Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K nn leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za /linoriko in druge tuje države 4 K 60 vin.| — Posamezne številke se pro----dajnjo po 10 vin.
v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serall pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2.
Štev. ie.
V Ljubljani, dne 6. maja 1909.
Leto XXII.
ta mM lovske postave
poroča! deželni poslanec dr. Iv. Zajec v seji vodstva S. L. S.)
S. L. S. jc vložila v zadnjem zasedali! deželnega zbora predlog za spremeniti lovske oostave. Predlog sc je glasil: 1. Lovska postava naj se jednotno izda za vse zadeve lova. v Lovska postava se izdelaj po sle-ečili načelih:
a)	Zajce se izvzame iz varstva lovske postave; kjer pa občinski odbori hočejo zajca varovati, lahko to store po svojem skiepu za eno upravno dobo lova:
b)	občine Hiiejo izvrševati občinski lov
same;
c)	polaganje strupov jc načeloma prepovedano; vendar zamore občinski odbor to dovoliti pod določenimi pogoji, ki naj se v občini javno raz-Klase;
t) škodo, ki jo napravi divjačina in lov, naj ceni razsodišče, obstoječe iz župana, oziroma občinskega svetovalca in zapriseženih cenilcev. V to razsodišče sme poslati tudi lovski za-kapnik svojega zastopnika; « gospodar občinskega lova je občina, ki v okviru občinskega obsega z lovom svobodno razpolaga. „ Deželni odbor je dalje še dobil sle-,eta Podrobna navodila:
L I.ov v občini bodi po sklepu ob-■msKega odbora: a) ali popolnoma prost, P' ah Pa se da v zakup, i* „ Sa.molsvoji lovi se obdrže, toda cb-lC& Remija se razširi na 500 oralov. ,'jl ' • ^kode ocenjuje župan in dva ce-
Umlce izvoli občinski odbor, ioiri/" i odIo2itvi odškodnine po cenilni Idbnr i -C d°Pustlla Pritožba na občinski ' Ju končno veljavno razsoja, če
škoda ne presega vsote 25 K; pri škodah nad 25 K ,e dopustna pritožba na deželni odbor.
Tako se glasi sklep deželnega zbora, taka so bila navodila za novo lovsko postavo.
Načrt lovske postave je izdelan. Temeljne točke tega načrta se vjemajo s predlogom deželnega zbora. Razlikuje se pa načrt od teh načel v nebistvenih stvareh, ali pa so nekatere točke formalno drugače izvedene iz pravnih razlogov.
Načrt postave loči love:
I.	Samosvoj lov. Pravico do samosvojega lova daje: a) zemljišče, ki meri 500 oralov, bodisi, da je posestnik fizična ali pa juridična oseba; b) samosvoj lov ima brez ozira na velikost posestva, kdor ima isto primemo ograjeno; c) samosvoj lov imajo dalje posestniki zverinjakov.
Samosvoj lov, zlasti po točko L naveden, ima lahko tudi občina. Mora pa upravljati ta lov, kakor je za občino najbolj koristno.
II.	Občinski lov obsega vsa zemljišča posestnikov ene občine, izvzemši zemljišč, ki dajejo pravico za samosvoj lov. Posestnike zastopa pri upravi lova občinski odbor, ki mora skrbeti, da se z lovom gospodari, kakor zahteva lokalni interes zemljiški^ posestnikov.
Občinski odbor sklepa vselej za dobo treh let, kako naj se izvršuje občinski lov.
Uprava lova je po načrtu postave trojna:
1.	Lov sme dati občina v zakup.
2.	Sme izvrševati občina lov po izvedencih.
3.	Ali pa po drugih zaupanja vrednih osebah.
Svobodnega lova, t. j. da bi smel vsakdo brez izjeme na svojem streljati lovne živali, načrt ne pozna.
Šest mesecev, predno je potekla zakupna doba, mora občinski odbor skle
niti, kako se bo v bodoče upravljal občini ski lov.
Tozadevni sklepi veljajo za dobo treh let; lovska upravna doba se prične redno s L julijem.
Ce ie občinski odbor sklenil, da se da lov v zakup, se proda lov na javni dražbi. Dražbo vodi politična oblast, če si ni občina izrecno pridržala pravice dražbe.
Proti volji občine ne more politična gosposka nikdar podaljšati zakupne dobe. Sme pa to storiti z njenim privoljenjem, ako to zahteva interes občine v izvanred-nili lazmerah.
Načrt postave ima določila, po katerih sme politična oblast po predlogih občin in podobčin izvrševati komasacijo lovov. Ravno tako sme razdeliti lov v več delov, n. pr. po katastralnih občinah.
Jstotako jc mogoče lovske okoliše po predlogih prizadetih občin in podobčin ar-rondirati. Dele, ki spadajo lovskemu okolišu sosednjega lova, je pritegniti ali zamenjati s kraji prve občine, ako sta s tem zadovoljni obe občini in se s tem izboljša lovski okoliš, kar povzdigne lovsko zakupnino.
Načrt postave navaja lovne in škodljive živali. Zajca ne najdemo več med lovnimi živalmi, ampak ga dobimo v vrsti lisice, volka itd.
Ima pa zajec prednost, da ga smejo občine uvrstiti po sklepu občinskega odbora med lovne živali, pa le za dobo treh let, t. j. za eno upravno dobo. Potem seveda uživa zajec v dotični občini vse pravice in dolžnosti lovnih živali.
Drugod pa, kjer občinski odbori ne store enakega sklepa, bo smel vsak posestnik na svojem pobijati in zatirati zajca, kakor vsako drugo škodljivo žival. S tem pa si bo smel prisvojiti tudi meso in kožuh zajcev. Da, £elo zajčje gonje bodo lahko uprizarjali zemljiški posestniki proti zajcu, če jim bo le preveč škode napravil
Hal, kakor je to v letošnji ostri zimi storil na premnogih kraj.-h...
Polaganje strupov je načeloma prepovedano. Pofegati pa smq strup v od daljenih gozdih" le. oni, ki ima dovoljenje občinskega odbora. Tak sklep mora župan pravilno in javno razglasiti. Kraj, kjer sc strup polaga, je vidno zaznamovati.^
Lovec sme ustreliti psa ali mačko, če ju zaloti 400 metrov od hiš. Sicer nima te pravice, ampak bi zagrešil v nasprotnem slučaju kaznjivo dejanje.
Važen in zanimiv ter originalen je oni del načrta postave, ki se. peča z odškodnino škode, katero napravi divjačina ali lov. Nobena deželna postava nima odškodninskega postopanja izvedenega, kakor je v tem postavnem načrtu.
Škodo ceni razsodišče. To razsodišče obstoji iz načelnika in dveh razsodnikov. Načeinika imenuje za eno upravno dobo lova deželni odbor, katerega naznani deželni vladi. Načelnik bodi neomadeževan ter poznaj kmetijske razmere svojega okraja. Razsodnika imenujeta prizadeta stranka in pa lovski zakupnik. Zakupnik lova in oškodovani posestnik se smeta seveda privatno zmeniti in poravnati o škodi. Ce tegn ne storita, razsodi razsodišče, ki končno veljavno razsodi. V tem oziru jc razsodišče avtonomno. Tehtni so razlogi, da da načrt tem razsodiščem avtonomijo. Pritožba na deželni odbor ali pa na drugo oblast bi bila iluzorna vsled tega, ker oni. ki škode ni videl, ni v stanu tako pravično ln pravilno oceniti, kakor izvedenci, ki, so v razsodišču itd.
Zakupnina lova pripada po sklepu občinskega odbora ali občinski blagajni, ali pa se razdeli med posestnike po velikost^ irih zemljišč.
Ce bi pa občina sklenila, da se lov upravlja po prvem aii drugem načinu, po izvedencih ali po zaupanja vrednih osebah, potem nosijo zgubo ali dobiček lova vsi posestniki po velikosti njih zemljišč. Vse pr.tožbe izvirajoče iz uprave lova, gredo na deželni odbor.
Taka so bistva načrta lovske postave. Mojc prepričanje je, da je že ta načrt za kmečki stan vzprejemljiv. Ce ga bodo občine prav uporabljale, bodo dosegle, da se v krajih, kjer je zajec kmečkemu ljudstvu vsled svoje požrešnosti škodljiv, iztrebi, v krajih pa, kjer donaša lov občinam lepe dohodke, bo umna občinska uprava dosegla, da bo lov v ceni še poskoči Na občinskih odborih je ležeče, kako bodo gospodarile z lovom. Ljudstvo pa naj skrbi, da bo pošiljalo na čelo občinske uprave može, ki bodo izvrševali postave, sklenjene ljudstvu v korist, res tako, kakor žele njih zastopniki.
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR. Prva seja.
Državni zbor se je po velikonočnih počitnicah sešel prvič dne 27. aprila. Češki radikalci so po svoji navadi pozdravili 2'
nepriljubljenega ministrskega predsednika z vpitjem in kričanjem, ki je rajalo toliko časa, dokler ni zbornični predsednik začel govoriti o umrlem p&$lan,eu Kaftaiui. Nato \so zopet zaropotali nad vlado socialni de-jnokratje, ker jc polici «1 bila prijela pri neki demonstraciji dva njihova poslanca. Pa taki prizori že niso več niti smesm, niti .zanimivi, ker se dogajajo pri vsakem zasedanju državnega zbora. — Ob otvoritvi je govoril tudi ministrski predsednik; iz njegovega govora je odmevalo ponosno veselje, da se je naša država v zadnjih zapletkih s Srbijo tako sijajno izkazala. Binert je povdarjal, da je bosansko vprašanje popolnoma rešeno, in sicer za nas ugodno rešeno, a obenem je govoril jako prijazno tudi o Srbiji, s katero bo — kakor vlada upa — kntalu sklenjena povolj-na trgovinska pogodba. Nadalje je govoril ministrski predsednik o obilnem delu državne zbornice, ki bo morala obravnavati o spremembi poslovnika, proračunu, jezikovnem vprašanju itd.
O denarjih.
Najbolj je sedaj v zadregi naš finančni minister Bilinski. Pripravi anje za vojsko je stalo velikanske denarje, državne blagajne so sc izpraznile in vlada si je morala pomagati s tem, da je vzela posojilo, toda pri tem ni nič prosila dovoljenja cd državnega zbora, kar je protiustavno. Zato se bo težko zagovarjala pred poslanci. Vrhu tega bo treba iskati nov li dohodkov -- toda nihče ne ve povedati, kje bi jih bilo dobiti. Državnih izdatkov je namreč vsako leto 165 milijonov, dohodkov pa le 100 milijonov. Tudi posamezne dežele, ki so močno zadolžene, namerja država podpreti, kar bo zopet stalo; zato si hoče finančni minister Bilinski pomagati z davkom na pivo, čemur se pa upirajo zlasti češki poslanci, ker bi vsled takega davka trpele n ihove pivovarne.
Madžari v Bosni.
Listi so naenkrat prinesli vest, da je cesar potrdil zakon, po katerem se ustanovi madžarska banka v Sarajevu, in da začne banka delovati že meseca majnika. Avstrijski poslanci so bili vsled tega silno presenečeni. Ko so Madžari začeli iztego-vati prste po Bosni, je pazljivi in previdni dr. Susteršič opomnil v zbornici našo vlado na nevarnost, da si Madžari gospodarsko osvoje Bosno; tedaj je finančni minister Bilinski obljubil, da bo tudi Avstriia sodelovala pri banki, če se osnuje. Sedaj pa naenkrat preseneti javnost novica, da je banka od cesarja že potrjena — in poslanci niso o tem nič vedeli! Vlada se bo morala zagovarjati v bosanskem odseku pa ji bo težko umiti zamorca. Skupni finančni minister, Madžar Burian, se je na-tihem bil dogovoril s svojimi rojaki glede banke in ko se je naša vlada vzdramila in hotela braniti avstrijske koristi, je bilo ze prepozno, ker je stvar bila gotova. Ce ,so nas Madžari zopet presleparili, bo naš
ministrski predsednik dajal »S ovanski jednoti« strog odgovor.	"Vciiiski
Ogrski ministri
so se po triletnem srečnem ministrovanju morali zahvaliti za svojo lepo ministrsko
čast. Ko so prevzeli svojo službo, so via dar. u obljubili, da ne bodo sitnarili z >, vimi madžarskimi zahtevami in da j, izpeljali pošteno volivno reformo. pa snedli besedo. Začeli so terjati samostojni ogrsko državno banko, volivno reform! ,pa'so odlašali in odlašali — menda i, sodnji dan. Tedaj je minila potrpežljivo« tudi našega vladarja, ki je Madžarom na mignil, da je njihove predrznosti dosti in zahteval, naj izpolnijo dano obljubo. p0. sledica je bila, da so ministri odstopili iil pripravili popir, na katerega k do pisali pobotnice za svojo obilno ministrsko po. ko tlino. Kaj se bo sedaj zgodilo in kdo prevzame vlado, še ni gotovo. KoSutova »neodvisna stranka« se silno nerada loči od vladnih jasli, kjer so jo pitali 7. dobrim ovsom, in upa, da pride zopet na vrli. Cesar je sedaj v Budimpešti, kjer sc po-gaja z madžarskimi politiki.
ZMEDE NA TURŠKEM.
Sultan vjet.
24. aprila so pridrlc mladoturške čete v Carigrad, poklale in postreljale staremu sultanu zveste vojake, nastavile vsakomur, kdor bi se drznil ustavljati, 11 m ia puško na prsa, zasedle celo mesto — sultanova palača pa je morala izobes ti zastavo v znamenje miru in sulian je bi! .letnik svojih mladoturškili podožnikov, Evropske velesile so bile sklcnlc, da: ne bodo vmešavale v turške zadeve — to jc bilo za sultana usodepolno. Pomoči od nikoder, v Carigradu pa gospodarijo' Mladoturki, njegovi zakleti sovražniki!
Čudna je sultanova usoda. Pred ,1' leti so ga spravili na prestol isti Mladoturki, kateri so ga sedaj odstavili! A skoro moramo reči, da Abdul Hamid ne zasluži nič boljšega. Ko je zasedel slavni prestol turških kalifov, jc obljubil, da bo varoval ustavo, pa jc kmalu prelomil prisego in besedo, ki jo je dal Mladoturkom. ki so 11111 bili poklonili žezlo. Pokazalo se je. da v njegovih žilah polic ista kri, kakor v vseh njegovih prednikih. Razgnal je parlament, plemenitega Midliat - paso ■pregnal, svoje nasprotnike jc kruto preganjal, ni zlepa ostal živ, kdor se mu«' hotel ukloniti. Razsipal jc milijone, dal po-klati 300.000 Armencev kristjanov, spravil državo na rob propada. Vrhu tega so .Mladoturki prepričani, da je bjl kriv tiifu .zadnjega upora proti mladoturški vlaui, m s tem je bila mera polna.
Sultan odstavljen.
Ko je bil Carigrad zaseden in ko je^
... . .. _ „sc| tur-
mestu zopet zavladal mir, sc je seš ,
..........svetuje, kai !<<
_______________ __ poslane
dokaze, da je sultan Abdul
-------»	I IIIUUI »""■ T -- - «
ški državni zbor, da se posvetuje, — , storiti s sultanom. Ker so poslanci im« bdul Hamid vedel
za zaroto, ki se je snovala proti Mbdo-t ur kom in ustavi, je bila s tem njes«* ,usoda odločena. Zbornica je s pretez" večino sklenila, da se stari sultan oosw in za vladarja proglasi njegov mlais« o Rešad Efendi. Zbornica je to morala niti že zato, da se preprečijo novi nem" Mladoturški vo;aki. ki so sedaj gosppa™ Turčije, so namreč silno razburjeni, » so dne 13. aprila Staroturki pri uPoru v
morili toliko mladoturških častnikov, in so tahtevali, naj zbornica sultana odstavi, j^er ga bodo sicer sami umorili.
Toda vsaki turški sultan je obenem verski poglavar mohamedancev in zato inorc biti odstavljen le tedaj, če to dovoljujejo verske postave. O tem pa odlo-čuje Šcjk-uMzlam, najvišji verski dostojanstvenik. Zato je zbornica poslala ponj, da tudi on pove svojo sodbo. Ko je stopil y zbornico, so ga vprašali, kako treba postopati z dostojanstvenikom, ki je opeto-vano 1\ršiI koran, kradel cerkveno posest, .zapravljal narodno premoženje, moril, povzročil meščansko vojsko in krivo prisegel. Šejk je odgovoril, da ga morajo po jnohamedanski postavi modri iz naroda odstaviti. Nato so se senatorji in poslanci dvignili s sedežev in rekli: Določamo, da se odstavi Abd-ul-Hamid.
Potem je zbornica poslala k Abdul .Haniidu odposlance z naznanilom, da je odstavljen. Sultan je bil potrt in je žalostno izjavil: To je moj kismet (usoda). Dejal je tudi, da se boji za svoje življenje, a
Abdul Hamid prognan.
Medtem so se mladoturški voditelji domenili, kam spravijo Abdul Hamida na varno. Dne 28. aprila ob eni ponoči so ga pripeljali na kolodvor, ki je bil zastražen od vojakov, da ni mogel nihče blizu. S sultanom gresta v prognanstvo dva njegova mlada sinova ter enajst žena. Sultan se je pripeljal na 'kolodvor v navadni, ponošeni obleki in je bil zelo bled in prepaden. On, ki so .nekdaj pred njim padali podložniki njegovega širnega cesarstva na kolena in se dotikali tal s čelom, on, ki so mu ne-,kdaj njegove čete klicale slavo, kjerkoli se jc javno pokazal — isti Abdul Hamid je sedaj stopil na kolodvor med dvema molčečima vrstama svojih vojakov in nobena roka se ni dvignila k pozdravu. Sultan je sam moral prvi pozdraviti častnike, •tedaj so mu šele tudi oni salutirali. — Nato se je vlak odpeljal i:i se ni ustavil na jiobeni postaji .dokler ni prišel v mesto .Solun, ki je odločeno sultanu, da v njem preživi zadnje, žalostne dneve svojega .življenja. Na solunskem kolodvoru ga je
Novi sultan Mohamed V.
Prejšnji sultan Abdul Hamid.
Rumnnski kralj Karol.
Ob 70-Ietnici njegovega rojstva.
poslanci so mu zatrjevali, da mu življenje ni v nevarnosti.
Mohamed V.
Prejšnji sultan Abdul Hamid je želel, da zasede za njim turški prestol njegov 'Najljubši sin Burlian Edin, toda tega so Mladoturki zaprli in proglasili za sultana Abdul Hamidovega brata Rešada, ki si je dal itne Mohamed V. Novi sultan je dve leti mlajši od svojega brata Abdul Hamida; rojen je bil 3. novembra 1844 v Carigradu. Mladoturki so ga spravili na prestol. ker jim ne bo delal posebnih preglase, temveč bo tako plesal, lka'kor bodo žvižgali.
Ko je bil razglašen novi sultan, je po Carigradu in drugih turških mestih zado-ne'o slavnostno gromenje topov. Sultan je Posegel na ustavo, a da morda tudi on ne /Prevari svojih mladoturških prijateljev, «akor jih je prejšnji sultan, bo moral še enkrat javno priseči, da bo čuval in varoval ustavo.
sprejela vojaška straža in ga odpeljala v mesto.
Mladoturška vlada je kupila v Solunu ,za svojega znamenitega jetnika krasno vilo. Iz nje se vidi lepo po morju in po celem mestu, obdaja jo krasen vrt, ki je pa opasan s pet metrov visokim zidom. In da ,so Mladoturki popolnoma brez skrbi, jim jamči vojaška trdnjava na hribu, ki lahko •vsak čas vilo s topovi do tal poruši. To je •torej dosmrtno bivališče nekdanjega sultana Abdul Hamida. Govorilo se je že ,mnogo o tem, da postavijo Mladoturki sultana pred sodišče, a te govorice najbrže jniso resnične. Abdul Hamid bo torej še dalje živel v svoji zlati kletki in se oziral po Solunu, ki prireja sijajne slovesnosti ,na čast novemu sultanu Mohamedu V.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillnmnn D. J.
(Dalje.)
DEVETO POGLAVJE.
Ponižan.
V isti dvorani, v kateri jc nekoč poslanik Gal sprejel 'judovsko poslanstvo, so se danes zbrali Vespazijanovi nižji poveljniki. Dasiravno je stari vojskovodja že precej v letih, vendar še ni izgubil svoje nekdanje čilosti in jakosti. Z njegove mogočne in široke glave na krepkih ple-čali sije še bolj delavnost in odločnost kakor z njegovega sina Tita. Oči mu zro v svet mrzlo >in previdno; le redko vz-plamti v njem ona drzna ogirevitost, katera žari v pogledih Titovih. Svoje globoko razorano obličje, nad katerim sa-muje le še nekaj sivih kodrov, nosi po običaju rimskih velikašev gladko obrito.
In tako stoji v svoji bogati vojaški opravi, odet s škrlatnim plaščem vrhovnega poveljnika, poleg mize, na katero je položil svoj pozlačeni šlem in nekaj zganjenih pisem, ter sprejema prihajajoče podpoveljnike z uljudnimi pokloni. Samo kralja Agripo. ki je ojačil njegovo vojsko s tridesetimi tisoči mož, počasti z bolj srčnim pozdravom ia mu ponudi sedež na svoji desnici. Titu pomigne na levo, sebi nasproti pa obema poslanikoma Plac/du in Cerealu.
Vespazijan prečita najprej senatovo pismo, ki je ravnokar došlo iz Italije, ter pojasni tudi z nekaterimi zasebnimi pismi iz Rima tamošnji položaj. »Senat je torej Galbo priznal za cesarja,« sklene svoje poročilo. »Zdi se, da vlada med belgijskimi, porenskimi, španskimi in ital-skimi legijami enako navdušenje za novega vladarja. Zadnji čas je, da se poklonijo tudi naše legije novemu cesarju. Predlagam, da se opravi za vojsko splošna daritev in se uprizore slavnostne igre. Vrliu-tega naj se pošlje v Rim odposlanstvo, ki pozdravi v imenu vzhodnih dežela Galbo ob slovesnem vhodu v mesto. Tit, pripravi se na pot! In kaj misliš ti, dragi kralj Agripa?«
»Veš, da se popolnoma strinjam s tvojim načrtom,« odgovori prekanjeni Herodijan. »Morda mi milostno dovoliš, da prevzamem stroške slavnostnih iger? Hvala! In če je všeč tebi in zmagoslavnemu Titu, se udeležim tudi jaz poklonit-ve v Rimu, seveda, če tačas lahko opravite tukaj brez mene.«
»Upam, da ne pridemo v zadrego zaradi tvoje odsotnosti, hrabri kralj,« odvrne Vespazijan z napol zaničljivim smehljajem. »Sicer se pa vrneš itak dosti zgodaj za skupni napad na Jeruzalem. Dokler se sovražniki mesarijo med seboj, bi bilo nespametno delati z napadi med njimi mir in edinost. To poveš tudi Galbi,« de Vc-spazfjan, obrnjen proti Titu, »če se bo čudil našemu nenaglemu «in previdnemu po-
3i
stopanju. Reci, da mora postajati naš krog okoli glavnega mesta vedno ožji in da mislimo zapoditi bežeče prebivavstvo v mesto, kjer se kmalu samo uniči ter po-inrje lakote, dokler naše čete brez posebnih izgub ne dokončajo te žaloigre z ognjem in mečem. Kajti to judovsko ljudstvo mora na vsak način s svojo presto-lieo izginiti s sveta, ker se drugače nikdar ne bi uklonilo rimskemu gospostvu, Njih Bog je sovražnik naših bogov, in naši bogovi ga sovražijo!«
Agripa bi kaj rad povdaril razliko med strastnimi in zmernimi Judi, ki so naklonjeni Rimljanom; toda govoriti si upa le napol, in Vespazijan mu odgovarja, da sc mora Judom, ki darujejo rimskim bogovom, ne le prizanesti, ampak jih tudi spoštovati in častiti. »Ampak rimske države ne smemo smatrati za državo s po ljubnimi bogovi! In ta misel mi daje povod, da se pomenim z vami o nekem slič-nem dogodku.«
Vespazijan nadaljuje, da se je tribun Lucij Flav vrnil iz Rima kot kristjan in zdaj očitno pripoznava svojo vero. Pripomni pa, da se je odlikoval tribun pri obleganju gradu v Jeruzalemu z izredno hrabrostjo, da je potomec slavne rini'-k. rodovine in je kneginja Družila vložila pismeno prošnjo za njegovo pomiloščenje, slednjič, da se ne sme prezreti, kolikega pomena bi bilo njegovo poznan e kraja pri obleganju jeruzalemskega mesta.
Po teh besedah da Vespazijan pripeljati tribuna Lucija predse. Tribun stopi pred svojegd sodnika s plemenito spošt Jjivostjo, izpove svojo vero ter izjavi, da je pripravljen zanjo umreti.
Vespaz.jan zre Luci a, pravo podob ) rimskega vojščaka, s tihim zadovoljstvom in odobrava v svoji notranjosti oni pogum, s katerim jc branil tribun svoje prepričanje. Ali takoj ga jame karat; z ostrimi besedami, kako more kot Rimljan zatajiti vzvišene bogove, ki so povzdignili njegov narod nad vse narode sveta. Kako more kot tribun omadeževati svo' stan ter se izneveriti Jupitru, kateremu je vselej daroval, preden je šel v boj, in pod cigar orlom je prelival svojo kri. Veleva mu torej v imenu cesarjevem, da takoj daruje najvišjemu in mj/boljšemu Jupitru.
Lucij pa se odzove povelju svojega vrhovnega poveljnika z besedami Gospodovimi: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. »Kristjani bodo tvoji na boljši vojaki in najzvestejši podaniki cesarjevi; le tega naj nihče ne ukazuje, kar je Bog prepovedal,.« In pri tem vztraja tribun navzlic vsem grožnjam Vespazijanovim, dokler ga ne odvedejo jz dvorane.
Nato prosi poveljnik najprej kralja Agripo, da mu pove svoje mnenje v tej zadevi. »Niti za las ne mislim drugače kakor ti,« odgovori kralj. »Ce pa hočeš vkljufo temu čuti mojo pohlevno sodbo bi predlagal za tega hudodelca smrt! Glej, vsak dan narašča število odpadnikov, ki pristopajo k gnusni strankii onega Nazarenca, in jaz jih sovražim bodisi kot Rimljan, bodisi kot Jud. Tega tribuna jim moramo postaviti za zgled: pomeri naj se
novemu cesarju s Vsekako pa te
v amfitcatru na čast kakim gladnim levom!	_ .
prosim, da prav nič ne upoštevaš prošnje mo:e -.estre Družile; je pač dobra stvarca, toda modrosti trma kaj prida v glavi « "" ~ vpraša Vespazijan, ne tla la kaka poteza na

»In ti, Tit? bi se mu izpreme obličju.
Tit pravi, da je Neron prvi med rimskimi cesarji začel preganjati in moriti kristjane zaradi njih vere, in mu prav rad privošči to slavo. Vendar čemu se prič-kati in prerekati za razna modroslovska in verska mnenja, dokler plačujejo njih pristaši davke in vestno izpolnjujejo vse svoje državljanske dolžnosti? Zapodijo naj tribuna iz vojske, in potem svobodna mu not kamorkoli!
Cercal je povsem drugačnega mnenja. Povdarja, da je gotovo še mnogo drugi kristjanov v vojski. Pri prihodnji daritvi naj bi se vsi, ki bi ne marali darovati Jupitru kadila, razorožili, postavili v vrsto in potem naj vsak deseti mož plača svojo upornost s smrtjo. Vojski sc jc bati opravičene jeze bož.c, dokler jo bodo onečeščevali kristjani.
Tudi Plac.du je všeč, če sc ob priliki daritve izločijo vsi kristjani iz posameznih legij, ali one morije, katere jc nasve-toval njegov prednik, sc mu zde preveč grozne. Čemu oslabiti vojne čete za toliko hrabrih bojevnikov? Pozna dokaj kristjanov, ki se prav tako odlikujejo po svo i zvestobi in neustrašenosti, kakor Rimljani. Pametno bi bilo, če sc kristjani združijo v posebno kazensko stotnijo, ki bo na potovanju, v taboru in na potiočnih stražah opravljala vedno samo najtežje službe in ob času napadov branila najnevarnejša mesta.
»Pa meniš, da bi taka stotnija nc uskočila k sovražnikom,« ga vpraša Vespazijan.
»Možje, ki rajši umrjo, kakor da bi zata;ili svoje prepričanje, niso izdajalci,« odgovori Placid.
»Tvoj svet mi ugaja in ga hočem še premisliti. Sicer pa upornike lahko vsak trenutek zatremo, kakor je omenil Ce-real. Dobro. Kristjani naj torej delajo nasipe, stojijo na straži in napadajo sovražnika. Vse, pri katerili se morda pojavijo znaki nezvestobe, lahko na licu mesta posekate.^ Iej stotniji morajo načeljevati najstrožji podpoveljniki in desetliiki. Tribun Lucij Flav pa naj izgubi vse svoje vojaške časti in služi v novi stotniji kot
{jenahf* ^^ S t6m StVar °prav"
Tu odslovi Vespazijan svo'c lfižje poveljnike s površnim in naglim pozdravom ter pridrži pri sebi samo svojega sina I ita,
»Čudim se tvoji nenavadno mili razsodbi,« de oče s strogim glasom. »Najbrž si se spomnil, da je bil tribun nekdaj tvoj soucenec? I o ni lepo od Rimljana! Rajš bi se bil spomnil Lucija Junija Bruta> Za kazen moraš tribunu osebno sporočiti mojo razsodbo ter jo takoj izvršiti f«
Iakoi odide Tit in naznani svojemu nekdanjemu prijatelju očetovo razsodbo Lucij zdreveni in prebledi; desetkrat huj?e
bi
ga je zadel udarec, ko mora izgubiti čw in ugled, kakor če bi ga bdi obsodili , smrt.	a
To opazi tudi Tit ter mu reče: »Ukln ni se torej povcljnikovcniu ukazu in daru bogovom! Daj, popravi svoje nespametn ,ravnanje, in potem te vnovič jiutrdim tribuna!«
»Celo ti bi me moral prezirat', če ravnal zoper svoje prepričan e, cdgovo Lucij.
Pa si rajši izberi smrt namesto sramote ter umri kakor Rimljan! Na, tli imaš meč!«
Ze stisne Lucij s krepko roko meč,da si ga nastavi na prsi. Ali v tem litpuse premisli ter ga vrne Titu z grenkim smeli Ijajem, rekoč: »Videl boš na bojišču, da me ni strah smrti. Toda sam se ne sineiit ugonobiti, ker je prepovedal Bog, ki ji edini gospodar življenja in smrt'.
»Le bodi strahopetnik, če ti zapovedi tvojega Boga velevajo strahopetinst,« de Tit z zailičljivim in prezirljivim glasom tei zapusti svo ega ponižanega prijatelja .
In tako je moral začeti Lucij flav grenko življenje trpljenja in siamotc. Na praznik javne daritve se je kakih sto v jakov branilo Jupitru darovati kadila; Ii so ravno najboljši in najzanesljivejši, kakor so pozneje pripovedovali v z nojevi} l eni stotniki. Le malo se jih je zbalo trpljenja zaradi Kristusovega imena in darovalo maliku. Vespazijan si ogleda zveste pristaše Kristusove ter jih cbsuje z očitanjem in karanjem; nato jih izro i Bilozu Vafru, najstrožjemu stotniku, kar jili ie imel v svoji armadi, ter mu zapove, naj nikar ne prizanaša kristjanom bodisi podnevi ali ponoči, v taboru ali bitki. Vsa vojska se roga srditemu Bilozu Vafru, da je izbran kazirencem za poveljnika in mora gnati svojo krščansko četo i/, mesta v bližnje taborišče. »Čakajte, psi,« škriplje stotnik, »vse vam še povrnem. Nc boni ravnal z vami (uikor z rimskimi vojaki, ampak kakor z ničvrednimi sužnji. Le naglo delat, dočim se vaši tovariši tačas Jahko radujejo veselega praznika! Tamlc so hlevi in morajo biti takoj vsi posnaženi! Zvečer pa na stražo! Gorje, čc zasačim koga v brezdelju in slišim kako godrnjanje; zaplesale bodo šibe po njegovem Ic; nem hrbtu! Pokažem vam. kaj se pravi zapustiti velikega Jupitra in noreti za onim križanim Galiiejcem!«
Ko opravlja Lucij prvič v svojem življenju pozno zvečer najnižja dela zadnjega hlapca, čuje od neke strani klicati svoje ime in se obrne tjakaj. »Ali. Marcij,« vzklikne iznenaden in pozdravi desetnika. »Veni, da bi me rad poučil v teh opravili']; katera moram zdaj izvrševati! Citani J že z oči, kaj hočeš reči! Toda, nikar se ne trudi, dobra in zvesta duša! Ti mene umeš in me ne moreš umeti!«	.
»I, kako naj urnem in verjamem. M se pusti sin rimskega senatorja in tribuna naše slavne dvanajste legije ponižati kakor pes« odgovori stari vojščak in si »«'ise solzne oči. »Povem ti, Lucij, kaj je pravzaprav s teboj. Začaran si, tako resnično, kakor resnično sem pošten rimski vajah-Zato sem se posvetoval z vedeževavcem
kvartom Kverulom, katerega ima celo „,i božanski Vespazijan zelo v čislih, in ' ,„! je skuhal za drag denar neko na-; nrotuo čarodejno zdravilo, ki te prvi hip »zdravi.« Marcij pokaže majhno stekle-ic0 te,- jo izroči svojemu dragemu tribunu »Ta tekočina deluje zoper vsako Lovnijo, kakor mi je zatrjeval učeni ve-deževavec, če zaužiješ vsak dan tri kapljice in se pri tem trikrat zasučeš na prstih in sicer na desno ob rastoči, na levo pa ob pojemajoči luni, in imaš pri tem opravilu trdno vero.«
Žal, da ne morem verovati tem sleparskim vražam, dragi Marcij,« odgovori ,Lucij. »Toda vkijub temu sem ti ravno iako hvaležen, kakor če bi rne bila tvoja umetnost spravila pri Vespazijanu v milost in naklonjenost. Zelo me je genila tvoja ljubezen, zvesti prijatelj!«
Seveda, kdor ne mara slišati pamet-i nasvetov, mu ni pomoči,« reče desetnik ter skomigne z rameni. »Vprašati hočem Kvarta Kverula, če morda pozna kako čarodejno zdravilo, ki deluje tudi brez tvoje vere. P,ri vseh bogovih, ali bi ne bila vnebovpijoča krivica, če bi umrl tako krasen in hraber tribun kot konjski hlapec ali navaden tovoren nosač?«
Za Lucija in njegove tovariše se je pričelo v resnici hlapčevsko in suženjsko življenje. Ko potujejo pod Cerealovim poveljstvom v Idumejo in Hebron, morajo nositi podvojeno število hlodov in kolov, namenjenih za utrdbe, in kadar izčrpajo svoje moči pri kopanju jarkov in so vdano pretrpeli sirovosti in trpinčenje celega dneva, jim ukaže poveljnik vrhutega preskrbeti vojsko z vodo in kurivom. Neredko je srce Lucija Flava skoro prepolno gorja in trpljenja; takrat premišljuje v tihih nočeh podobo s trnjem kronanega Zveličarja, in sprejme iznova radovoljno nadaljno trpljenje in zasramovanje, tako da je marsikateremu tovarišu tolažilna epora v bridkostih in nadlogah.
Toda medtem je doživelo rimsko cesarstvo, še preden se je pričel odločilni boj med jeruzalemskimi zidovi, važne politične dogodke. Skopost novega vladarja ni bila všeč pretorijancem; zato so že po nekaj mesecih, petnajstega januarja leta devetinšestdesetega, strmoglavili Galbo
in njegovega posinovljenca s prestola ter izročili žezlo rimske države za milijon sesterc Salviju Otonu. Ko čujeta Tit in Agripa na potu v Rim to važno novico, se .vrneta k Vespazijanu v Cezarejo in odložita poklouitev novemu cesarju na polnejši čas. Kmalu nato pa vznemiri državo nov dogodek: legije ob Renu so okli-cale v Kolinu Avla Vitelija za svojega cesarja in hitijo z njim proti Rimu, kjer se vname med novima sovražnima vladarjema državljanska vojna.
Zdaj je napočil tudi za Bereniko ugodni trenutek. »Zdaj ali pa nikoli,« naganja ,in prosi Tita, »priboriš očetu, sebi in nam cesarsko krono! Ali znajo samo italske, germanske in španske legije izbirati in proglaševati nove cesarje? Cemu so .nam egiptovske in sirijske? Ali ne more devet naših krepkih legii, katerim pošljejo vrhutega vsi maloazijski vladarji na pomoč vse svoje čete, 'pognati slabotnega .Vitelija, onega lahkoživega zapravljivca, ,s prestola in ga ponuditi tvojemu očetu ali tebi? Ce si ne unaš tega, sem se silno .varala o tvoji možatosti!«
Tudi Titu se zdi prilika zelo ugodna. Toda njegov previdni oče omahuje in odlaša odločilni korak. Prav nič ga ne mika cesarska krona, katero je zadnja leta večkrat oškropila kri njenih umorjenih lastnikov. Zadošča mu slava spretnega in zmagovitega poveljnika, katero si je pri-,bojeval v Britaniji, in precej bogato imetje, katero bi morda še podvojili zakladi premaganega jeruzalemskega mesta. Celo, ko se še razširi v Cezareji novica, da je bil Oton premagan in se je sam usmrtil, odlaša nezaupni mož važni korak, h kateremu ga silita Tit in Berenika.
Slednjič se posreči Bereniki pridobiti za svoj načrt sirijskega poslanika Muci-jana, postarnega, imovitega in vplivnega moža, ki ponudi Vespazijanu štiri legije in mu svetuje, naj se da oklicati za cesarja. Navdušeno pozdravijo Vespazijanovi vojaki načrt, katerega so že dokaj časa skrivali v svojih srcih. Najprej razglasijo v Egiptu, potem v Cezareji in slednjič v Antijoliiji ime novega cesarja.
Tedaj pozove novi vladar predse Fla-vija Jožefa, ki mu je s svojo brezbožno razlago mesijanske prerokbe napovedal to
povišanje, ter mu sname okove in mu obljubi svojo trajno naklonjenost.
Berenika pa spominja Tita one prikazni, ki je napovedala obema cesarsko krono. »Ukloniti se morava tudi zdaj svoji usodi,« ji odgovarja Tit: »Življenje nama mora potekati tako, kakor so ga odmerili in določili bogovi. Kaj pomagajo samo najine medsebojne prisege večne zvestobe? Ko bom poklican na prestol, boš deležna tudi ti moje sreče!« Te besede seveda ,niso zadovoljile Berenike. bile so preveč hladne za njeno ognjevito in nestrpno častiželjnost.
Po taboriščih vlada vsepovsod razposajeno veselje. »Slava Vespazijanu! Slava našemu cesarju! Slava njegovemu sinu Titu, hrabremu in nepremagljivemu vojskovodju, veselju in sladkosti sveta!« tulijo pijani vojaki. »Hajdimo v Jeruzalem in potem, s slavo in plenom obloženi, v Rim! Smrt bedastemu Viteliju! Smrt pretorijancem! Mi sami smo zdaj preto-rijanci in zahtevamo mastnih koscev in lahke službe v cesarski palači! Ne; vitezi in senatorji hočemo biti; Vespazijan nas povzdigne do. te časti! Slava našemu vrhovnemu poveljniku in njegovemu božanskemu sinu Titu!«
Tako vpijejo vojaki in razgrajajo, polni sladkega vina in okinčani z zelenjem vinske trte, po Cezareji in taborskih ulicah. Cele kristjani so vsled Titovega povelja deležni splošne radosti in praznujejo slavnostni dan med seboj na najprisrčnejši način. Odkritosrčno se vesele, da je dobila rimska država po smrti krvoločnega. Neroua in Vitelija za cesarja moža poštenjaka. Vespazijana in njegovega sina Tita, ki bodeta dovolila krščanski veri več prostosti iu ugodnosti. Zelo težko pričakujejo konca vojske, ko bodo lahko zapustili bojne čete, kjer postaja služba od dne do dne neznosnejša.
Vendar mine še nekaj mesecev, preden pride odločitev. Šele, ko jc sramotno poginil Vitelij in je Vespazijan zmagoslavno odpotoval v Italijo, se dvigne Tit pomladi leta sedemdesetega s svojimi legijami proti Jeruzalemu.
(Konec III. dela.)
Razgled po domovini.
Za župnijo Toplice je knez Auersperg imenoval č. g. Frančiška Erzarja, kaplana
v Košani.
Shodi S. l. S. V nedeljo 25. aprila jc bil v veliki dvorani »Uniona« dobro obiskan shod ljubljanskih somišljenikov S. L S., na katerega je došlo več jioslancev. uovoril je o političnem položaju v državi ter o domačih razmerah voditelj stranke <3.r' Ivan Susteršič. - - V Smledniku sta na shodu poročala poslanca Demšar in Jarc. , v Preski pri Medvodah sta govorila na javnem shodu dr. Lenard in državni poslance Gostinčar. — V Radomljah pri JUiiiniku je »Kmečka zveza« priredila f,na katerem sta govorila njen pred-"'k Benkovič ter poslanec Lavrenčič.
— V Dovjem jc govoril na shodu poslanec Piber.
Štrajki. Uslužbenci električne cestne železnice ljubljanske so pričeli minoli teden štrajkati. — Prejšni teden je stopilo v štrajk tudi nad 60 zidarjev tvrdke Tonies.
Radi odstranjevanja nemških napisov
v septembru minolega leta se je vršila večdnevna pravda pred ljubljanskim deželnim sodiščem proti 22 obtožencem. Razsodba je bila izrečena v .torek, dnč 27. aprila. Enajst oseb je bilo obsojenih v večmesečno oziroma večtedensko ječo, drugi so bili oproščeni. Nemcem se ta visoka kazen zdi še premala, zato tulijo po nemških listih, kakor da bi bili besni.
Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljana sc vrši letos 7., 8. In 10. maja v »Mestnem Domu«, na Cesarja Jožeta trgu, in sicer 7. maja za I. razred domačih in tujih, 8. maja za II. razred domačih in tujih, 10. maja za III. razred domačih in tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani. Začetek vselej ob osmi uri dopoldne.
Dežeinozborske volitve na Spodnjem Štajerskem. Slovenska »Kmečka zveza« priporoča v kmečkih skupinah sledeče kandidate: Za sodni okraj Maribor, St. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer: Franc Robič, deželni odbornik, Gradec; Ivan Roškar, državni poslanec, Malna. Za sodni okraj Ptuj, Ormož: Anton Meško, zu-
5'
pan, Lahonci; Josip Ozmec, žcrpufk, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Za sodni okraj Rogatec, Šmarje: Jakob Vrečko, kmet, Ponikva. Za sodni okraj Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško: dr. Ivan Benkovič, drž. poslanec, Brežice; Alojzij Terglav, kmet Št. Peter v Sav. dolini. Za •sodni okraj Brežice, Sevnica, Kozje: dr. Franc Jankovič, zdravnik. Kozje. Za sodni okraj Šoštanj, Slov. Gradec, Marenberg: dr. Karol Verstovšek, profesor, Maribor. V sodnih okrajih Slov. Bistrica, Konjice: Peter Novak, posestnik, Slov. Bistrica. — Somišljeniki! Skupina kmečkih občin voli dne 17. maja. Razmere stoje za našo stranko tako izborno, da zmagamo na celi črti, če le naši pristaši vsi store svojo dolžnost! Na delo torej, na delo za zmago! Liberalci trosijo najgrše laži in obrekujejo naše može. Ne dajte se plašiti. Pridite vsi do zadnjega na volišče!
Nekaj za pijance. Iz Mc Keesport. Pa., v Ameriki poročajo: Tukajšnji policijski sodnik H. S. Arthur je sklenil, da bode obsodil vsakega pijanca v to, da bode moral pred njim podpisati izjavo,vsled katere zamore v nadalje njegova žena dobivati mesto njega njegovo plačo in sicer za dobo enega leta. Ako bi pijanec v to ne hotel privoliti, potem mora iti za šest mesecev v prisilno delavnico; ako pa pijanec ni oženjen, potem ima do njegove plače pravico njegov najbl^nji sorodnik, ki mora skrbeti, da se obsojenec poštčno in dostojno preživlja.
Jezikovna sprava v Istri. Listi poročajo, da si vlada prizadeva, da bi dosegla tudi v Istri sporazum glede jezikovnega vprašanja. Ministrski predsednik baron Bicncrth namerava v to svrho deželnega glavarja dr. Rizzija in državnega poslanca dr. Laginjo povabiti k sebi na konferenco.
Ricman'ska zadeva, ki se je vlekla tako dolgo v nesrečo in žalost mnogih poštenjakov, je sedaj končana. Upamo, da se prične zopet redno cerkveno življenje v nesrečnih Ricmanjih.
Demon alkohol. Minoli teden so našli na nekem kozolcu na Karolinški zemlji mrtvega 36-letnega Ivana Primca, rodoni iz Lip, pristojnega pa v Tomišelj. Na licc mesta došla policijska komisija je konsta-tirala. da jc Primca vsled preobilo zavži-tega žganja zadela srčna kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
V ljubljanski stolnici ima vsak večer ob 7. šmarnične govore sloveči dunajski jezuit pater Kolb.
Krščansko - socialna zveza je prenehala za nekai časa s svojimi velikimi predavanji, h katerim jc prihajalo na tisoče oseb. Zadnje je imel deželni odbornik dr. Lampe pretekli petek. Govoril je o svojem potovanju po Londonu.
Ponesrečeni Slovenec v Clevelandu V Clevelandu v Ameriki je voz električne železnice butnil z veliko silo v voz slovenskega mlekarja g. Žagarja. Uslužbenec Opeka jc bil vržen z voza ter jc dobil pri padcu velike poškodbe posebno na glavi
Za skupno de o! Vodstvo S. L. s! je sklenilo v zadnji seji, da se povabijo k prihodnjemu .zasedanju tudi zastopniki idej S. L. S. iz Primorske, Štajerske in Koroške. 6i
Pri občinskih volitvah v Dragi' na
Kočevskem so 28. aprila zmagali Slovenci v prvem razredu; volitve v drugem m tretjem razredu se Slovenci niso udeležili. Tu so zmagali »hajlovci«. ki so prignali na volišče vse, kar jih je hotelo ubogati.
Nov poštni urad. Dne 1. maja 1909. se je otvoril na Miklošičevi cesti v Ljubljani nov poštni urad z uradnim imenom »Ljubljana 6«, ki sc bo pečal le s sprejemanjem poštnih pošiljatev ter zajedno služboval kot nabiralnica poštnohranilnič-nega urada. Zvezo bo imel s poštnim omrežjem po v Ljubljani obstojeičfh lokalnih poštnih vožnjah.
Državna podpora. Za zgradbo vodovoda od Gornje Košane do Kala so pro-računjeni stroški na 84.000 kron. Poljedelsko ministrstvo jc dovolilo državne podpore 40'/c, to je 33.600 kron, ministrstvo za notranje posle izredno podporo 8000 kron z ozirom na legar v vasi Kal, dežela pa 25to je 21.000 kron. Torej iznašata državni in deželni prispevek 62 tisoč kron, na udeležence pa odpade 22 tisoč kron. — V Dobcu nad Cirknico so že pred leti vaščani sami napravili mal vodovod in posledobno prosili za deželno in državno podporo. Dasi vlada načeloma ne dovoljuje državnih podpor za že zgrajene vodovode, dovolila je v tem slučaju izjemoma 300 kron.
Prodajo užigalic za obmejne S-aven-ce je ljubljanska »Slovenska krščansko-socialna zveza« postavila na širšo podlago. Oddala je užigalice štajerski »Slovenski krščansko-socialni zvezi«, ki bo imela zalogi v Mariboru in v Ljubljani. Novi vagoni so žc naročeni. Prvi vagon pride te dni v Ljubljano. Račune o užigalicah bo »Zveza« polagala na svojih letnih zborih.
Slovenci propadli. Dne 27. aprila so volili veleposestniki ptujskega okraja zastopnike v okrajni zastop; Slovenci so propadli z 78 glasovi proti 88 nemškim, t. j. večinoma nemškutarskim. Omig se zopet veseli svoje zmage; takoj ko se je izvedel izid, je mestna godba šolarjev ljudske šole naznanjala po vsem mestu zmago Nemcev. Dvajset slovenskih volivcev je ostalo doma. Druge skupine, ki še volijo prihodnje dni, bodo samo še izpopolnile nemško zmago. Slovenski sta-roliberalci. ki so imeli slovensko neagi-tacijo v rokah, so pokazali svojo popolno nezmožnost. Ploj je delal zase, mesto tla bi bil vso skrb porabi! za volitev v okrajni zastop.
Pri Sv. Joštu nad Kranjem bo peto nedeljo opravilo samo ob šestih, ker opravilo ob devetih odpade radi plesa, ki se je vršil prejšnja leta ob tej priliki. Šesto nedeljo po Veliki noči je romarski shod Štajercev in bo opravilo samo ob pol šestih
Mariborski lurški romarji ne morejo pozabiti lanskega romanja v Lurd, zato si bodo najeli slovesno sv. mašo dne 16 maja na obletnico, ko so se poklonili Gospej lurški. Prosimo vse ostale romarje, naj se v duhu k nam pridružijo; komur ie mogoče, naj pride ta dan v Maribor v cerkev Matere Milosti, kjer se bo slovesnost opravljala v spomin na lurškem oltarju
Iz Podgrada v Istri smo dobili dop s' v katerem se nam poroča o občinskih volitvah, pri katerih .so se pokazali prvikrat
liberalci, oziroma se razkrinkali. To potSe jim jc posrečilo vsled omahljivosti mno gih mož zmagati v tretjem in drugem raz" redu. V prvem so propadli. Upamo, da vendar ne bodo zopet volili za župana do. .sedanjega, ki po našem mnenju ni sposoi ben za to mesto. — Umrl je naročnik našega lista Štefan Tomšič v starosti 39 ičt ,Bil je cerkveni pevec, a tudi gostilničar' .Pohvalna moramo omenjati, da se v njegovi gostilni ni nikdar pilo med službo" božjo, kar se drugod kaj pogosto dogaja Liberalni učitelji spodnještajerski de^ laio v sedanjem volivnem boju strastno zoper može, ki jih je postavila Kmečka zveza« za kandidate. Ni čuda, ako ljudstvo takim učiteljem nc zaupa. Žalostno da sc je dalo liberalno učiteljstvo popol-nama vpreči v jarem celjskih dolitarjev, Celjska »Zadružna zveza« je posegla na Štajerskem s ternv volivni boj, da bodi njen revizor Miloš Štiblcr govorit in agi-tirat za liberalno stranko po Spodnjem Štajerskem. Vkljub temu se še nahajajo pri nas nekatere posojilnice, ki so v rokah katoliško-narodnih pristašev in ki se ne morejo odločiti, da bi zapustile Zvezo, koja pri vsakih volitvah posega v boj v prilog liberalne stranke. Mogoče, da nekateri mislijo, da je dobro imeti dvojno železo v ognju, vendar odkritosrčna politika to ni. Ali igrajo tudi denarno-ego-istični nagibi pri tej gospodarski politiki, jc drugo vprašanje, kojega danes nočemo razmotrivati.
Shod vseh mladeniških Marijinih družb ,bo binkoštni torek, 1. junija, na Brezjah. Za govore so se oglasili trije mladeniči s Kranjskega, po eden s Štajerskega, Koroškega in Goriškega. Če hoče šc kdo go-voriti, naj se oglasi vsaj do 10. maja uredništvu »Bogoljuba«.
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g Drugi roditeljski sestanek na Boli. Bistri. V nedeljo po krščanskem nauku smo se zbrali v tukajšnji ljudski šoli. Prvi jc govoril gosp. nadučitelj M. liutriek o vzajemnem delovanju domače hiše s šolo. Ko otrok vstopi v šolo, prične vzgojeval-110 delo tudi šola. To delo vzgoje mora biti skupno, vzajemno! Seveda na temelju Krščanske vere. Že slavni naš vzgojevalec, pedagog nepozabni škof Slomšek jc izrekel plemenite besede: •
»Družina in šola sestrici sta dve, 'gf
nobena brez druge hoditi ne sme.« *f'
Žal, mnogi ne umejo tega skupnega delovanja. Vzrok slabe domače vzgoje jc velikokrat tudi nevednost in potem dosledno — brezbrižnost. Mnogi pošiljajo otroke-v. šolo le, ker jih morajo, da, celo čas jim kratijo, da, tudi nasprotujejo. N!i čuda, d" so otroci slabi, pozneje pa sprideiii mladeniči in dekleta. Dolžnost staršev ie?2 vzgojo zatirati slaba in huda nagnjenja V otrocih. Ni dovolj, skrbeti le za lepo živino in lepa drevesa, — dolžnost staršev jc skrbeti za dobro vzgojo, dušno in telesi
volih otrok; saj jih je Bog staršem tzro-i v oskrbo! Starši, storite svojo dolz-'Lt živite le otrokom! — Potem je go-nhdična učiteljica Fanica Zemljan preda-' h o niateri-vzgojiteljici. — Mati je uči-dica svečenica in kraljica otroškega ca'kot učiteljica poučuje svoje otroke, lot svečenica žrtvuje se Bogu in otrobom kot kraljica vlada otroke, jih varuje h, brani v nevarnostih. Materi je najljubše lete Vi tudi detetu ie najdražja na svetu nati' V sladki besedi »mati« je združilia lajlepša ljubezen, s to besedo pojmuje otrok vso srečo. Z detetom je Bog dal materi velike in važne dolžnosti, postavil jo e za etivarico nad njim. Mati je vzgoje-valka; težka naloga, najtežja umetnost! Z vzgojo je treba zgodaj začeti. Modri Sirah pravi: Ukloni tilnik svojemu sinu. dekler je še otrok! Ko se otrok začne zavedati, postane vedno bolj vsprejemljiv. Mati, pokaži otroku zvezdnato nebo, povej mu, kdo tam gori vlada, povej mu, da je vsemogočen. Mati vcepi otroku verski čut, bodi um sama živ vzgled. Pazi na sramežljivost i:n nedolžnost otroka! Nedolžna duša je lepša in veličastnejša, kot vsa lepota sveta. Besede so prišle od srca — in našle pot v srca mater. Cut hvaležnosti sc je bral na njih obrazih. — Domači g. župnik J. Piber je govoril o dolžnostih staršev do odraščene mladine. Opominjal jc starše, naj bodo vzgledni v besedi in življenju svoji odraščeni mladini. Starši bodite sami lepega krščanskega življenja! Vzgoje vat i morajo značaje. Značajen je. kdor, kar je spoznal za dobro in pravo vedno stori. Značajen, niož-beseda ni kdor, ko krivico spozna, pa jo še dalje trdi ali dela. Ta je svojeglavem Kdor živi po volji božji in jo spolnuje — je značajen — ljub Bogu in poštenim ljudem! — Zadnja točka je bilo potovanje v Carigrad. Na spioptikonu gledali smo najlepša mesta v Istriji, Dalmaciji, Grški, dokler nismo dospeli s parobrodom v Carigrad in še daljo v Dardanele V Malo Azijo v mesto Sku-tari. Bil je zares lep užitek.
g Na Brodu v cerkvi sv. Magdalene so pod sedanjim ometom znamenite stare slike šc iz 15. stoletja. Na desni strani prezbiterija je naslikana podoba najdenja sv. križa. Kaj dobro se razloči oltar in svečnik; v ozadju pa se vidijo device. Za oltarjem je na eni strani sv. Florjan, na drugi pa sv. Katarina. Minoli teden je bil z Dunaja dr. Hauser v cerkvici ter ti sliki ogledal. Izjavil je, da bo centralni komisiji za umetnost priporočil še nadaljevanje — začetega dela teh starodavnih slik, da se bodo popolnoma videle. Treba bo ves omet odstraniti.
g Novi Viaki. S 1. majem dobili ;mo ya. brzovlaka. Zveza z Ljubljano je skrajno neugodna. Posebno pogrešamo zvečer še enega vlaka. Od 7. dalje pa do četrt na 3. nimamo nobene zveze. Sedanja direkcija pač za Bohinj nima prav lllc smisla. Toda vsaka reč ima svoj čas.
g Na Bitniah je umrla blaga žena M, Kozman-Zvabka, mati ključarja Ivana, trna Je vzgledna in pobožna mati. Naj jej sveti večna luč!
g Kmetijska podružnica na Bistrici je kupila mrjaščka-plemenjaka najboljše pa-
sme pri g. V. Černetu v Gorjah. S tem upamo prešičorejo dvigniti. Bohinjcem je preaičoreja velik vir dohodkov! Zbolj-šajte pleme! Sedaj imate priliko. Pleme-i lijaka je dobil Fr. Godec.
g Sneg je pri farni cerkvi napravil mnogo škode. Tri kanienite stebriče porinil je s strešnega zidovja; četrtega pa smo radi simetrije sami. Seveda, stolpiče so djali šele potem na ozidje, ko so bili že tramovi vzidani. Les je v teku let strohnel; ni toraj čuda, da ni mogel več velike teže nositi.
g Cerkev bomo prebelili zunaj in znotraj. Stalo bo to delo mnogo. Delo v notranjščini bo izvršil slikar Božič iz Ljubljane. Stavba sama pa je trdna; niti potres jej ni prav nič škodoval.
Iz Št. Vida.
g Volitev župana in svetovavcev se
je izvršila pretekli ponedeljek. Zupanom je bil soglasno izvoljen Anton Belec, ki s tem nastopi 13. leto svojega županovanja, Za županovega namestnika in prvega svetovalca je izvoljen Valentin Mrak. Stane-žiče, ostali svetovalci so: Martin Babnik iz Glinice, Simon Jttvan in Valentin Cir-maii iz Št. Vida, Vid Merliar (Gunclje) Franc Erjavec (Vižmarje), Ign. Cesenj (Brod), Lovr. Florjančič (Poljane).
g Javno predavanje priredi Blaž Potočnikova čitalnica prihodnjo nedeljo, dne 9. t. m., popoldne ob 3. uri. Predaval bo profesor dr. Knific o Carigradu in sedanjih razmerah na Turškem. Predavanje bo zelo zanimivo in podučno, zato hitimo poslušat.
g Naši mladeniči bodo šli v nedeljo, 9. t. m. zjutraj na Šmarno goro in vabijo na ta izlet vse mladeniče ljubljanske okolice. Ob pol 9. bo na gori sv. .maša s pridigo (g. kaplan Vovko), po službi božji mladeniški shod; govorih bodo bratje: Vovko, Erman, Rozman, Cesenj. Ob 11. uri razhod.
g Na Svete Višarje. Franc Dolničar iz Št. Vida nad Ljubljano naznanja, da gredo tudi letos, kakor vsako leto, romarji na Svete Višarje tisti teden pred Binkošt-no nedeljo. Vabijo se stari in novi romarji.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Brano društvo v Naklem bo napravilo 9. t. m. ob pol 4. popoldne v prostorih g. Korenčana predstavo igrokaza »Najdena hči«, pri kateri bo sodeloval domači pevski zbor.
g Moravska podružnica sv. Mohorja stoji na prijaznem gričku, pod katerim se nahajajo razvaline starodavnega rožeške-ga gradu. Okrog so raztresene Vasi, med drugimi prijazna vas Sirnje z rodovitnim poljem in travniki. Cerkvica uživa v okolici globoko spoštovanje; že" stari pradedi so hodili gori molit Izveličarja v božjem grobu. Prihajali so v raznih nadfogah, prosit pomoči proti krutim grajščakom. tukai so potolaženi v molitvi pričakovali boljših časov- Nekaj pa pradedje tukaj niso pričakovali. Namreč, da bo. zvon sv. Martina pel kdaj slavo Stvarniku na gričku sv. Mohorja. Tega naši predniki niti mislili niso., in vendar se bo zgodilo. — Zadnjič smo poročali, da dobimo nove
zvonove. A kdo se ne loči težko od znanca ali prijatelja. Tudi Moravčani bi se bili težko od velikega zvona sv. Martina. In glej! našel se je mož, posestnik v Sirnjaft, ki je plačal sam iz svojega premoženja okrog 4000 kron za moravški zvon ter ga podaril podružnici sv. Mohorja. Brez dvoma je storil dotični dobrotnik moravški dolini veliko veselje, njegovo ime pa ostane zapisano v trajnem spominu.
g Kat. slov. izobraževalno društvo v Mekinjah bo priredilo dne 9. majnika t. 1. ob 4. uri popoldne veselico s sledečim .sporedom: 1. Šumi Marica, koračnica. 2. N. Loboda: Venec slovenskih narodnih .pesmi. 3. V. Brož: Banovac, koračnica, udarja tamburaški zbor: Planinka,. 4. Aljaž: Na dan, moški zbor. 5. Vilhar: Ne •udajmo se, moški zbor. 6. Gašper, Melhi-jor, Boltežar Steklačar, kuplet. 7. Sinovo maščevanje. Igrokaz v treh dejanjih. Pri-J i i ti te. okoličani in domači, v obilnem šte-,vilu k lepi prireditvi!
d Iz Preddvora. Dne 28. aprila sem bil po opravkih v Šmarci pri Kamniku ter se razgovarjal z ondotnimi društvemki, ki v resnici dobro in z vso vnemo napredujejo. ,Naiveč zaslug za to ima gospod Frančišek Bare, tamošnji mlekar, in Peter Na-glič. Sicer je pa tamošnje ljudstvo zelo vneto za napredek. V dveh letih obstoječe društvo si je napravilo lep društven dom, ki je kras celej vasi. Z g. Petrom Na-.gličem. blagajnikom v Šmarci, sva se dogovarjala o tcm-le: Ali bi ne kazalo ustanoviti nekako društveno zadrugo. K tej ,zadrugi naj bi pristopila slovenska katoliška izobraževalna društva, lahko tudi telovadni odseki. Določila naj bi se primerna pristopnina. Iz tega kapitala naj bi zadruga nakupila obleke za razne igre. To bi bilo po mojem mnenju zelo koristno, ker je veliko društev, ki si ne morejo ■napraviti potrebne obleke, in zato marsikatero društvo nazaduje. Najbolj primerno bi bilo, če bi hotela prevzeti tako zadrugo S. K. S. Z. v Ljubljani. Ce bi to bilo društvom všeč, naj bi naznanili »Zvezi«.
F. T.
g Iz Krope. Dne 22. aprila je občinski odbor izvolil gospoda Franca Henig-onana, bivšega tukajšnjega župnika, soglasno za častnega občana trga Krope. — Omenjeni gospod ima velike zasluge za •naš kraj. Ustanovil je žrebljarsko zadrugo, posojilnico, zidal krasno župnišče in olepšal cerkve. Ob času pogorišča bil je najboljši oče revežem. Ustanovil je delavsko društvo in Marijino družbo. Bog mu bodi plačnik!
g Iz Šinkovega turna. K nam prihaja dvajset »Domoljubov«, osem »Bogoljubov« in en »Slovenec«. Kaj ne, veliko za tako majhno vas. Pri nas smo že brez duhovnika tri leta. Želimo, da bi se nas kdo .usmilil, ker imamo eno uro do farne cerkve.
g Popravekl Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862. državnega zakonika št. 6 ex 1863, zahtevam z o;zironi na dopis, objavljen pod za-glavjem: Komenda v 14. številki vašega lista, da. sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da je učitelj
svojim učencem prepovedal obiska'.I fgr (»Garcia Moreno«), res pa je, da nobeden njegovih učencev ne ve o kakšni prepo vedi. 2. Ni res, da ga peče (učitelja) f.ako lepa igra, res pa je, da ga prav nič nc peče tako lepa igra. V Komendi, dne 26. aprila 1909. Anton Germek. učitelj. — Dostavek uredništva: Upamo, da bodo bravci »Domoljuba« pri čitanju tega popravka isto-tako dobre volje, kakor je bil urednik.
g Iz Moravč. V nedeljo, dne 25. aprila smo spremili na farno pokopališče nepozabnega mladeniča, oziroma prijatelja Antona Vidergar iz Crtije. Pokojnik je bil član Marijine družbe in izobraževalnega društva, pevec in izvrsten igralec na društvenem odru. Umrl je po dolgi, mučni bolezni v 21. letu starosti, previden s sv. zakramenti. Pogreba sc je udeležila mla-deniška Marijina družba in izobraževalno društvo z zastavo. Spavaj sladko! Srečno Tvoji duši! — Na grob prijatelju: »Poljubil Te je angel smrtni na čelo Tvoje, nežno-belo, nasmehnil se Ti je veselo in dihnil v bledi Ti obraz. V trenotku tem si preminul, Tvoj duh je proti nebu splul, v višave krasne, zlato-jasne. Zdaj v raju Stvarnika časti, tam poje z zbori rajskimi. O prosi, nepozabni, dragi, da k Tebi v raj vsi pridemo; da se v prijateljski ljubavi na desni enkrat snidemo.
Jos. Urbanija. g Iz Podbrezij. V 14. številki »Domoljuba« z dne 8. aprila se čita sledeči članek: 21. m. m. je krajni šolski odbor zopet sklepal o prostoru za novo šolsko poslopje. Ze lani je sklenil, da naj se zida novo poslopje nasproti staremu; svet je že kupil in plačal tudi že 1000 kron. Po-leg tega so stale precej razne komisije. Jn to je sedaj vse proč vrženo. Je pač treba dobro premisliti vsako stvar preie, predno sc kaj sklene! Resnici na ljubo se čuti krajni šolski svet dati sledeče poias-nilo. Na splošno željo ljudstva se je izbral drugi prostor za novo šolo, in ta bode stal 1100 kron. Poprej izbrani prostor bi veljal 2000 kron, izplačalo se je posestniku 882 K 64 h. Sedaj izbrani svet bi bili že pri prvi obravnavi radi imeli, pa ga gospod posestnik ni bil voljan dati. Hvaležni m veseli smo, da ga nam je sedaj voljan dati, in še za nizko ceno. Ker bode šola na lepem in pripravnem kraju, Podbrezje s tem le pridobi. Res bode treba še ene ™sije, a to je tudi vse. Kar se na tiče 1000 kron, naj pa gospod dopisnik izračuni, kani so vrženi. Šola se zida le enkrat. Prav pravi gospod dopisnik, da je treba vsako stvar dobro premisliti, in to velja posebno, ako se piše v časopise! — Iv. M a r k e 1 j.
Stražišče. »Sitarska in žimarska zadruga« je zaključila svoje drugo upravno Jeto. Njen čisti dobiček znaša 981 K 93 v prometa pa je imela 841.268 K 65 vin. Kdor je poznal Stražišče pred dvema letoma in ga pogleda danes, lahko reče, da je to zadruga, ki je na Kranjskem storila največ dobrega svojim članom. Sužnji so vstali m hodijo kot prosti ljudje ne meneč se za 8'
' zabavljfce od strani nasprotnikov,. Bog daj sreče taki napravi! Svoji k svojim Kupujte žimo za modroce pri naši zadrugi ki je solidna in dela brez judovskih do
bičkov.	v
Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Šrnarci jc imelo dne 12. aprila 1909 svoj občni zbor.— Ob tej priliki so imeli g. župnik Val. Bernik s Homca poučno predavanje o zemljepisju na podlagi zemljevidov: razjasnili so nam temeljne pojme zemljepisja, pokazali posamezne dežele po Evropi in po naši državi ter po peljali so nas v Lurd in Rim. Tajnik Fr. Bore je poročal o delovanju društva v pre-tečenem letu. Društvo si je zgradilo prav primeren »Društveni dom«, ki stane nekaj nad 2000 K in krasi celo vas. Javno so se prečitala imena tistih, ki so kaj darova za zgradbo društvenih prostorov. Darov se je nabralo 1320 K. Med blagimi darovalci se nahaja tudi 12 duhovnikov, ki so v skupnem znesku darovali 194 K. Vsem darovalcem in sodelavcem se je izrekla tisočera zahvala. Potem se je izvolil nov odbor in sicer gg: župnik Val. Bernik, predsednik; Janez Benda, župan, podpredsednik; Franc Bore, m.ekar, tajnik; Leopold Gostič, organist, tajnikov namestnik n pevovodja; Peter Naglič, krtačar, blagajnik; Alojzij Hribar, kmet, blagajnikov namestnik; Ivan Jeran, krtač, pomočnik, knjižničar; Franc Klemene, kov. pomočnik, knjižničarja namestnik in predtelova-dec; Janez Brojan, voznik, odbornik. Novoizvoljeni pomnoženi odbor obeta veliko storiti za izobrazbo tukajšnjih domačinov in tudi sosedov. Odbor je takoj v svoji iseji sklenil, prirediti igro »Sv. Cita«, kar naj bode združeno s kakim predavanjem in petjem. Le pridno v društvo!
—	Slov. katol. izobraževalno društvo na Senturški gori je stopilo v življenje. Šteje sedaj 60 udov, kar je častno število za ondotne razmere., V društvenem domu se vrše predavanja, katera so mnogoštevilno obiskana. Da ima društvo bodočnost krasnega razvoja, je pokazala prva veselica ob obilni udeležbi v splošno zadovoljnost. Gotovo je, kar pesnik poje-V hribih se dela dan!
—	Katol. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vabi k majnikovi ve-sehci, k. jo priredi v nedeljo, 2. majnika 1909 na prostonscu g. tesarskega mojstra t r- Ravnikarja. Pri veselici sodeluje iz
Sb"C7 F^f"0^ slavna domžalska godba Začetek točno ob pol štirih popoldne. Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K druge vrste 60 h, stojišča 40 h. Čisti do-hodek^je namenjen »Društvenemu domu«.
ko-
že fa Koširja v Podjelšah pri Kamniku m, tem shodu se bode razdelilo med čian. potoni srečkanja deset originalnih krani fskih panjev. Na shodu bo predaval J" stopnik osrednjega čebelarskega društvi Želeti je obilne udeležbe.
g Gorje. V Podhomu je za opeklinami umrla triletna Dornikova lončka. — d,,. 2. maja nas je še enkrat obiskala nrecci mrzla zima. Pa so ji odsojeni le kratki dnovi.
ze
Spored: 1. \ Pichler: Mali korporal, racmca, godba. 2. J. Laharnar: Naša pesem, mešani zbor. 3. Dr. B. Ipavec Domovini, moški zbor. 4. V. Parma: Pozdrav Gorenjski, valček, godba. 5. F. S Vllhar
?HflV/"li ,n-HJVat' moški zbor- 6- Jakob Aljaž Slavcek, mešani zbor. 7. K Eirer šič: Potpouri slovenskih 8. Kdo me bo pahnil v treh dejanjih, odbor.
P.irediCdeneelT6Skn P.0dr"žn!ca v Kamniku
pineui one 16. maja ob štirih poDolri™
čebelarski shod pri ulnjaku gospoda j0-
pesmi, godba, s prestola? Igrokaz K obilni udeležBi vabi
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Prvi strah. Letošnje leto nam obeta precej dobrega sadu. Kamorkoli se človek ozre, povsod vidi bujno rast. Kmet se veseljem ozira na svoja polja i vinograde ki tudi zelo lepo kažejo. Toda Bog nas varuj le slabega vremena, ki je že začelo strašiti. Zadnjega aprila zvečer je okoli Črnomlja precej mlatila toča. Mla demu zelenju to gotovo ni na korist
d Smrt. Dne 30. aprila je umrla v No. vem mestu v Elizabetni bolnišnici gospa Frančiška Beličič iz Črnomlja. Zapustila je šest nepreskrbljenih otrok. V bolnišnici ni bila še en teden.
d Orjak pogorel. Blizu Ručctne Vasi uro hoda od Črnomlja je zgorel orjaški kostanj, ki je meril v obsegu nad sedem metrov. Rastel je morda i štiri stoletja in v tej visoki -starosti ga je uničil ogenj že ,zelenečega. Znotraj je bil namreč votel in suh. Kako se je vnel, se gotovo ne ve, d Kaj je z železnico? Naši ljudje zve-ikim hrepenenjem pričakujejo, kdaj bo počil glas, da se bo začela graditi železnica. Zdaj zopet merijo železniško progo nekaj nižje. Bog daj kmalu pričetek dela ,za dolgo zaželjeno železnico!
z raznib krajev Dolenjske.
d Janče. Pretekli teden jc kopal po janškem griču neki mož iz Hrcnovic na Notranjskem kostanjeve divjake. Nakopal jih je celi voz. Pravil jc, da jih je pred leti tudi tukaj mnogo nakopal, jih posadil v svojem kraju, ki so vzrastli sedaj že v velika drevesa, ki donašajo žc mnogo okusnega sadja. Prav je, le pridite po jan-ške kostanje, saj je sploh znano, tla je jan-ški kostanj posebno dobrega okusa. -Letošnja huda zima nam je mnogo škode napravila pri žitu, ki je želo pognilo. Upanje pa imamo, da se bode škoda nadomestila s sadjem, ki prav lepo kaže. Kmalu bode vse v cvetju: črešnje, hruške, jabolka in drugo. — Divjih petelinov jc padlo letos že osem. Koliko jih jc pa lovcem tudi že odkurilo, pa ostane prikrito. Ta tic, kralj gozdne perutnine, se je tako pomnožil. da jih dasta najemnika lova pač lahko nekoliko več podreti, kakor sicer.
d S Kuma. Lepa pomlad privabila je tudi v naše hribe, na visoki Kuni. vesele hribolazce. — Peto nedeljo po veliki noet imeli bomo pri sv. Neži na Knmu ob lu. sv. mašo s pridigo in cerkvenim darovanjem. Binkoštni ponedeljek pa bode uprav, taka slovesnost pri sv. Joštu na Kum«. tudi ob 10. — Častilci sv. Neže in sv. J<>'
.(., vidite v obilnem številu od blizu in daleč ter sezite pri cerkvenem darovanju globoko v žep, da bomo polagoma popravili streho sv. Neži!
n Iz Loškega potoka. Kljub obilnemu delu na polju ne preneha kopanje temelja za naš »Dom«. Se jih vedno nekaj odtrga, ki kopljejo in rušijo trdovratne skale. Počasi napreduje, ker je silno slab kamen za streljanje, pa v drugi polovici maja upamo tla se prične z zidanjem. Tudi darov dobi vedno kaj naša blagajna. Spomnili so se »Doma« tudi naši Hrvatarji in odtrgali ne-knj hrvaškega denarja zanj: Kordiš Josip (R 5) 5 K; Lavrič Jan. (R. 78) 4 K; Turk lan ml. (R 6) 5 K; Al. Lavrič (R 105) 5 K; Grže Matija (Ml. 29) 4 K. Nadaljni darovalci: Turk Jan. (R. 6) 20 K; Turk Iv. (Ml. 20) 10 K: najden denar 3 K 26 vin., meše-tarija 2 K; dobljena stava 2 K; pet voznikov svojo plačo 20 K. Vsem iskrena zalivala in Bog plačaj! Spomnite sc še drugi, in položite svoj dar za naš »Dom«. — Junake so se pokazali naši fantje. Nekaj čez 40 jih je šlo na nabor, pa so jih potrdili 27. Zlasti Mali log, dasiravno ga kličemo malega, pa je od 11 stavodol/.nih dal 8 fantov vojakov. To je bilo vriskanja ponosnih rekrutov. Kakšnemu se pa le malo nerodno zdi. ko bo treba pustiti zlato prostost za tri leta in ovenčani klobuk zamenjati s kapo, pušelc pa s cesarskim orlom. I'a sc le postavi fara, ki da cesarju toliko krepkih fantov.
d Šmihel-Toplice. »Kmečka zveza« za novomeški sodni okraj jc bila naprošena,
Listnica uredništva. Bača pri Sv. Luciji. O suši, ki ste jo pri vas občutili prejšnji teden, se sedaj fie izplača pisati, ker hvala Bogu, je že med tem časom precej namočilo. Liberalcem pa, ki se bahajo, koliko so za kmeta storili, povejte, da so pri užitnini ogoljufali goriškega kmeta za več stotisočev. To je njih »delovanje«. Povejte jim še, da so liberalci za kmeta »delali« s tem, da so ga odirali in gonili na boben. Posojilnicam, ki naj bi kmetu pomagale proti oderuhom, so pa liberalci nasprotovali. To povejte liberalcem in ljudem, da bodo vedeli, kako zria liberalec ljubiti kmeta. Pišete, da ljudstvo že spoznava. Prav imate. Laž in sleparstvo ni bilo še nikdar trajno. Zdravi!
Orehovlje pri Gorici. Naše »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« priredi dne 23. t. m. veselico, pri kateri sodeluje telovadni odsek iz Mirna. Društva prosimo, naj se na to ozirajo.
Dan Orlov v Št. Andrežu. Lep dan je bil za goriške Orle 2. maj. Še mnogo lepši bi bil, ko bi ne bilo hudega deževja in sil-Jiega vetra. Okrog 60 mirenskih, šentfer-ianskih, goriških in šentandrežkih Orlov se je ob 9. uri dopoldne zbralo v šentan-drežki cerkvi k sveti maši. Nato se je vršilo zborovanje, 'ki se ga je udeležilo okrog 70 telovadcev. Določila so se goriška okrožja sledeče: Sodni okraji Gorica, Ka-Jial in Krmin naj tvorijo eno okrožje. Sod-"i okraj Ajdovščina se naj priklopi kranjski Vipavi, Cerkno pa Idriji. Za predsed-
da naj izposluje po svojih častitili poslancih preložitev klanca nad Ruprčvrhom, ta-koimenovanega Ušivca med petim in šestim kilometrom. Načelstvo »Kmečke zveze« odgovarja 'svojim članom sledeče: Preložitev tega klanca je že leta 1908 sklenil soglasno okrajni cestni odbor po priporočilu gospoda župana Zu-rca. Tudi deželni odbor je tej preložjtvi pritrdil in gospod deželni -.glavar pl. Šuklje se je o situaciji preložitve z g. nadsvetnikom in-ženerjem Klinarjem osebno prepričal. Preložitev bi bila že izpeljana, če bi ne delala ovire nova belokranjska železnica. Nova cesta bo namreč speljana mimo nove postaje v Birčni vasi; zato se pa ne more cesta preje prestavljati, dokler ni popolnoma gotova črta železnice in kraj ,postaje v Birčni vasi. Kakor hitro se pa to izve, bo skrbela »Kmečka zveza«, da se prične tudi s preložitvijo klanca.
z Iz Št. Janža. Pri nas pridno rigola-jno stare vinograde in jih zasajamo z novo žlahtno vinsko trto, Iniamo1 še tudi dosti izbornega vinca. Kupci, oglasite se pri nas. Gotovo vam ne bo žal. Cene so primeroma nizke. Zares začeli smo se prebujati iz dolgoletnega narodnega spanja. Postavili smo pred par leti dve novi šoli, eno v Št. Janžu, drugo na Kalu. Pri obeh imamo seveda tudi prekoristne šolske vrtove, kateri prinašajo občanom mnogo koristi in v katerih se izobrazuje mladina. .Najlepše uspehe pa vidimo v šolskem vrtu ,na Kalu, za katere se seveda moramo v prvi vrsti zahvaliti predsedniku c. kr. šol-
G O R I Š K H.
nika okrožja goriškega je bil izvol:en naš br. Tone Vuk iz. Mirna, za načelnika pa br. Puhar iz Gorice. — Popoldne po blagoslovu je bilo določeno, da se vrši velik shod pod milim nebom. A nebo je tako neusmiljeno sipalo dež na zemljo, da je shod ,mo ra I izostati. Zbrali smo se v skromnih prostorih gostilne pri »Karlotu«, 'kjer se je zbralo vsega skupaj vendarle 150 do 200 ljudi, ki so poslušali govornike č. g. dr. Srebrniča in brata Kreinžarja ter č. g. župnika Kosovela, ki so nas navduševali za mladinsko organizacijo. Lepo in prisrčno so bili sprejeti pevci in pevke pod vodstvom vrlega g. nadučitelja Justina iz Podgore, ki so nas prišli razvedrit z lepim petjem. Čast jim! Navzoča sta bila itudi dva brata zastopnika vipavskega odseka, ki so ju telovadci bratsko sprejeli. ,Vso zahvalo in priznanje pa zaslužijo vrli štenferjanski Orli ,ki so blizu dve uri da-Ječ prišli vkljub dežju, enako oddaljeni Ce-j-ovci ter naši Mirenci. To je požrtvovalnost, ki jo mora roditi le naša organizacija V nepokvarjenih srcih. Čast takim fantom! ,Na zdar!
V Št. Ferjanu priredi ondotna dekliška Marijina družba dne 9. t. m. veselico ,z igro »Lurška pastirica« in s petjem. Prijatelji, prihitite ta dan v Št. Ferjan!
Baška dolina. (Iz grahovske župnije.) Kdo bi si bil mislil, da se bode grahovskim agrarcem tako kmalu povrnilo, ker so o pustu nekega moža v verigah okrog vodili. Glejte šinenta! Na cvetni ponedeljek
skega sveta na Kalu. Vsa čast mu! Čudni ,so ti naši liberalci- Ze pred par leti 30 ogradili novi vrt s praktično žično ograjo. Toda čemu? Ali ne veste, da zajci popolnoma neobdelani zemlji nič ne škodujejo?, Ali ni škoda za stebre, kateri v zemlji gni-jejo in katere so morali soobčani s trdo prisluženim denarjem plačati. Slavni občinski odbor pa vse to mirno gleda. Seveda vrana vrani oči ne izkljuje. Skrajni ,čas je, da bi se tukaj storil kak korak. —^ Sicer bomo potrkali na vam mogoče ne ljuba vrata! — Občan.
Notranjske novice.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Matenje vasi. Umrla je 20. aprila v Matenji vasi Ivana Ogrizek, mati duhovnika č. Jakopa Ogrizek, župnega upravitelja v Št. Lambertu. Četudi vedno bolehna, je dosegla starost 66 let. — Oj, z Bogom, mati, za ta svet, — saj vidimo tam v večnosti se spet!
+ Volitev župana v Cerknici. Iz Cerknice brzojavljajo: Danes je bil za cerkniškega župana izvoljen I v. L a v r i č. Tudi vsi deseti svetovavci so somišljeniki S. L. S. Županov namestnik je i v a 11 R o n k o ml. Nasprotniki so cc!dali prazne listke.
pripelje orožnik kar štiri agrarce ali liberalce na verigi na graliovsko postajo in potem po železnici v Tolmin. Kaj so pa naredili? Enemu so kri puščali na glavi s steklenico, drugemu pa z nožem. Lepa izobrazba v agrarnem društvu! Kako pa je kaj gori na Koritnici, kjer imajo tudi enak zavod? Tam se jim šele slabo godi! Tam so v postu napravili veselico z godci. Naprosili so kar dvoje godcev. Ene ,so seveda morali odsloviti, čeprav so jih morali plačati. Dne 18. aprila so v tem društvu do ponedeljka zjutraj igrali. Članom društva so se na tak način žepi precej zlajšali. — Kakor se govori, imamo pri nas tudi socialne demokrate. Odkod pa ti? Eden je od tam doma, kjer se kozel na zelniku ubije, drugi pa iz tiste dežele, kjer izhaja znani nemčttrski časopis, znan pod imenom »giftna krota«. (Torej od Ptuja! Op. ur.) Seveda imamo pri nas tudi nekoga, ki prav spretno sedi na dveh stolih. Pa to ni lepo,. Sicer pa zdravi!
Iz Rupe — Peči. Dne 25. aprila je priredilo katoliško slovensko izobraževalno društvo »Danica« v Rupi svojo prvo veselico, ki se je prav lepo obnesla. Rupa-Peč je mala vasica med Mirnom in Rubi-jami v goriški okolici, vendar je ta dan .pokazala, da ima vrle moči na razpolago. Pohvaliti moramo društveni pevski zbor, ki šteje 20 pevcev in 16 pevk. Prvič je ta dan nastopil in dobro rešil svojo nalogo. Pohvaliti moramo tudi igralce, ki so prav dobro rešili svojo nalogo. Nad vse pa mo-
ramo pohvaliti društvenega predsednika Iv. Ožbota. ki je v svojem pozdravnem govoru pokazal, da je mož na svojem mestu in da dobro razume naše organizacijsko delo. Pri veselici so nastopili tudi Orli iz Mirna, Št. Ferjana in Gorice z novimi prostimi vajami in na orodju. Nastop Orlov je bil prav impozanten in je pokazal, da so goriški Orli zimski čas dobro porabili. Vrlim Rupencem in Pečanom kličemo: Le krepko naprej po začrtani poti!
Procesija na Sv. Goro. Procesije na Sv. Goro Katol. delavskega društva« dne 2. maja se je udeležilo okrog 500 ljudi iz mesta in okolice.
»S. Gregorčičev dom« v Gorici je bil blagoslovljen v soboto.
Prvi majnik so goriški socialisti praznovali s shodom na Telovadnem trgu. Shoda se jc udeležilo okrog 300 socialistov iz mesta in okolice ter nekaj radovednežev. Govoril je za Slovence sodrug E. Kristan, ki je tako mahal po zraku, da so se spodaj stoječi sodrugi bali. da pade z odra. Sprevoda se je udeležilo okrog 280 socialistov. Pri »Kateriniju« so potem peli in plesali. Še bolj klaverno je bilo z liberalci ■ Narodne delavske organizacije«. Tu je bilo pri 'Gorjancu« na shodu okroglo 50 jjudi. izmed katerih jih je osem poslušalo dolgočasno branje študenta Kna-iliča. Po dolgočasnem govoru se je razvila prosta zabava v obliki balincanja. To je'bil liberalni prvi majnik! Ni naš strah!
Nova postaja. V soboto. 1. maja, se ■e otvorila na državni železnici za osebni iu prtljažni promet nova postaja Št. Peter ■">ri Gorici. Postaja je bila okrašena s slovenskimi in cesarskimi zastavami.
Društva in »Kmečke zveze« opozarjamo, naj razširjajo med ljudstvom dr. Krekov o knjižico o »Kmečkem zavarovanju Naroča se za Goriško v Slovenski krščansko-socialni- zvezi« v Gorici, Gosposka ulica 6. Cena po 20 vin. en izvod. Več izvodov skupaj pride ceneje.
Kuda burja je razsajala v nedeljo, dne 2. ma:a, na gorenjem Vipavskem. Napravila je mnogo škode na trtah in sadnih drevesih. Sneg je pobelil poleg tega sivi Caven. Bog nas obvaruj sedaj slane!
Zatnie-Selo. Vino Se je pri nas skoro vse poprodalo. Znamenje, da imamo dobro kapljico!
. Nova maša je bila v nedeljo, 25. apr., v Crničah. Imel jo je č. g. Leopold Cigoj, rojak iz Malovšč. Bilo je ogromnega ljudstva. da niti vsi niso mogli v sicer zelo prostorno cerkev-. -Petje je bilo izborno. I o je oskrbelo »Katoliško'slovensko izobraževalno društvo« v Crničah. Slavnostni govornik je bil veleč. g. dr. Ljčen, ki so ga verniki napeto poslušali.
Franc Jaklič.
, ciV-o - r C. J a k 1' č' ie bil r°ien leta 1868. v 'Podgorici na Dolenjskem; Šolal
sc je v Ljubljani na gimnaziji in učiteljišču. Zdaj je nadučitelj v Dobrepoljah, drž 72
in dež. poslanec. Bil je ves čas, odkar je nastopil v slovenski javnosti, delaven m priden mož. Bil je res mož. Kajti dandanes veljajo Gregorčičeve besede:
Veliko možkih, malo mož, naš vek rodi.
Ni se ustrašil terorizma nasprotnikov, ki so ga preganjali na vse mogoče načine v službi, ker je bil dosleden katolik v besedi in dejanju in je ljudem često pokazal sleparstvo laži - svobodomiselcev. Nas le zanima njegova pisateljska posebnost.
Lahko rečemo, da je Franc Jaklič ali kakor se je navadno podpisoval — Pod-g o r i č a n , eden najboljših slovenskih poljudnih pisateljev. Vsaka struna, ki jo ubere, je res ljudska, vsaka kretnja izraža pristnega dolenjskega kmeta. Zal da ni več spisal za »Družbo sv. Mohorja«. Pisatelji kot je Podgoričan naj bi pisali vanjo, potem bi ljudstvo uživalo svojo umetnost.
Podgoričan - Jaklič je bil eden naj-pridnejšili sotrudnikov »Dom in Sveta«. Vse starejše letnike je zalagal s svojimi povestmi.
»Na Samovcu« je prva večja povest. Opisuje v njej nesrečen zakon na kmetih, v katerega so vpregli starši svoje otroke proti njih nagnenju.
»Luka Vrbec« je zgodovinska povest. Vrši se v dobi reformacije, v šestnajstem stoletju v Dobrepoljah.
»Vaška pravda« je nastala zaradi nekega pašnika med Zabarji in Podgoriča-ni. Trajala jc 40 let in sc ugodno rešila za Podgoričane.
»Ljudska osvcta« se vrši za časa kmetiških uporov v šestnajstem stoletju.
Podgoričan jemlje snovi iz narodnega življenja tudi v povestih. »Naši vaščanje« m »Svatba na Selili«, ki ste izšli v »Ljub. Zvonu«, a tudi iz zgodovine, kakor pričajo prejšnje povesti. »Vojvoda«, »Lepi Tonček«, »Iz našega kota« in »O ta testament«, so izšle v »Dom in Svetu«. Posebno zadnja povest je-obljubljala, da bo pisatelj, ki je v najzrelejši "moški dobi, spisal še mnogo lepega. A socialno i ki politično delo in urejevanje »Slov. Učitelja«, lista, ki ga izdaje katoliško misleče učiteljstvo, mu vzame ves čas. Za »Družbo sv, Mohorja« je napisal nekaj lepih slik iz življenja dolenjskih kmetov.
Peter Bohinjec.
Peter Bohinjec je bil rojen leta 1864. na Visokem na Dolenjskem, študiral je v Ljubljani ' gimnazijo in' b6gošlovj<f in pasel duše v Horjulju pri Vrhniki, kjer ga imajo ljudje v najlepšem spominu. Zdaj jc župnik v bkocijanu na Dolenjskem.
Bil. je jako priden v svojih gimnazijskih m bogoslovskih letih in se pečal s češemo, ruščino, francoščino in laščino Pisati je začel v »Vrtec« in ga zalagal z'jako raznovrstnimi spisi. Prevajal je tudi zanj iz drugih jezikov. Bil je ves čas zelo plodovi!. Hotel je pisati zgodovino sloven m slovanskega slovstva sploh, a stanovski posli so ga zadrževali. Njegovo pero je spretno za humor, pa tudi za res,5
En ™1 v §a!jivi' pr-;- ' »Kafco ie to prišlo?«, »Vragomctov študent«, »Gospo-
dična«, »Naša potovka«, »Prcvarjeni ka-valir« in »Trije zdravniki«. I3il je ves čas zvest »Dom in Svetov« sotrudnik. Tu tudi najdemo njegovi največji povesti: »Jarem pregrehe« in »Najmlajši mojster . prva povest nas spominja na Kersnikovo Oče. tov greh«. Otroci trpe za grehe svojih staršev. Povest je lepo razpletena in kaže da so na pisatelja vplivali novejši spisi' ker je bogato zastopana duševna stran junakov. »Najmlajši mojster« jc povest iz protireformacijske dobe. Godi se v Ljub-ljani v tisti dobi, ko je v začetku 17. stoletja škof Hren z apostolsko gorečnostjo spreobrača! protestante h katoliški veri, Za povest je moral pisatelj veliko študirati, ker je opisana tedanja Ljubljana v jako živih barvah, istotako življenje in vrvenje v njej. Človek dobi natančen pregled v ureditev in delovanje »cehov« ali »cunttov«, v katerih so bili združeni rokodelci po poklicih. Razmišijevanja o življenju je izražal pisatelj v »Iveriii«, ki so izšli v »Dom in Svetu« leta 1889. Šc ene povesti ne smemo pozabiti, ki jo je izdala »Slovenska Matica«, to je »Za staro pravdo«, ki se vrši v burni dobi kmetskih uporov leta 1571. na Gorenjskem. Povest zasluži, da bi zašla med širše ljudstvo na deželi, zato bi bilo prav, da jo izda izuova »Ljudska knjižnica«.
Bohinjec je bil od začetka svojega pisateljevanja priden sotrudnik Družbe sv. Mohorja«. Upam, da jc večina čitate-Ijev brala njegovo sliko: »Kako je Svedre zadrugo snoval?«, ki je pisana s tako fino šalo, da nehote ostane človeku v spomina leta in leta. Istotako je znana povest: »Na nepritrjenih mostnicali« itd. Braveem knjig »Družbe sv. Mohorja« jc tudi znano ime I. M. Dovič. V letošnjih »Večeniicah« je izšla povest »Kovač in njegov sin«. Spisal jo je naš pisatelj, ki je bil tako skromen, da se ni podpisal pod njo s pravim imenom. Sploh se pod svoje spise Bohinjec ni podpisavai z lastnim imenom, ampak je rabil pseudonime, t. j. izmišljena pisateljska imena.
Pisal je tudi v »Angeljčka«, v »Duhovnega Pastirja«, kjer jc opisal »Družbo sv. Mohorja«, »Preganjavcc Kristovc vere« itd. V slovenske šaljive liste »Rogača« in »Škrata« je pošiljal svoje izvrstne lm-moristične slike, n. pr.: »Žclodar«. »Ob-rajtov Anton«, »Naše ženske«, »Vsi ga radi pijo« itd.
Naj bi nam njegovo pero dalo šc mnogo humorja, katerega, tako potrebujemo v teli resnih časih, ko nam' pomanjšuje pisateljev, ki'bi umeli pisati v šaljivem tonu.
Drobtine.
Pretresljiv prizor.
Na Francoskem je živel star gozdar, ki je imel sina-edinca. Tega so nekoč obdolžili, da je ubil sina nekega bogatega pariškega trgovca, ki je šel skozi gozd-Mrtvo truplo so našli in obtoženec je bi* odgnan v zapor. Ko je bil zaslišan. prišla tudi oče in mati. Ko ga mati ugleda, zakliče: »Sin moj, ljubi moj-sin!« i" Il0Če
objeti svojega ljubljenega edinca. Oče ji odločno zabrani, rekoč: »Ne sedaj, po-nreje se morava prepričati je-li vreden, da ga imenujeva sina, ali ni morebiti res jnorilec.« Nato se obrne od svojega sina „a sodnike, ter jili prosi, če sme s sinom govoriti, rad bi se prepričal ali je nedolžen ali kriv. Dobil je dovoljenje. Tedaj stopi pred sina in navzoči ju obstopijo, poslušaje s trepetajočim srcem.
Stari gozdar stegne svojo roko in iz-pregovori s povzdignjenim glasom: »Vsi pričujoči bodite kot priče temu, kar bo-deva govorila moj sin-obsojenec in jaz. — Pred tvojo staro materjo, pred to deklico, ki je tvoja nevesta, pred častitim duhovnom, ki te je vzgojil za Kristusa, te vprašam jaz tvoj oče, ki sem ti že v zgodnji mladosti vcepil v srce ljubezen do resnice brezmejno sovraštvo do greha, zlasti do laži, si li kriv, si li nedolžen?« Pri tem zre siiiu v oko s takim pogledom, kot bi liotel gledati v dnu njegove duše. »Oče,« se oglasi nato obtoženec, a ta ga prekine, ter ga opomni: »Počakaj — ne prenagli se, da se ne pogubiš v večnosti. Poglej mi iz oči v oči in vi, »se obrne k poslušalcem, »poglejte ga in slušajte kaj bo govoril,« sinu: »Govori torej!« »Oče, jaz sem nedolžen!« odgovori mirno in odločno sin.
Zdaj položi starec svojo roko na ramo sinovo, rekši: »Poklekni!« Pokleknil je in oče ga je blagoslavljal: »Blagoslavljam te, ti nisi kriv. da, ti si nedolžen! Cc je volja božja, se izkaže tvoja nedolžnost, in volja božja je to. Mati,« pristavi nato, »pridi iu objemi svojega ljubljenega sina!«
Vse navzpee je ginil ta prizor. Obsojenec jc bil zopc-t odpeljan v ječo. Sodna preiskava se prične vnovič. V kratkem so našli pravega morilca in sin se je vrnil po hudi poskušnji zopet domov, k svojim veselim roditeljem, v svojo domačo hišo.
Srečni starši, ki vzgajajo svoje otroke v ljubezni do resnice tako, da jim zlahka verjamejo na samo besedo.
Socialna demokracija propada. Lepo nazadovanje 'kaže socialna demokracija v Avstriji in v »blaženi« Nemčiji. Da pa tem "e dela Italija sramote, dokazuje »sodrug« strankin tajnik poslanec Morgari v sledečih številkah: Leta 1904 je bilo 1320 rdečih krajevnih skupin s 45.800 članovi. Leta 1905 jih je pa bilo le 1208 s 33.900 članovi. Leto 1908 pa zopet kaže lep ko-
rak nazaj. Vseh članov je le še 31.600. — Ravno tako, kot število članov, pada tudi število dohodkov in — sleparij. Blagajnikom in tajni,'kom »pri srcu pa jim je hudo«. — Tudi na Ogrskem propadajo socialni demokratje v razmerju, kakor raste in se razvija krščansko-socialna organizacija. To je potrdila uradna statistika o socialnem gibanju, ki jo je nedavno izdalo pe-štansko redarstvo. Židovstvo je zacvililo ob tem dejstvu, kakor bi mu kdo stopil na kurje oko in javka v svojih žiirnalili, da je groza. Pravi, da je boljše, če je delavstvo maka r i anarhističnega mišljenja, samo da je organizirano socialnodemokra-tično. Kakor smo vedno rekli: socialna demokracija so tiste 'klešče, s katerimi židovski borzijanci jemljo svoj kostanj iz žrjavice. — Veselo dejstvo pa je, da se pametno delavstvo vedno bolj odtujuje socialistični stranki, čim bolj spoznava njeno pogubno delovanje. Da bi se tudi slovenskemu delavstvu skoro odprle oči!
Čebelarski shod bode na Robu pri Velikih Laščah v nedeljo, dne 9. maja ob 3. uri popoldne v ondotni šoli. Predaval bode zastopnik osred. čebelarskega društva iz Ljubljane.
Smešnice.
Uboge stenice. Krčmar neke zanikcrfic bezniee vpraša Mažara, ki je bil prenočil pri njem: »Kako ste kaj spali?« — Mažar: ^Slabo sem spal; pa vendar bolje kakor te iibo«e stenice, — ker te niso zatisnile očesa celo noč!«
Prisiljen. Sodnik: »Tožnik pravi, da vam je dal shraniti svoje gosli, vi ste jih pa prodali! Je li res?« -— Zatoženec: »Res. ' —=nod sodnik! Bil sem prisiljen prodati jili. ('■ • a ni bilo po nje že dva meseca. Moji hči... pa hodite v pripravnico in ste jeli nanje drgniti. Tega pa jaz strpeti nisem mogel; prisiljen sem bil torej jih prodati.«
VYDR0\M
FRAMCOJKrt IN KRELMZM
GORCICRv»<9 8O,
VJydrova tovarna hranil PraqaVlll.
Izvid gospoda dria. M. Gala, preglednega zdravnika zvez združenih bolniških blagajn na Dunaju.
Gosp. I. Serravallo
Trst.
Najtoplejšo zahvalo za poskušnjo vašega izbornega Serravallovega kina vina z železom, ki sem ga sam uporabil po težki infltienci, dolgoletni rekonvalescentni dyspepsiji in katerega izboren učinek vam rad potrjujem,
Dunaj, dne 11. oktobra 1907. M 317	Dr. M. Gal.
Osebe, ki jih sili poklic, da morajo največ sedeti, ali ki jim je zabranjeno potrebno telesno gibanje, trpe pogosto na motenju prebavil. Za odstranjenje tega zla niti vegetabilska sredstva pa tudi druge rudninske vode ne pomagajo toliko kakor večtedensko zdravljenje s Franc-JožeJovo grenčico, tako bogato žveplenokislih snovi.	M 333
Pravilno ime Schichtovega pralnega izvlečka je
U
JI
FRAUENL0B
To je najboljši milni prašek za ^ namakanje perila ter popolno o nadomestilo za beljenje po travi.
DOBIVA SE POVSOD!
Pri

pljučnih boleznih
kašlju, katarih, oslovskem kašlju, influenci
85 13—2	predpisujejo zdravniki in profesorji priljubljeni Sirolin „Bocheu.
SIHOLIN laiša naaon h kašlju in vpliva na dober način pri nastopu težav prehlajenja. Radi izbornega okusa tudi otroci SIROLIN radi uživajo.
Dobi sc na zdravniški predpis v lekarnah po K 4-— steklenica
Zahteva naj ta Izrecno SIHOLIN „HOCHE" In odvrne ponarejanja In tako Imenovani nadomestek.
Ichtyomentol, katerega priporočajo na mnogih klinikah praktično preizkušeni zdravniki, je najboljše sredstvo proti rev mi, trganju, živčnim boleznim, glavo- in .zobobolu itd. Glavna razpošiljavniea in tovarna: kemični laboratorij lekarja S, Edelinann-a v Bohorodczany (via Lem-berg), oddelek 26. Več v oglasu.
"69 2>r. 0. 5)emšar 52-1
zdravnik - strokovnjak za kožne bolezni
I Ljubljana, Mestna hranilnica.
1003x11, hranilnemu sredstvu proti peronospori in drugim rastlinskim škodljivcem. je bila dovoljena od c. kr. železniškega ministrstva št. 16051/14 od 23. aprila 1909 popustitev voznine.
S-ar prijatelj kolesarjev. — Multip!ex Fahrrad Industrie, Berlin S. \V„ Gitsehi-nerstrasse št. 15, razpošilja tudi letos njen cenik zastonj in poštnine prosto na vse interesente. Tvrdka je zelo znana po celi Avstro-Ogrski, posebno pa slovi »Monopol kolo« s prostim tekom za 99 K. Več v ,oglasu.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gr?dec, 1. maja 1909: -19, 78. 22. 66, 75.
Dunaj, !. maja 1909: 70, 41, 12, 77, 62.
ŽITNE CENE.
Cena veljajo za p.-odaio blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 6. maja 1909.
Pšenica ..»*,,.	27 —
Rž ........ ,	19 — '
Oves...... ,	19-_,
Ajda, črna	19 —
A da, siva . . , „ „	18;—
Proso, rumeno , , , ,	16 —
Proso, belo .	.,	18 — :
Ječmen	17 —
Fižol, koks	30— ;
Fižol, mandalon . , . .	27— !
Fižol, ribenčan , „ ,	28 —
toveite zaston
I" Irteko »J
"liki ilritroTiol
cenik z nad 3000 podobami ur, zlat-niso, srebrumo itd.
Prva tovarni ur v BrDxu L 836 (Celico)
Hsitna Konrad
s. In kr. dvorni zaloZnlk.
Ere™ Sdcariki nlk. ank.-renon ura, liatem Boakopf K 5-—, 5 komadi K 14-—. Eegistr. Adler-Roskopf nik. enk.-rem.nra K 7'— Prava »relraa rom. ura K 8 40. Nikak risi ko! Zaman* dovoljena S»2S sli de»r nazaj, so 7
naslovili 8 M in več. Trajno delo pri RobertuGruss.Coln. 1237 3-1
Povodom na Dunaju se pričen-jajoče sezone dobe
tapetniški pomočniki
pri delavski posredovalnici na Dunaju, IV. 1'ressgasse Nr. 25 dobro plačano delo. - Posredovanje brezplačno! 1H10 8-1
znanstvena revija, Izhala 10 krat v letu In stane p0 5K na leto. Naročnino piejema nriavnlilvo v LJubljani.
za mizarsko obrt se sprejmeta 1185	takoj pri	2—1
M Cfaripfii mizarskemu mojstru, na tlUi. iMBlIl IjtovISSu na BLEDU
Prenovljena gostilna na Brezjah.
Slavnemu p. n. občinstvu, posebno pa še mnogobrojnim slovenskim romarjem ter slav.društvom in pevskim zborom si us^.im najvljudneje naznaniti, tla selit prevzel povsem prenovlieno in povečano
gostilno „pri Pezdiču" na Brezjah
nasproti glavnemu vhodu v cerkev.
ter bom po svojih najboljših močeh skušal voditi isto v vsestransko zadovoljnost velecenjenih p. n. gostov.
Skrbel bom pred vsem za vedno svežo ti '"' naravno pijačo ter najokusnejša gorka iu mrzla jedila.
Na razpolago so vedno udobna prenočišča.
K obilnemu obisku ,..,- Uespoštovanjem 1205 1-1	Ivan Bole, tamošnji organisl.
V lepem kraju v St. Rupertu na Dolenjskem »far* 1192 se proda enonadstropna 2-1 "
pripravna za trgovino, v kateri se nahaja sedaj trgovina z usnjem, dalje gospodarsko poslopje, več njiv, travnikov in dva gozda, na zahtevo tudi lep, na novo zasajen vinograd. Proda se iz proste roke na letne obroke po dogovoru. Ve: pove Franc Kristan, Št. Rupert.
sprejme takoj v trajno delo Ivan Mihelič v Bovcu
(Goriško).	1232 3-1
Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trgu!
Priporofa se slav. občinstvu domača trgovina
JiINKO ŽELEZNIKRR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
Iilaga za Kioske in ženske obleke»
od najcenejedo najfineje vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina nivnikaki zvezi z ono pri „Janezu" v Lingarjevili ulicah,
M 1246 15—t
Zaloga vina.
ir^ko uSno ali teran. L^rnako7ost!-
:ena 50 K hektoliter	' °d 56 lltr' naPreJ.
ISfFSKO UlfiO, hektohter!°V	28 K
Belo vipavsko ulnood 5® m;°v «»»«!,
7s nhib	Cena 28 K hektoliter.
iMOBise^sssss
Ako hočete svoie dete
imeti zdravo, veselo In duževno se iivak„ razvijajoče, dajte mu dr. Homniel."! Haemat. gen. Ne dajte si pa usititi noben! Izmed mnogiti ponarejanj!	522 °
Par©brodita agertfurii
v inozemstvu išče zanesljivega nastavljenca za želez niško službo in nekaj korespodence, ne nad 35
let starega, ki mora biti vešč slovenskega ali hrvatskem jezika. Prosilci, ki so bili že v severni Ameriki, iiraio prednost. Išče se tudi izurjen strokovno izvežban akvisiter, Ki je temeljito poučen o avstrijskih severo-ameriških razmerah. Pismene ponudbe t popisom življenja in sliko pod šifro „A 3081 Q° na Huasensteij <5r Vogler Innsbruck.	1230 2-1
HElllft se dobl v Podmolniku; naročila spre-fS« Uli 'en'a France LiPah> Dobrunje št.67
p. Ljubljani.
1234 3-1
Velekrasno nneftefim z oko! 11 23oralov dobičkanosno	zemlje, obstoječe
iz lepiti gozdov; sadovnjakov, njiv, travnikov iu vinograda z zidanim hišnim in gospodarskim po-lopjcm, uro iu ])ol nad Mariborom, četrt ure od železu, postaje 10 minut od cerkve in šole, tik okrajne ceste na zelo prijaznem kraju se radi družinskih razmer ceno, za 10.000 K proda. (S premičninami po dogovoru več. Več pove JOSIP SERNEC, km.sin v Gradiški, pošla Pesnica' Štajersko.	1244 3-1
Učenca
za fievljarsko obrt
sprejme takoj Iv*nLu< kančič, GodešiC 51, p.
Škofjaloka. 1058 3-1
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da mi je podelila c. kr. vlada
koncesijo za posredovanje
za nakup in prodajo raznih zemljišč, stavbišf, posestev, gozdov, travnikov, njiv i. t. d.
Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se izvoli blagohotno obrniti na mojo posredovalnico, kjer dobi pojasnila, bodisi glede nakupa ali prodaje.
Se priporočam Lorenc Rebolj 3186 t	Kranj, Glavni trg 189.
HH Ugodni uspehi 1907 in 1908 «9 Srebrna drž. kolajna Korneuburg 1908.
Postavno 'I* liT T¥ V Postavno zavarov. X llrimlTAi zavarov. Ceneje in ugodnejše kot bakreno apno ■BBi Od dežja sc ne opere.
\
Uporablja se proti: Peronospora vitlcola, strupena rosa vinske frte Krastam jabolčnih liruš. dreves, Fusicladium. Boleznim kumar, Plasmopara ciibcnsis. Boleznim bresk. nabornic, Tliaprina deformans. Tresočim bolez. borovca, Lopftoilerniiiiin PJnastri. Krompirjevi bolezni, Fhytophtora infestans, i.t.i.
Dobi se samo v pooblaščeni tovarni TENflX za Avstro-Ogrsko:
DR. G. HEINER & CO.
preje dr. J. Sdiorm
Dunaj, VI/2, Mollardgasse si. 69-
H 507	Telefon 4077.	7-1
Prospekte, pojasnila zastonj poštnine prosto.
Vabilo
Hranilnice in posojilnice v Vipavi
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil
20. maja 1909 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih hiš.-št. 77 v Vipavi.
Dnevni red:
l.Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboi ti. - 2. Poročilo načelstva. - 3. Po-trj.mje računskega zaključka za 1. 1908. — 4. Poročilo o izvršeni reviziji. — 5. Volitev nadzorstva. - 6. Slučajnosti.
Načelsh/o.
Akn bi bil sklicani občili zbor nesklepčen, vršil sc bode v smislu i? 32. zadružnih pravil čez pol ure drugi občni zbor, Iti bode sklepal brezpogojno v istili prostorih, z istim dnevnim redom.	1195 1 — 1
Vabilo
Kmetijskega društva v Vipavi
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil
dne 9. maja 1909 ob 3. uri popoldne v prostorih „v Taboru" v Vipavi.
Dnevni red:
1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru,—2. Poročilo načelstva. - 3. Po-trjenje računskega zaključka za 1. 1908. - 4. Poročilo o izvršeni reviziji. — 5. Volitev treh izžrebanih članov načelstva. - 6. Volitev nadzorstva. - 7. Slučajnosti.
Načelstvo.
7.a slučaj, da bi bil sklicani občni zbor nesklopčen, Vršil sc bo čez pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor brezpogojno glede števila udeležencev.	1193 1—1
Ha revmi
ln trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Bader
MonfckoTO (Mtinchen)
Korf0rstun»tr.40. 1895
rabijo
FEEOLIN'
Vprašajte svojega zdravnika, ni II .Feeolin'najboljše ko-smetično sredstvo za kožo, lase in zobe I Se tako malo čist obraz in še grše roke postanejo takoj aristokratično line in Učne z uporabo ,Fee-olina*. - .Feeolin' |e Iz 42 naipiemenitejših in sveiih zelišč prirejeno angleško milo. Jamčimo, da po vporrbi ,Fee-olfna* brez sledu Izginejo vsaki Izrastki in gube, ogrel, rdečica itd. .Feeolin' je najboljše sredstvo za čiščenje las in njih ohra-njer.je, preprečuje izpadanje las, plešo in bolezni v glavi. Zavežemo se povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovolitn s ,Fee-I olinom*. Cena kosu KI. I 3 kosi K 2 50. 6 kosov
K 4. Pošilja M. FEITH rnsi. Dunal, VI. Mnriahilfferstr. 45j dobiva se tudi v mnogih drogerljnh, parfimerilah in lekarnah monarhije. Jsta7 2-1
Le Zft 15 K 50 v
pošiljam po povzetju za-voj 4U m ccfirja za bluz« in obleke. Dalje pepika za obleke,barhante, obeljeno p atno, oksford, robce, kanafas itd Vse izborno odbrano in pri-stnobarvno Vzorci se ne pošiljajo. Za neprimerno denar nazaj. 1018 (4—i)
Anton Pražak
tkalnica Nachod.
Za mizarske pomočnike
sc dobi pri delavski posredovalnici Dunaj, IV. Prcssgassc '25 dobro plačano delo. »urno delo, 48 vin. plače na uro no dveh lotili pomoč ništva. 1'osredovanicbrcz-
plačnol	1211 3-1
Puške!
Lancaster . od K 26-— FlohertpuSke „ „ 850 Pištola . . . . 2-Samokresl . . „ 5-—
l oprave ceno. Illustri-ranl cenik franko. 870
| P. Dušek, Opočno 123, Češko.
SINGER
ilMlne strole
kupujte le v naših trgovinah, ki se vse poznajo po tem-le grbu:
Odlikovano. Ustanovi). 1870. Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, risanic, tro-cevk, samokresov, se
kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od tovarne orožja
Anton Sodia
Borovlje, Koroško.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. 1289
Ne dajte se zapeljati po naznanilih, ki imajo namen , kazaje na ime Singer, postaviti na prodaj že rabljene stroje ali pa take zastarelega sistema/kajti naši šivalni stroji se ne oddajajo pre-kupcem, marveč jih prodajamo naravnost 161 občinstvu. 15-1
Singer Co.
akc. družba za šiv.
stroje, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 4
Ljubim le eno fino, majhno,
BEI ■ ■■■
Bil ■ ■■■
■	OH
■	>>g
■	■B
Basa
■	9fl
aaan
■	■ a
■	■■■
na
kateri se imam zahvaliti za veliko dobrot: namreč sodensko mineralno pastilo (pristno Favevo). Ako kašljam, vzamem takoj eno pastilo. Ako sem preltlajen, potem zadostuje šest do deset pastil, da preženein vse nuične pri kazni. Ako imam nadležni katar, potem stopim pastile v vročem mleku in v par urah sem zopet zdrav. Fayeve pristne sodenske veljajo zavojček samo'K 1'25 in se jili kupi v vseli lekarnah, drogerijah in prodajalnali mineralnih voda. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko W. Tli. Ountzert, Dunaj IV/1, Grosse Neugasse 17.	D 3431/1S
Voda, zrak in svetloba!
Pomen teh treh elementov je danes gotovo vsakemu znan zlasti na zdravniškem polju, kjer se pokažejo izvanredni učinki vribanja in kopnnja v slučajih, ko vsa druga zdravila ne pomagajo.
V zadnjih letih se je pridružil tem
trem glavnim zdravstvenim čini-teljemše četrti dosti važen element
»r elektriki;.-«
Njeni učinki na različnih poljih industrije so nepresegljivi. Tudi zdravniška veda uporablja električni tok in to v vseh slučajih, kjer celo voda, zrak iil svetloba več ne učinkuje z najboljšim uspehom.
Vsak bolnik bi moral vedeti o tem važnem zdravstvenem činitelju, in vsled tega smo si nadeli nalogo razširiti ta način zdravljenja med vse ljudske sloje potom knjižicc. Vsak bolnik, ki trpi n$ nervoznosti, nevraStenji, l»ole-činah in črevesnih bolestih, ohromelosti, vsakovrstni oslabelosti itd., naj takoj pošlie po to knjižico zainnogimi zdravniškimi nasveti.
Poslani spodajšni" kupon s polnim imenom in natančnim naslovom zadostuje, da mu pošljemo 61 strani broječo ilustrovano	11E4 1—1
KNJIGO ZASTONJ
J
„Abhandlung Uber moderne Elektro-Theraple", gratis in franko pod zaprto kuverto. Elektroterapevtiška ordinacija,
Dunaj 1. Schwangasse 1., I. nadstrop., odd. I. s/3.
il
>N <D
Kupon za brezplačno knjigo.	1.5.1909.
Na
elektroteragevfiSlio ordinacijo m Dunaju I.,
Sdtvvongasse I., Mezzanin, odd. I. s|3, Prosim pošljite mi knjigo ..Elne Abhan-tilung iiber moderne Elektro-Theraple"
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: ...............................................................
Naslov: ...............•■•■.........................................
Za košnjo priporočamo najboljše igriške kflSilllfi StrOjB Mil. MIK
•kateri so ne samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj MC. CORMICK. Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo.
Edina zastopnika za Kranjsko«	2737
Karol Kavšeka nasl. Schneider &VER0VŠEK, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Steckenpferd-
lilijno-mlečiio-milo
Kalmilejše milo za kožo kakor proti pcsara!
3.52 Dobiva se povsod! 20-1
5	%
1
1 ! VC41 ki m y m : N S u 1111 i 1
i Wi
io rej brezplačno dobi vsa^ človek v lekarni 7rn^6c^y co/ea rotovja lepo tiskano

deset zapovedi kmeto-
valca; tudi po pošti se brey | plačno razpošiljajo. 3258 12-1
i,	— 'i 1' 1 'm_i rji j lnjtau.
:
»froii^i če&lii izvor I
Cžc2R3 gssteilne Esrjgl
kg sivega, £kublien*ea. dc-br»g» pcrj« : K; 1 kg bol;Uga : K : vinarjev. polbelega 2 K
3, ___,. ... , 60 V I. belega i K, belega
* EksblicnegR » K r vin., 1 kg —r.^fe-/	1 j zritir.j liaega, ar.efnobe-
S. Gar.ichitobljenega 6 K io vin.
--—in ; K: 1 kg sivega puha 6 K
I!M	In ? K: I kg beUga paii» 19 K;
oiltlneji. prinl puh 12 K. — Pri ocijem 5 kg se pošlje Iranko.
f<r ;iri UD nfit*0lfo bo*"c n5P°i°icce', 12 "io goji««.
bUVlJullt !;»JltiJK iiko trpežnega, rdečega, modrega, be-.egi ali r-mer.igi nanking-blsgi. 1 pernice, ISO cm dolga. 13 0 cm iir. ki, z 2 blazinama, vsak; 80 cm dolga in il cm jir .ki. r,tpc.:n;en£ z jako lepim, mehkim perjem 16 K, z izredno :n:m poiputJor.r ZO K, z najfinejšim sivim puhom K. posamezne pernice 10 K, 12 k. 14 X, 16 K; blazine -K K Si V. 4 K. — Za neprimerno denar nazn. Zuneniavt 4 .,-Pošil;: p.-oll povzetju od Iz K vi5je Iranko S. EENiSCi'! v D-Aenici it. 71 Čechy — Ceniki zastonj in Iranko.
Zahtevajte povsod le drože f i
jugoslovanske tvornice drož
Glavna zaloga e pri gosp. Jos. Polaku, trgovcu, Sv. Petra cesta 9, v hiši hotela 5255 nLloyd" v Ljubljani. 12—4
Postrežba točna in solidna!
Pozor! Pozor! Pozor!
samo za zasebnike In ku povalce. Vsled preselit", trgovine v novo hišo in radi inventure prodajam po to.
10.000 metrov ostankov,
Ponudba
varniskih cenah:
pristno barvnih in brez napake. m v dolžini 1-|5ni za -S kron: izbrane, izbnrne za 17 kron. K • 'm* « posteljne prevleke, dvojnatega oksforda. cef.r.: bluze in sraice v modernem desinu. belo h!aqo platno jfre. ton. krizeta za suknje, modrikasto blago za pretipaš-nike. fianel. vnila iu drugo razpošilja po povzetju Anton Marschlk, tkalnica in razpošiljal: Češka Čermna pri Nachodu, ČeSko. B m» 5
Mojim p. n. odjemalcem jamčim z Rastno besedo za trpežno blago In da jih zadovolji vsaki r. : -čilo.

Ustanovljena I,
! •Ustanovljena 1.1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica
issis&srazioni SžergeraSi v Trstu
Jamstveni zaklad rad 300 milijonov krop Doslej izplačane škode r.ad 850 milijonoi kron.
žba zavaruje:
za doto v vseh mogofih iy06 zavarovalo se je pri na življenje za kapitalu
tatinski vlom, škode pri poškodbo zvenov in zrcalnih
Sprejema tudi zavarovanja: Zoper telesne nezgode in točo.
i tej družbi je zavarovan na življenje Njffi papež Pij X. iti prevzvišeni knez..škof ljuo-Anton Bonaventura; tudi vsa posestvi eličanstva cesarja avstrijskega. 7uu
' Glavni zastop v Ljubljani: iftarijšn frg, Sv. Petra cesta 2, v lastni hiši,
Najlepša innajboljia
kolesa
ro mjnifcjih cenah pod večletnim j&mstvom voz-nine prosto do meje in carine prosto, najtrpež-nejšo pneumatiko, kakor tudi vse dele pošilja po
AVSTRO-OGRSKI
nsjslovitejša In najpri-Ijubljenejia
Najbolj s'o*i in se zahteva:
Monopsl-kolo
s prostim tekom
K -----
Tisoči priznanj
PlaSč K 2 40, 4 ;,6 z jamstvom, zrafne cevi K2'05 ž-Oljamst Hapetozadnje kolo s prostim t.-kom in zavoro zadaj K 14—. Poniklanakrmi a z držaji K 1I Z5 1 garnitura cmail varstv. pločevin K i -05. Olavnl cenik zastonj. Razpošilja proti naprej- ali naplačilu.
se prihrani, ako kupujete svoje
saheno blago
naravnost iz tovarne po najnižjih cenah, pri strogo solidni tvrdki
Etzler&Dostal
Razprodajalnica avstrijskih suknenih izdelkov
Brno, Švedska al.5, XVII.
Vzorci na vpogled poštnine prosto. 945 6—1
MULTIPLEX FAHRRAD INDUSTRIE
Berlin SW/46, Gitschinerstr 49.
- - LYRil KOLESA - -
Priznano naj
boljšllzdelek. Nedosežena v kakovosti ln opremi.
Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno janist. £l. kataloga.
Kolesarske in iportne potrebščine, ure, orožja, muzlkalije, šivalni Btrojl, jeklene ns-njene in Ink-gnane reči.
M -K r	BUBI10 rt
Najboljša tvarina, lepo delo, tek lahek so znaki Lgra koles. Na)nli)e°cene|S'e CaHne prOStO
Čuditi se morainn' JO}*	v St- P|5e: Vo5 izdclcl< v obfe d°Pada'
tako soli dno 17 h o i / da zamore tovarna spraviti na svetovni trg
"°Ve d°be US,r"'i°C&l?0^ LfRA-FAHRRAD-WERKE, P^uzlau. Postfach 679.
Zahtevajte mo) cenik brezplačno.
Pczor!	pedjetje! pezer!
= Slavnemu občinstvu se priporoča = . dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena |
= velika manufakturna trgovina= 1
C SOllVAM. SIN
V stari SoAvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 |
U
Surejme se v večjo boljšo hišo fi a|s-1a
popolnoma pošteno, zanesljivo H^f « « ». IK
—— kot varuhinja pri otrocih. 1
ponudbe je pošiljati na upravo tega lista. 1165 3-1
f&aini/tl *y i/krrift-iJco JtciUrt telijo ibsbru. po ceni in -ru nasf/ivc votovcili na/ se ol>mtye
cSmion^i/tinetelZa.
v £juLJ/an£ irtolvAvors/te ulic*20.
Z7iyasnila tltfpo sc lrtryi/cffru>.
Istotam sprejemalo se dobri in zanesljivi zastopniki.
j Josip Kordin
Ljubljana, Pred Škofijo St. 3
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih
Mor detelje, velikanske pese in korenja za krmo, vseh vrst trav, travnišnice, jesenske repe, šolale, kuhinjskih zelišč in :: kmetijskih semen po nizkih cenah. :
Poštnim potom se izvršujejo na-k ročila točno in solidno. :: 256 12-1
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 280, KI, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8,
belega siveu«
'ha K 8, belega K io,
5 kg nadalje poštnine prosi
prsneqa puha K 12, od-ito.
Dovršene postelje i^ifjSfc
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanklng-blaga, i pernica vel, i80x;ii6 cm z 2t>Iazlnama, velikost 80x58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 6, s polpuhom K 20, s puhom K 21-, posamezne pernice K 12, 14, 16; blazine K 3, K 350, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenici št. 1011. Češki les.
Za neugaiajoče denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o iiinnicah, odejah, prevlekah In vsem drugem F7i7 posteljnem blagu zastonj in pošt. prosto. 52—1
Izborna priložnost za nakup za trgovoe mamiiaktnrnega blaga ln za krošnjarje. Razpošilja so tudi zasebnikom.
40-45 mmm ostonRou K15 -
sortirano v blagu za bluze, 78 cm Širok, krasni vzorci modnega ceflrja za hišna oblačila, srajce In bluze, Izborno obeljene domače platno, kanafas, za posteljne prevleke, oksforda za srajce In predpasnike. Krizet za spodnja krila v temnih In rudečih barvah, lepi vzorci. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Do gost ostankov 6-:0 m zajamčeno brez napake, perlinl ln najboljše kakovosti. Ako ne ugaja, denar takoj nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj 40 - 45 metrov K 15' - po povzetju Zavoji se po želji tudi sortirajo.	B 11M 3-1
THGlnica R. RGRHER. Nachod, Čeiko.
Dalje ponudim «5 m 110 cm široko blago za obleke Penita" ?a K lr>'—.
WOfinggnSSQ95SI2ZS3L>.SS
Skupna rezerva sklepom 1907 čez stotisoS kron. Upravno premoŽenje sklepom 1907 3,600.0110 kron.
Zadružnikov nad 550.
filavna posojilnica
reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15 nasproti nunske cerkve, obrestuje hranilne vloge po
Ii3/ °/ t: A /°
t. j. K 4'75 za vsacili 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	3118 l
Uradne ure od 8. do IZ.nre dopoldne In od 3. do 6. ure popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani Račun poštne hranilnice St. 49.086. Telefon št. 135.

Vedno in v vsaki množini je dobiti:
Zarezano strešno opeko prve in dnine vrste, z jamstvom za nje trpežnost skozi pet tet
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
I. Knez-u v Ljubljani.
1160 26-1
m
HE
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. P. VIBIC & KOMP. LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
SE

"S"
5E

rrrrf^:
490 1
Ceno češko posteljno perje.
5 kg nov. ttrcn K 9 lo, boljše K :s —. belo sktn'jeno K 18 -. 24 —, sncžnobelo kol puh mtLk< fkublj. K 3C -. :>!•-. Poiilj rrir.ko po povzetju Z-mcna doveliera proti povr-nlivi poštnine. Benedikt Srchsel, Lcbes It. 159 pri Pizr.u, Češko :iX»J t«—11
17vir 7dravi'ji " °rezP°gcjne pijaJe IZUl zuiavjd med katerimi so z
9 ftlar&nerjevimi
eoimi limainimi
malin, citron, jagod, čreienj, dišečih jagod napravljene nedosežne
— šu.Tisče limonade. =
Prati samo s lo rarstreno znamko.
Enoletna vpo-. i V\ raba ve£ kol 10 milijonov. Prta ffSk« akc. družba totarn 7» orli-nt- sladkor in čokoladne It> delke Kr Vinogradi, prej A. Slatfcner.
eiarca zaloga na Dunaju, Josip Katz VI, Thsobaldgassa 4.

Priložnostni nakup! Krasna župna ura z verižico K 350.
30.000 komadov
,li. zar.iditega pošiljam krasno 36 ur icoco |nc 2 url .Gloria* srebrno anker-rem. uro. švic kolege z :e-*o nravir.oklop-|ont. s sekundnim ».'.zalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natrcačno iriofo Ic zri K 3*50. Nidaije ponuditi eno pravo pozlačeno 56 ur idočo anker-rem. prve vrste Svic.uro s pnilač. verlllco za 5 K. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. iiazpoš. proti povzetju
S. KfliJM, Sc!iweizer-Ulireii-ExpGrt/iaus.
1182	KRAKOV št. 48.	1-1
Nestevilno priznanj indonaročii. — Za neugajajoče denar nazaj.

mm
složna, cena _____ ln varna
Jgz5 Cunard Line
Bližnji odhod Iz domače Iuke Trsta: Ultonia 18. maja, Pannonia 1. junija, 1909
Garpathia 8. junija 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), 29. maja, 19. jun„ 17. julija, 7. 23. avg., 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 15. majs, 5. junija, 3., 24. julija, H. avgusta, 1. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Gospe oblačijo sebe
in svoje otroke elpjrantno in zelo po ceni, ako na-roče poštni zavoj vsebujoč 40 m zbranih osianko«
pertlnega bla
in sicer la keper, cefir, atlas-satin itd za obleke, bluze, predpasnike itd , krasni moderni vzorci zajam&no perilni. vsak ostanek 5 10 metrov dolg. za samo K 19-40. Pošilja po povzetju. Neprimerno se rade-volje vzame nazaj. V tih zbirkah dajem le izbrano, posebno lepo blago brez napake.	10S7 3-1
Tkalnica \mi\ L0Wl, Arnov Češko,
2961
— listcnovllcno 1832.--
52-«
zmlele s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako najltno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, tirneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
lluslr. ceniki se dobe brezplačno.
Znana vinska trgovina
flnd. Mejač v Komendi pri Kamniku
priporoča svojo
veliko zalogo janto pristnih vin
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala Katoliška tiskarna.