, in to na levem sencu, ra levi strani vratu, v levo nogo in še drugod.
—	Istotako se je predsnočnjim ob dveh popolnoči zgodilo 221etnemu mehaniku Ev-genu Visintinu, ki slanuje v ulici sv. Frančiška Asiškega št. 12: nekdo ga je porezal na glavi nad desnim ušesom in mu ranil tudi isto uho.
Zad";' te vrste je bil 16letni tiskarski vajenec Evgen Damiani, ki stanuje v ulici dei Giuliani št. 27: snoči ob sedmih je prišel na zdravniško postajo: imel je z nožem zadano mu rano na levi podlaktnici. Povedal je, da je rano zadobil v pretepu. Kakor vsem prejšnjim, je zdravnik tudi izpral in obvezal rano.
Neprevidno ravnanje z orožjem. 20-letni težak Marij Ferluga, ki stanuje v Ro janu na Marčežinu št. 105, je včeraj popoldne imel po rokah neko pištolo. Naenkrat se mu je pištola sprožila, a kroglja iz nje se mu je zadrla v dlan leve roke. Moral je na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izpral rano in mu obvezal roko.
Umrli so: Prijavljeni dne 16 t. m. na mestnem fizikatu: Bra da Josip, 80 let, ul. della Scaletta št. 4 ; Kavranek Hermann, 6 mesecev, ul. Giuliani št. 29; Kocjančič Anton, 58 let, Rocol št. 229 ; Baurecht Jurij, 73 let, ul. del Fortino št. 5; Roseiti Ama-bile, 9 mesecev, ul. della Fonderia šr. 5; Donner tstela 82 let, ul. N. Machiavelli št. 16; Schiavuzzi Alojzij, 3 mesece, Vrdela št. 326; Waller Terezija, 80 let, ul. sv. Frančiška Asiškega št. 41. — V mestni bolnišnici dne 14. t. m.: Stolčič Nikolaj, 39 let; Jug Anton, 50 let, Piadimiri Ana, 59 let; Frausin Fran, 46 let; Majer Aton, 42 let; Zakaj Elizabetta, 34 let.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu' se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhot v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jeJilni listi
:: H&ii OuLAS		l S"
□□ □□	se račnnajo po 4 sto L besedo-1 Mastno ti-kane besede se raču-1 najo eDkrat več. — Najmanjša« : pristojbina znaS.i 40 stotink. :|	□ □ OD □□
Pertot, urar,
ulica Stadion št. 26!!
IG
Dff J7lf j*|| A meblirane ali prazne sobe, za eno ali KlUlllllK dve osebi, kakor tudi meblirano ali prazno stanovanje se oddajo takoj v najem v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 9 pritličje.	100
finftUnfV v	San Marco 5t. 35, toči kraški
UUalllflU teran prve vrste po kron 1*04 ter vipavska in istrska vina.	1229.
Advokata
Dr. WILFAH ii Dr. 11
lileta izurjenega
solicitatorja.
Vstop takoj.
Ponudbe: Trst, Voltinlškn unco 13
Dr. PK&NIK
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA i CATER1IU ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne In vodne (spolne)	' '11 - i in 7—7Mt