lit ä*&v* If &ELJU. čefrtek 16. septembra i92Q, ro^tiun« ptačana v soinvifis LETQ II. lzh*ja vsak tcrek, cetrtek in •oboto« — Cena i Za celo leto-80 K, za pol leta 40 kron, za četrt leia 20 K, za 1 mesec 7 kron. Posamezna stevilk« stane I krono. Na pisincne naročbe brez pošiljntve denarja •• ne moremo ozirai. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklaraacije gledc lista so poštuine proste. Ne- fraiikiranl dopisl se ne sprejemajo. Na doplse brez podpisa sc ne ozira. ^^^H fl^H ^H^^HI'^HHf ^^b^^^B ^HN^HE^dR tmttirnBumw ^KjSjHBMHy wE^B^SKu^^r ^^^¦^^^^¦^^^B Ur«dnl*tff« In npravnlvtaro se nahaja v Zveznl tbkarni v Cellu, ttro«amajerj«wa «ll«a«t.l. Oglasi se računajo po porabljeoe« prostoru in sicer: za Mvadne oglase po 80 v od 1 mm, m poslana, na- tnaniia občnlh iborov, natnanila o mrti, zahvalc ltd. K 1*10 od 1 nm u reklamne notice med tekstom ¦ K od vrste, Mali oglasi (na)več 4 vrste) 10 K. Pri večkratnih objavah popiut. Rokopisi •* ne vračajo. Telefon it». IZDAJA IN TISKÄ ZVEZS8A TISKARNA V OEUU. &BG1 0BGQV0BMI UREPlllK VEKOSLAV SP1WPLER, J — n: i Mi in kmetovalci. Prošlo leto se je ustaiioviln za SIo- venijo Samostojna kmetijska stranka in je precej ob prvem nastopu odvzela kle- rikalni stranki veliko stevilo pristašev. ; Pa tudi nekaj dotedanjih dobrih prista- . šev Demokratske strauke se je pridruži- ; lo novenui gibanju. Nova stranka jc na- ; padahi našo istotako Ijuta, kakor klerl- ; kalno. Vkljub tcmu sc nain ne more oci- j tati da bi mi bili saniostojnim na tcni po- tu kedaj sledili. Nasprotno, mi smo se nc* vcga pokrcta celo vesdili in to odkrto povdarjali, ker se radujemo vsakega po- ! štenega narodnega sobojcvnika proti naj- j večjernu sovražniku našega naroda. pro- ; ti klerikalizmu, proti duhovniškj straho- i vladi. V tcm pravcu, v simpatiziraiiju s ! samostojnimi kmetovalci sino šli morebi- ; ti včasih celo prcdaleč z ozirom na ko- i risti naše lastiie strankc. V vrstah naših j somjšljenikov se je o teni večkrat raz- , pravijalo, ali stranka sania doslej ni za- | vzela jasnega stališča. Bližamo pa sl1 j prevažnim, preusodnim volitvam za kon- stituanto in tu je jasnost na vse strani po- trebna. Poglejmo prvo. kakošno stališče za- vzcnnia uaša stranka v kmetijskih vprn- šanjih. Program stranke vsebuje gotovo glede kmetijstva prav vsc on? zahtevt.., kj jjh stavi kmetijska stranka sama. Mu- slim, da v tern poglcdu ni med obcina skupiuama prav nikakšnega nasprotja. Toda program je često samo kup lepih iiiisi; in želj na papirju; vprašanje pa je. ali se dotična stranka v svojjin politič- nem delu tudi toeno drži ^vojega progra- ma? V političnem življenju najdemo v tem pogledu pri pojcdinih strankah med iijihovim programom in njihovim deloni čcsto prav kričcča nasprotja. Kaj more- mo tozadevno reč o demokratski stranki z ozirom na njcn lcpi kmeeki program? flno najvcčjih vprašaiii, ki je zanl- nialo juRoslovenskcga knieta osobito te- kcm zadnjih dveh let, U agrarna rcfor- ma. -Ponekod, posebno v Bosni, je to gi- banje imelo isti značaj, kakor pri -.as pred 1848. letom knictsko gibanjc proti grajščakoni. A tudi po vseh ostalih našili i)okrajinali je mali in srednji kmet m kmetijski delavec trpel veliko škodo vslcd veleposestev. Najbolje je v tem po- ; glcdu bilo v Srbiji. kjer jc affrarnii res or- , ma biia izvedcna že pred desetletji. Kdo je 1. 1918. prvi povzdignil ?M$ in najod- . ločnejei zahteval izvedbo agranie refor- me? Bila je to demokratska stranka. Kdo je tekom I. 1919.. a osobito tekom 1. 1920. naihuje nasprotoval agrarni refonni? Ne veleposüstniki, temveč slovenski klerl- kalci in njihovi zavezniki srbski radi- kalci! Kdo je do slednjega ncomajno vz- trajai pri zahtevj po izvedbi ajcrarne re- forme? Zopet naši demokratje, ki so koiičmo tekoni vseh vladnih kriz, izzva- nili od KoroSca in Protiea, v pogledu a- grarne reforme tudi zmagali. V tej točki iii corej med demokrati in novim kmeC- kim gibanjcm prav nikake razlike in vse, kar se je doslej parlamtntarnim potem doseglo za agrarno reionno, je izkljucna zasluga deinokratov, ki so v tem pogle- du ravnali vedno v polnem soglasjn z za- litevami hi niiSljenjeni naroda. Drugo, istotako za naše kmetijstvo prevažno življensko vprašanje, se tiee izvoza kmetijskih pridelkov. Od dobre izvozne politike za kmetijske i)roizvode je za desetletja in desetletja zavisna vsa ekonomska sreča naše skozinskoz kme- tijske države. Ali kake neumnosti so se 11 a teni polju godile tekom zadnjih dveli let, to je strašno. Krono vsem neumno- stini in lumparijam so zopet hoteli posta- viti slovenski klerikalei in njihovi zavez- niki radikalci. ki so zalitevali, da se iz- voz poveri »Središnji zadrngi«, to je del- niški drnžbi, kjer bi sedeli prijatelji gg. klerikalcev in radikalccv, s pomoejo istili odirali kineta ter si kopieili premožeiija. K tej lumpariji so dodali šc drngo v obli- ki izvoznih carin. No, iz ten strašnih klc- vikalnih naertov končno iii bilo nič. a lo je zopet zaslnga izkljueno deinokratske strankL«. Slednja je rekla, da je zadovolj- na. da se najde primeren naciii izvozne- ga monopola; toda po njencrn mišljenju za to od klerikalcev prcdložcna delniška dnižba nikdar ne more biti sposobna. Iz- vozni monopol se more zgraditi samo m\ podlag kmetijskih udružciij, kmetijskiii prodajnih zadrug, v katerih bodo odlo- čevali kmetovalei sami. Torej: Po ceVi državi snovati kmetijske prodajnc zadrn- .icc in te združiti končno v jako centralo, kateri se more pod kontrolo samih za- drngarjev-knietovaleev poveriti mono- polni izvoz. To edino pamctno in socijal- no pravično stališee je slednjič zinagalo, al; kakor je znano, je boj trajal skora] pol lcta. Izkljucna zasluga demokratov jc, da je naše kmetijstvo letos rešeno naj- veeje nosreee. Korošec-Protičeve izvo»- iic delniiške dnižbe. Seveda. iiova kmc- tijska izvozna organizacija. kakor jo za- niišljajo demokratje, istotako za letos Se ne stopi v akeijo, ker je za izvcdenje ta- ke organizaciio U'eba innogo časa In ninogo dela. Za letos je toraj moralo ob- veljati načelo svobodnega izvcza v ve- likih kontingentih, to se pravi, določilo sj bo, kolike kolieine se inorejo izvažat!. a izvoziti bo rnogel vsakdo in ne samo oni, ki bi dobil dovoljeujc od Korošca in Protiča. To je bilo demokratsko stališCc. k: so ga odobravali vsi kmetovalci cele državc. V velikih gospodarskih vprasanjili, tieoeih se našega kinetijstva, je torej demokraiska stranka dosledno branila ona naeela, za katera se zavzemajo tudi kmetijske strankc. Tu ni torej nied nami prav nobene razlike. Kako pa stojimo v politician vprašanjih? Najvažnejše je tu razmerje med nasinii pleineni in našimi pogledi na ureditev države. Demokrati stoje odločno na stališču narodnega je- dinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev In doslodiio temu tudi na staUšču edinstvtr- na države s centralno zakonodajo in po- šteno, prilikam primerno upravno decen- tralizaeijo. Kolikor srno kmeeki pokret zasledovali doslej, smo našli, da je tudi med kmeti obveljala misel narodncgn edinstva vseh treh piemen in potreba edinstvene kniečke organizacije v ceil državi. Istotako smo uverjeni, da se bo ta struja v vprašanju ureditve države mogla postaviti samo na naše stališče. Ako koncno pogledamo še zunanjo poli- liko, moramo konstatirati, da tudi tu nc iiajdem nikjer nikakih razlik: Čim na]- tesnejše zveze s Cehi in Rusi, vobče se zavzemati za slovansko politiko. do skrajnosti varovati interesc napram vsa- kemu sosedu, ki binani hotel škodovati (Italijani!), a prepirov ne iskati nikjer. To so glavne točke, kjer sc istotako stn- n.iamo. Če se-ozremo se na vcro, duhovni- šlvo, šolstvo: želimo si šoltsvo nrejerro tako, da bo od tega imel naš največji stan, to je kmeeki, največ koristi. Isto žele kmetovalci. ^climo, da se vera ne izrab- Ija v politične namene, a osobito da sc radi verskega prepričania v javnosti m- kojjar ue sine preganjati. To je neobhoa- no potrebno v državi, kjer velja toliKo raznih veroizi)ovedanj. kakor v .lugosla- viji. Isto mišljenje vlada tudi pri kmetö- valcih. Glede duhovščine zahtevaino, da ista v eerkvi in spovednici ne sme huj- skati proti neljubim ji političnim skupi- nam, nego se uai briga samo za miroljub- no dušno 'pastirstvo. Osobito pobijamo to, da bi duhovščina skušala s terorjem, ii. pr. /. odrekanjem odveze ali s hujska- ;ijein na bojkot v spovednicah odvračati Jjiicli od poediiiih strank in jih siliti v svn- je klerikalne organizacije. Vse isto za- htevajo tudi kmetovalci. Kje pa so potem pravzaprav razlike med saniostojnimi kmetovalci in nami '.•' Razlika je samo ena in sicer v teni, da so v demokratski stranki zdniženi razni sta- novi, v samostojni pa samo kmetovalci, Kno je torej stanovska, drugo pa občena- rodna politična organizacija. Kna ima v vidu samo stanovske korist in prcsoja vsako vprašanje s stališča stanovskih in- teresov, druga pa posmatra vsak pred- met s stališča občili interesov celega naroda. Katero je zdaj pravilnejše, sta- novsko ali občenarodno gledišče? To je vprašanje, na katero odgovor ni težak. Važni so stanovski intercsi, osobito ako gre za tako vclik tan, kakor je pri nas kmeeki in ima ta tako mnogoštevilne na- sprotnikc, kakor sta klerikalna in radi- kalna stranka. A na vsak načiii so obCl narodiii interesi še važnciši. Narod samo z enim stanom ni rnogoč. Vsak stan pa ima in bo še dolgo imel svoje posebne intci'ese. Toda mirni razvoj naroda in dr- žave je mogoč samo tedaj, ako se na- sprotujoči si interesi poedinih stanov pra_ vično medsebojno sporazumevajo. -A ke- daj je to sporazumevanje močncjše: 1 e- ciaj, ako ima vsak stan svojo jioliticno or- ganizacjjo in sc te medsebojno pobijajo do skrajnosti (glej n. pr. neizprosnn bor- bo stanovskih dclavskih socijalnodemo- kratičnih strank vseh narodov!), ali pa tedaj, če sc snujejo obče narodnc stran- ke in se v istih izenačtijeio posamczne stanovske interesne diferencc? Mi smu za slednje, ker nam to dajc več garanci- je za miren razvoj in tndi več garancije. da se interesi ecloknpnosti na ta način bolje varujejo. Pač pa smo žc doslej cTc- lovali in bomo v bodoče delovali še inno- go bolj na to, da se staaovi organizirajo v stanovskih strokovnih organizacijan. Tako moremo navesti, c!a je v Ljnbljam že izdelnu načrt za slovensko kmetiisTco zbornico, a izdelal se je takrat, ko je b!I predsednik deželne vladc nai> dr. Žerjav. To so važna načelna gledišča, ki se jih je moralo etikrat povedati. Iz istih iz- haja, da v glavnih gospodarskih in poll- ticn'h vprašanjih ni med nami in samo- stojno kmetijsko stranko nikake razlike. To daje povoda, da bi obo stranki inogll pri prihodnjih volitvah nastopati skupno. Potrebno bi to bijo, kajti gre za prcvaž"- ue volitve. od katcrih bo zavisela cela bodočnost Slovonije. Neobhodno potreb- no je, da sc iztrebijo zaostaline ncsrcC- nega Sušteršičevega dela, da se iztrebi /ahrbtna, neiskrena KoroSčcva družl)a. To mora biti naša najvažncjša naloga, ker jo zahteva korist domovinc. Radi te- ga sknsimo najti načinn zi cnako, skup- no posfopanje! Dani so za to vsi pogojH Or. Juro Korent: Ženska volüna pravica. Boj za žensko volilno pravico datira le nekaj malo let pred vojno. Začcl je s takozvanim žcnskim vpraSanfcm In stremljenjem za enakopravnost žen. 2 liajvccjo vnemo so propagirale to idejo scverne države, njim na čelu Finsko, kl je poslalo prvo ženo v deželni zbor, do- Zakai smo osnovali Jugoslov. Matico? (Nagovor ob priliki velike narodne slav- nosti podražnice J. M. za občine Mozirje, Rečico in Kokarje v Vrbovcu pr Mozirju v nedeljo, due 22. avgusta.) Bridko je cloveku pri sreu, kadar- koli se spomni, da ozemlje, ki je naše, m naše, da narod, ki na njem prcbiva. ni v državi, ki je njegova prava domovina, tenivce da je ozemlje skoro tuia lastnini;, da je narcrd v tujini. rujee v tujini! Se ti nič ne smili? Sc ti nic ne sm|li, tudi tedaj ne, če poinisliS. da si morda že sam kda jedel kruh, ki ti ga je rezala maedia s svojo skopo roko. rekoc: Počakaj, prvi so moji otroci, otro- ci, ki sem jih jaz rodila, ki so jih dojila moja prsa t Tiijecv tujini! Se ti nie ne smili? Sc ti nič nc snnli. tudj tedaj no, če pomisllš da si morda kdaj po sill hlapčevai v hisK kjer nisi bil deležen prijazne besede, nl- ti prijaznega pogleda, kjer so te gledali pisano. kjer je iz slehenie besede zvenc- Jo sovraštvo do tebc, kjer ti jc bil (iai" /tiiorda celo klofuta? Tujec v tujini! Se ti nič nc smili tucii tedaj ne, če slišiš ali čita.š krivicej ki se gode njemu, tujcu v tujini? 0 pač! Tako trdosrčen nisi, saj si Slovenec, dobro- sreen po naravi. Poslušaj, da se še bolj omeči tvoje sree, da ti bo radodarnejša roka, ki sc- gajo po niej obnpne rokc nedolžne elect-, odraslih mladeničcv in deklcr. velih star- cev in stark, vseh, ki so upali in upali, ki jjm je posvetil žarek lepše bodočnosti, a žal samo za trenutek. da so se zbrali nad njih gkivamj tcmnj oblaki, ki iz njih Ze udarja nesreča za nesrečo. Poslušaj! Sila udarccv na naš rod tarn v zasedenem ozemlju je tako silna, da preseda celo poštenim Ualijanom sa- mim. Italiianski socijalistieni poslancc Co- sattini je podal, ko je govoril v italijan- ski zbornici o senžermenski mirovni po- godbi, nastopno sliko: »Italijanska vlada je glasom izjav dala aretirati nad 600 oseb. dasi tega ni zahtevala javna varnost. Nekaj teh uc- srečnikov se je pozjiejc poslalo domov, vendar jih je še rnnogo, ki še niso prosti. Tržaške ječe so prenapolnjene s politic*- nimi ostnnljenci. Strašno življcnje imajo ti reveži v jceah v ulici Tigor in pri 1c- zuitih. To je dokument sramote za ves civilizirani narod. V slovenskih zascde- nih krajih ni ne svobode, ne pravice, ne zakonov; tarn vlada samo volja krajev- nega povellnika, občinskcga komisarja, brigadirja in zadnjega orožnika. Organi- zacije se zatirajo, sestanki prepoveduje- jo. učiteljstvo preganja. Hišne preiskave se vršijo brez vzrokov. Orožniki posto- pajo sainovoljno, brez povoda in brez pooblastil. Po lstri se je razpaslo najhuj- še rokovnjaštvo. Ropi, napadi, plenitvc, požigi so na dnevnem reduU Tako italijanski socijalistieni posla- ncc Cosattini v italijanski zbornici. Žalostna, a resnicna slika kulture in civilizacije, ki jo Italijani vsiljujejo na- šim bratom onstran dcmarkaeijskc črtc. Vprašam, ali ne proti narodu v takisi razmerah gospodarska in kultnrna smrt, nato pa smrt naroda samega? Ootovo! A mi? Obtožiti bi se mora- li največjega greha, ki mil ni odpuscenin ne na tem, ne na oiiem svetu. Zatd pa je bila prekoristna misel, da sc je ustanovila Jugoslovanska Matica, ki ima nalog. »da zbudi zanimanje javno- sti v domovinj za naš narod v tujini, da javnost seznnnja s potrebami in položa- jem Jugoslovenov v tujini in da zbira sredstva za njihovo kulturno in gospo- darsko pov^digo«. .Ingoslovanska Matica ima nalogo, da vzbudi v javnosti v domovini zan!- manjc za naš narod v tujini. Da, zanima- nja je treba! Potem bomo narod v tujini vzljubili z vsem ognjem svojega srea. po^ tem se bomo radi poučili o položaju iii potrcbah Jugoslovenov onkraj mej, po- tem bomo radi dajali J. M. srodstva, tla se povzdigujejo tujci v tujini gospodar- sko in kulturno ter ohranijo narodno. Le tako smemo upati na cas, ko bo ena cre- da in en pastir. Kličenio: sredstva, sredstva in §e enkrat sredstva! Zato pa ne bodi le podpornik, ki vr- Že le tupatam kako drobtino s svoje mor- da zelo bogato obložene mize, temveC redni član s članarino po en dinar na me- sec ali. če količkaj mores", dobrotnik z enkratnim zneskom ^o 1000 dinarjcv. Udeležuj se društvenih prireditev, pocl- piraj niegova podjetja, ktipuj njegove pn- blikacije, zbiraj in daj, kadar sc zbira, skratka glej, da te imenuje društven: o- srednji zbor svojim eastnim članom! — Ha ne zmorcš vsaj nekaj. /n to riniaS izgovora. nruštvena pravila ne dopuščajo uifi delitve pö strankah, niti delitvc po vero- izpovedanjih. To je točka, ki omogočuje skupno delo vsaj na enem polju. (), da bf to skupno delo ublažilo politiünc strasti, ki so se tako grdo razpasle v nascm ?c itak malostevjlneni narodu! Potem, mi- v*rar. :. * N OVA DOSAt 1 I čim so .so druge večje države postavile na ženam sovražno stališče. češ, ker ne nosljo bremen in obvcznosti kakor moz"- ki, posebno, Her ne vršc vojaške dolžno- sti, naj se jim tudi volilna pravica ne prT- zna. Te izgovore pa je nad vse jasno iz- podbila svptpvna vo.ina. Ko jo bil mož na fronti, je morala žena popolnoma sama, pogosto z naj- skromnejšinii sredstvi in silami skrbcti za rodbino in za gospodarstvo in vkljut» temu da v marsičem ni bila vešča In izknšcna, vršila je svojc dolžnosti z Iz- vanrcdno energijo in kar najboljc ter je s toni dokazala, da ni tnanjvrcdna od moža. Z zmago dcinokratičnc misli v sve- tovnj voini postala jc aktnalna tncfi za- htcva žen po cnakopravnosti z inožmi ln torcj tndi po volilni pravici. Posebno so~ cijalistične in demokratične stranke pro- pagirajo to zahtevo kot eno svoiih načel in cela vrsta maniših državic jc žensko volilno pravico že faktično vpeljala. Meci drugimi jo imajo žjne >na Cehoslova- škein. kjcr so že pred vojno izvolili prl- staši današnje narodno-demokratične stranke v češki deželni zbor znano pisa- teljico Vik. Kuneticko, vcndar svoiega mandata ni mogla izvrševati, ker je ta- kratna avstrijska vlada izvolitvi naspro- tovaln in je ni hotela potrditi. Pri sestavi» Ijanju novega volilnega rcda za občine Kakor tudi v Narodno Shromaždenje in v senat niti ena izmed strank ni naspro- tovala žciiski volilni pravici «čeravno se jc tu in tain pojavila bojazen, da bodo že- ne, posebno v poljedelskih kraiili in zlasti na Siovaškem volilc s klerikalci. In res. Leta 1911 niso dobili češkj klerikalci na Ce.škem pri volitvah v državni zbor uiti enega mandata, pri letošnjih volitvah v državui zbor pa so dobili samo v češki dežVjj nad 180.000 giasov. na katero ste- vilo prihaja 8—9 poslancev, kar je osnp- milo tudi največje pesimistc. Se hujSe so izpadle volitvc na Moravskem, o Slova- škeni pa sploh ni govora. Klorikalci, ki so si prcd vojno iipali komaj na dan, so dancs druga najinočnejša stranka na Ce- hoslovaškem, ki ima v poslanski zborni- ci 33 in v senatu 18 secbžcv, za kar se imajo zalivaliti današnjcnni volilncmu re- dn, pied vsem pa ženski volilni pravici. Prepozno uvidcvajo danes napredne fce- ške stranke, da jim jc modernost volilne- .trs rcda vcč škodovala, kakor starr, ne- demokratični volilni red. kajti pi inesla Je uspeh edinole kierikalcem, najvcčjim nn- sprotnikom demokratične misli, ki so vedno zaničcvali ženo kot manjvrcdno in so jo našli le takrat. kadar so jo v svoje stranknrske namene potrebovali. Stran- ke so prišle do spoznanji, da so v sploš- ncm zone, ki se do danes niso udeležc- vale političnega boja. vse prcmalo iz§o- Innc v političnem in državnogospodar- skein živjlenju in da so vsled svoje ne- samostojnosti, ki je posledica do scdaj vladt'ince necnakopravuosti, prevcč pod- vržene raznim vplivom, posebno onim s prižnic in iz spovednicc. Tudi v drugein ozirn so volitve na Češkem zelo zanimive in pouenc. Ce- ravno je bila oddana vcč kot polovica ženskih glasov. je bilo izmed 281 poslan- slim, se bo smela J. M. imenovati mater, v katere varnem krilu je zadovoljnost, je sreea. Podružnica J. M. za občine Mozirje, Rečico in Kokarje vrši dancs nalogo, kl si jo jc stavila takoj ob svojem rojstvu. Priredi vcliko narodno slavnost z obsež- nim sporcdom. Odzovite se vabilu k sle- herni točki in poplačajte tako odbor in sodelavce za tnid in stroške. ki sc jih iu- so usirasili, samo da vas zadovoljijo In tako podarijo J. M. lop prvi dar. Pa čemu priporočam to, saj mi je znana savinjska požrtvovalnost, kadar ffre za to. da se koristi narodu. Končiijem z živo žcljo, da povzroCi podružnica J. M. za obeine Mozirje. Rc- čico in Kokarje živahno medsebojno tek- movanjo. da jc vzgled, katercga posne- majo nodružnice v bližnji in daljni okoli- ci dotlej, dokler ga ne doscžejo, da prva- či mod vsemi podružnicami v Sirni, lepi in bogati naSi novi kraljevini. Potcm bo ponosna J. M. na svojo savinjsko hčerko in vas. ki skrbito, da raste in cvete ter obrodi obilen sad. Saj bo lahko otirala soIzü z lie nedolžne dece, rdečila lica mladeničev in deklct ter povzročila. da bodo legii starci in starke v grob z upa. njem na boljšo bodočnost svojih potom- cev v zedinjeni kraljevini Srbov, Hrva- tov in Slovenccv. ^1- ce-v izvoljeno samo 10—12 žcnsk, kar po- meni, da v vseh strankah prevladujejo v ogroinni meri moški eiementi in da ima- jo žene volilno pravico takorekoe samu na papirjn, v praksi pa da je ostalo skoro vse pri slarcni. Sredstva, ki je drugod, posebno pa na Ceškem prineslo klerikalcern takt) u- gromiie uspehe, liočejo se poshi/iti tudi slovenski klerikalci pri občinskih volit- vali, da utrdijo svoje pozicije, ki so jih. med vojno vsled svojega hlapcevanja Dunaju in Habsburgovcem izgubili, in da dosežejo nadvlado v občinah, ki se njiho- vemu diktatn nočejo pokoriti. Kakor povsod, je tudi tu njihova politika zlobno premišljena in hinavska. Svetu in zlasti ženstvn liočejo dokazati, da so edino on] branitelji ženskili pravic, zatnolčiio pa, da je njihova zahteva po ženski volilni pravici samo reklanmo geslo in zaiijka, ki jo hočejo vreči še onim ženam okoli vratu, ki so si znale ohraniti neodvisnost in svobodno prepričanje. Dobro vedo. da bo imel euini kienkalizeni iz tega korist, žene-volilke pa nobene, kajti Rim, naj- večji sovražnik enakopravnosti in demo- kratičnc ideje, koji uči, da naj žcna molei v cerkveni občini. ki v svoji institu- ciji ne pozna zone in jo nnravnost izkiju- čuje, ki se k večjemu šc hlini dcvištvu, dočim pravi o materi, da je nckaj ncči- stega, ki sc mora toliko in toliko dni po porodu podvreei oeiščenju — nc spoštu- je ženc in nienih pravic in pozna žc.-no le tam, kjer jo v svojc grde. agitacijske na menc potrebuje. Ali je že kdo slišal, da Je bila izvoljena žena v cerkveno-konku- .renčnj odbor? Koliko žena scdi danes v predscdniStvu klcrikalnih strank in v uredništvu klerikalnih časnikov? Tu naj pokažejo klerikalci, da imaio žensko enalvopravnost ne lc na jeziku, temvee tml; v srcLi. Danes boj za žensko volilno pravico v veeini držav in v iiajvcčjih ter najnrr- prcdnejših državah §e iii končan. Zanl- mivo je, da je celo Anglija, ki je bila prva ustavna in demokratična država. proti ženski volilini pravici. čeravno je tam ženstvo visoko kulturno in izobražcno ter se bori za cnakopravnost že deset- letja. Edino umestno bo, pustiti, da se to vprašanje raxvije in da dozori po čisto naravni poti kakor vsa tlru^a vprašanla, kajti vsako prcnagljenje in forsiranje bi bilo istotako škodljivo, kakor je napačno ta tako važen problem bagatelizirati. — Tudi možje so se borili celo stoletje, prcdno da so izvojcvali ustavnost in vo- co, in bojevali so se več kot tisoč let, predno, da so izvojcvali ustavnost in vo- lilno pravico sploh. Pri vsem tern pa se je pokazalo, da niti danes ne odgovaria- jo vsi možje-volilci v državah. kjer je vpeljana splošna volilna pravica, zahte- vam in duhu dobe, ker so bodisi gospo- darsko ali pa politieno še prevec. odvis- ni. Isto vclja za žene, ki so Se mnogo bolj podvrženc, kar se prepričanja tiče, vpli- vu duhovnikov in so vsled svoje slabejSe telesne konstitucije izpostavljenc tudi ii- zičnirn vplivom. Zaključujem torcj: Vsak demokrat je načeloma vnet zagovornik žcnskc vo- lilne pravice, jc pa iz iavnih in državntti ozirov proti temu, da se vclika vprašanja rešnjejo črez noč in samo tfotovim stran- kam v korist. Pozdravlja žensko gibanjc- in priznava volilno pravico le oncmn, ki je popolnoma neodvisen in svoboden In misli svobodno. zato jo priznava tudi že- liarn, ki imajo samostojen poklic, učitelji- cani in uradnicam in vsern ženam, ki so dovršile gotovo Stevilo ljudskošolskih razredov. Vpeljati pa splošno žensko vo- lilno pravico pri današnjih razmerah, da- ti jo torcj vsem onim žcnam, ki si ž njo kakor otrok z orožjem ne ve sVeta, po- menilo bi. ženo in celo žensko gibanjc Sc bolj zasužnjiti. Načelo demokrata je: NaJ- prej svoboda prepricania in politična ne- odvisnost, potem šc le svobodna volilna pravica! Na klcrikalni mancver odgovorimo uajbolje s tern, da ustanovimo v vseh večjih krajih organizacije, v katere bodo imele vstop tudi žene, da žeuam povsod v družabneiii življenju priznavamo po- polno socijalno enakopravnost, da iih v tern duhu vzgajamqjn jim tako prinrav!- nio podlago za splošno žensko volilno pravico. P^litifine ve»ti> Nova pogajatija med Italijo in Jugo- slaviio. V min. seji dne 13. tm. se je od navzoenosti zunanjega ministra dr. Ante Tnnnbiča vršila velika debata o zuna- njem polužaju, ki se je nadaljevala 14. tm. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo se bodo vršila med 20. in 30. trn. Kraj 5t» ni znan. Jugoslavs zastopata Trunibic in l3ašič. V Aix Les Haincsu sta imela (iiolitti in Millerand važne pogovore. o katorih se je slednji napram novinarjem izjavil, da se mora antanta potruditi prc- govoriti Italijane in Jugoslovanc, da re- šijo posebno jadransko vprašanje v med- sebojnih interesih. Pravi .da ima voljo dokazati edinost obeli narodov v de- janjih. Jadransko vprašanje. Pc poročilu dr. Trumbiča se sklepa, da bo jadransko vprašanje kmalii rošeno. Tozadcvna po- gajanja se bodo bržeas vršila v Clorici, Opatiji ali Ljubljani. Po položaju se sodi, da bo naša vlada zavzcla gotovc smer- uice, o stališeu glede Reke še oficijelno ni nič znano/škora.i gotovo je, da nc bo- nio dopustili, da bi Reka in vzhodua Istra padli pod Italijo, kakor tudi ne Dai- macija z otoki. Upa sc. da jc Milloranu vplival v tern smislu na Oiolittija, da se stvar v interesu evropskega mini reši. Mirovna pogodba z Bolgarijo odo- brena. V narodnem predstavnistvu je po generalni debati, ki se je vršila tekom dveh sej. h koucu govoril še clan .lugo- slov. kluba Smodtj, ki ie povdarjal, da jc krivdo-Bolgarsk^ v svetovni vc V, V A D ": f" * ' Stran ä jo u/ivajo pri nas v Jugoslavs, poscbuo v Celju .Sicer bocieino pa preskrbeli, da tudi vaše drevo s švabskim kulturbun- dom ne bo poganjalo cüvjakov, ki bi zra- stli v nebcsa! Nepremišljeno ali zlobno tihotap- stvo? Urad zopcr verjznikc in tihotapcc prciskujc zadevo tihotapstva s smodni- kom. Ncki niesar jc v družbi cue želez- ničarkc hotel spraviti iz Avstri.ie vtiho- tapljen smodnik iz Maribora prcko CcIJa v Zagreb. Dvojica je itnela smodnik v raznih žakljih v osebnem vagonu vlaka. Knličlna je približno 40—50 kg. Ne gle- de nn dejanjc tihotapstva, je postopanjc tihotapeev nečnvcna zlobnost ali lahKo- miselnosts da spravljata tako količino Tie- variiü tvarine v osebni voz, kjer bi se bl- la lahko zgodila najveeja nesreča. 5c nl dolgo. da je eksplodiral v istein položaju nekemu tihotapcu v vagonu bencin rn poškodoval sopotitjoče občinstvo, ven- dar se luidie te baže uoeejo spamctovati in spravljaio sopotnikc zlobno ;ili lahKö- misdno v snirtno ncvaniost. Aretiraiij bcrači. Policija je aretirv la četvero beračcv, ki so na drzen načln iiadlegovali pasante in goste v tuknjšnjih gostilnah. Cela četvorica so sami delo- "mržneži ter pristojni na vse vetrove, Te v incsto in bližnjo okolico ne. Mestni ma. gistrat bi naj v tern oziru storil korake, da bi se ta res že nczno.Mia bcracija oinc- jila na en dan, na katerern bi res potreb- nj s'romaki dobivali milodarc, v drugih slučajih pa, da bi sc obvarovalo občin- stvo teli ponajveč dclamržnih nadicžno- žev. in. šahovski turnir v Cci'ti sc Je pried IS. tm. za elane kluba. Zmagovalci dr. Bruncko v prvem, dr. Schwab v drn- ffeni in zmagovalec v tret.icm tnrnirjn bodo se merili v letošnj-m sklepnem turnirju posebej. Zrmigovalec dobi naslov »Ccljski šahovskj mojster^. Nevaren tat. Policija je priiela vče- rai ziutraj drznega tatu, ki je kradcl po mestnih hotelih in gostilnah iz sob rjnTie in odeic. Pravo ime še ni znano, ker rm- vaia ziočincc pri vsakem zasHšanju drn- go. Poizvcdovanja so v toku. I'zmovic Jc pod kliučem. Popravek. V zadnji številk' »N. D.« sino princsli notico o igranju »Wacht ain Rhein« in bivše avstrijske himnc v vili s. Krušiča. Iziavljamo. da se ta incident nl zRodil v vili naroduega ffostilničarja r. Krušiea na Ljubljanski ccsti. ampak v vi- li nckdajnega kavarnarja Krušiča v Lis- cah, ki je sedaj last nekega Jnriia Sirno- nov'ca, ki bi vsaj po imeun soditi, moral bill Jugoslovan. Kje jc sladkor in petrolejj? Po izloz"- bah naših trgovin jc izginil včerai zjntraj ves sladkor in tudi naznanila, da so pro- d'ija petrolcj po 19 K liter. Celi teden so govorili po trgovinah. da sc naj prcbivai- stvo prcskrbi s sladkorjern in petro'e.iem, kor bo nriliodnji. ted'jn sladkor po SO in •pcirolci po 26 c!o 27 kron. — Zanirnivo bi bilo ;zveriet\ kam so vse zalogc čcz noC jzirinile! Celjska porota. One 13. tm. popol- da» sc je zagovarjal prcd tuksjSnio po- roto Jernej Dolinar radi pcnevcrlcnja. Obtozcncc je izvabil lctos spomladi dvc- lna tujkama. ki ste sc pripeljali v CcIJe, kovčeke, pod pretvezo, da jih poncsc v hote' »pri belem voln«. Ko sta tujki dnc 14. tm. stala sta pred poroto Jakob Oolcž in Anton Pndgorsck radi tatvine. Istn sta mescca ma.ia pokradla pri trgov- cu Jos. Senici v Vojniku za par «soč kron kož in usnja. Zagovornika obtožencev stn bila odvetnika dr. Mrašovcc in dr. Orr zei:. Obiozeni Jakob Golež je bll oproščen, Podgoršcku pa je po krivdfo- rekn porotnikov prisoclil sodni dvor tri lota težkc jcee. — Popoldan se je ^'rsila porotna razprava proti Neži Mlinšek ra- d, detomora. Nezakonska mati je 25. ju- nija tl. zakopala svojc novorojeno dete tcr ga s tern umorila. Zagovornik or. Hrasoyec. Obsojonn i,, bila na dvc let! Jezkcjccc, z enkratnim meseCnim trdim Ic7,sccm m temmco vsakega 25. iimija. Shod vojmh Invalldov, ki sc ic vrSil dnc 12. tm zc v druffic, jc bil zopct zeto slabo obiskau. Kakor s!iSimo, do razprav po dnevnem rcdn sploh ni priSIo. V glnv- ncm so se prcrekali posamezni invaliiü in neinvalidi, katerih >lednji so rricd zbo- rovanjem rogovilili. En\ so govorilj v imenti vseh invalidov spodnjefitajerskih, driiRi so jim odrekali to pravico, eni so predlagali preustroj, drugj zopet dosedaj- no upravo organizacije. I )o pravili odbo- rovih volitev brž sploh ui prišlo. Oovo- rilo se je tudi o predstojecih volitvah. V vseobčem nemirii so pamctnejši možje, kakor tudi vladni zastopnik, zapustili zborovanje. — Ciospodje! Vsc kaže, da pravzaprav sami ne vestc, kaj hočete! Mislimo, da ni nemogoče tudi invalide organizirati, vendar se isti ne dajo orga- nizirati pod pcrutio enega ali oncga in- valida ali neinvalida. kakega samodrZ- ca, a la d' Änuunzio, treba je ljiidem po- dati stvarnih momentov, jih najprej po- učiti, narediti dovzetne, potem^bo pa §lo — prvi pogoj je scveda ncscbicno (?e- lovanje v prid vsem in za vse — čcsar pa dosedaj razni posknsi niso pokazali. KINO (3ABERJE. Oalejnik (I. del) je ogromna kriml- nalna drama v 2 delih. Spisal Honors d!e Balzac (Slava in beda kurtizan). V glav- ni ulogi razbojnika igra Paul Wegener. Dejanja in nagoni, ki jih uvrščamo v rn- briko krimnalistikc, so bile vedno prccJ- met najintenzivnejšega raziskovanja psi- hologov in zakonodajcev. Zato sc ni Ču- diti. da se je poskiisil s tern problcmom tudi največji svetovni romanopisec Ho- nore de Balzac v romanu »Slava in bcc!a kurtizan«, v katerem podaja z lastno imi virtuoznostjo infantazijo najbolj romaiu tiCne dogodivščine in pnstolovšeine. Za vodilno oscbo zgodbc si je izbral glaso. vitega razbojnika Colina, ki ne priznava nobenih človcških zakonov in mu je boj • •• ? vljenski cifl; •ÖWUPave obfbr- icn z bistroumnostjo, ertergijo. ncustra- šcnostjo in pod.jetnostjo je bog rokovnja- čev in siromakov. In kakor je zanimal problem tc osebnosti Balzaca romancier- ja, tako si je osvojil tudi slovitega igrai- ca Pavla Wegenerja, ki je izklesal tip Colinov do zadnic ni.ianse v mojstrsko ncprekosljivi igri. Film je prvovrsten In snov, igra in rcžija bodo zadovoljili sle. hernega obiskovalca kin.i. Prosvela. Hrvatsko pevf.ko druStvo »Slo- boda« proizvnja dne 10. tm. v Celjn pot slovenskih mo5kih zborov. Od teh nai omenimo sledeče zanitnivosti: 1.) Dr. Gojmir Krek piše v »Novih Akordih« 1X/2 s'.edeCe: >NSchwabov moški zbor »Večer na morju« udarja zopet na narodno strnno. Pesem zahteva zq]o f; no cizelirano prednaSanje, da se ubranosti polna pcezija ne prevrača v banalnost. Tem- po je Allegretto tranguillo, pravi gon- doljerski tempo, z naglasom na tran- guii'o, torej prav mirni, zmerni alle- gretto. Prehitro čassiinerje bi ;:okvari!o ves vtis. Ali si mislimo predavan- je tega no naSem rnnenju zelo iičin- kovitega ;:bora na ta na okraini zastop žalibog premplo skrbi za naše ceste, ker se vsak človek, ki ie prisiljen hoditi po mestu in proti postajici, skandalizira. kaka cesta je in kako ob deževju teče struga sredi ceste.— Ko se človek vozi mimo mesta Slovenjgradec, vidi iz vlaka napis »Bierniederla^e Göss«! Ali še res ta nemška pivovavna zaloga razpečava pivo po mislinjski dolini? Merodajni krogi bi pa ta nemSki napis tudi lahko dali shraniti.— V Slovenjgr.idcu irnajo nekateri nemškutarji posebno veselje, da zabavljajo čez državo ter iščejo v vsaki rnalenkosti priložnost da bi pri- proste ljudi napravili nezadovoljne. Tega pa t! ljubi nemčurčki ne pomis- lijo in ne povejo, da je sedaj po celem svetu nered in nezadovoljuost in da je v spufani NemSki Avstriji §e večji ne- red.— Svetovali bi nemškim kričačem in čenčam, naj jezik držijo za zobmi ker sicer jim zbudimo spomine na prejšnje case in lanskofeto.— Nekateri meščani, ki znajo zraven slovenskega tudi nemSki jezik, misli}o, da morajo veC nemško govor'ti da pokažejo, da je še nekaj kuheldeučerjev v Jugosla- viji. Menda bi bilo prav če bi ne iz- zivrjli, ker to ne bo koristno Se manj prijetno, c*e se jih bo podučilo tako dn bodo razuir.eli. Nekateri obrtniki, ki se navidez žtejejo med Slovence, Se govorijo med scboj in s svojimi otroki nemško, ker otroci Se slovcnsko ne znajo.— Ob gotovem času bo vse prav priSIo...... Popotnik. Sok^istvo. Jus.oslovansK-0 Sokolstvo za Ko- roško! V kratkem ima pasti na KoroS- kem odločitev. Naši bratje onkraj Ka- ravank bojujejo te dni najhujSi boj z zahrbtnim in predrznim germanskim sovražnikom. Prihajajo poročila, da zbirajo Nemci ogromna denarna sred- stva, da nničijo naš živelj v krajih, kjer je tekla nekdaj zibelka na§ega narodn. Bratje in scstre! V tern trenot- ku ne moremo stati ob strani. V smi- slu sklepa glavne skupščine Jugoslo- vanskega Sokolskega Saveza je dolo- čen 26. September kot „KoroSki dan". Jiigoslovensko Sokolstvo v celi dr- žavi je dolžno, da ta dan posveti samo naši Korožki. Vsako drui5tvo mora pri- rediti eno predavanje o Koroški terna primeren način org-anizirati pobiranje prispevkov za narodni svet na KoroS- kem. Vsak Sokol in Sokolica daruj vsaj eno krono! Bratje in sestre to ie na5a dolžnost — odločitev je pred dur- mi — pomagajmo našim bratom k po- polni zmagi. Zdravo! Starežinstvo Jugosl. Sokolskega Saveza. TRGOVSNA. OBBT IN NA- RODNO 60SP0DARSTV0. V državni žrebčarni na Selu pH Ljubljani se vrši v soboto 18. t.m. ob 10. dopoldne dražba 3 toplokrvnih in 3 mrzlokrvnih žrebcev. (k.) Tr^ovske zveze z Nemčijo. Tr- govski in obrtniSki zbornici v Lfublja- ni je doSlo iz Nemčije veh'ko Stevilo ponudb, s katerimi se ponujajo razno- j vrstni, posebno pa žeiezni izdelki in poljedelski stroji. Posmezne tvrdke iš- čejo tudi zastopnike. Ponudbe so inte- } resentom ob uradnih urah v zbornič- ni pisarni na vpogled. | H1WELJ. ! Žatec 11. sept. 1920. Mirno 2800 do 1 3000 e. K za 50 kg. Nürnberg: Slabejše povpraševanje — prodanih 150 bal — 1900—2800 mark za 50 kg. Zaveza huielj. društev. Xaisinja porocila. Regentovo potovanle v Bosno. Beograd 14. s ept. Regent Ale- ksander odpotuje 17. tm. v Sarajevo. Spremljaü gä bodo ministri dr. Vesnič, Pribičevič, dr. Kukovec, Kovačevič in vojni general Jankovič. NasHstva p'ebfscltne komisfje.—LJu- bljanska vlada hoče demlsljcniratl. Ljubljana 15. sept. LDU. Na včerajšni seji plebiscitne komisije v Celovcu se je sklenilo, da se imajo naše čete nmakniti iz cone A, ne da bi se poprej ali istočasno umaknile tudi italjanske čete iz n^mškcavstrijskega ozemlja na Koroškem, nadalje da se ima umakniti tudi naše orožništvo, v kolikor ni pristojno v com! A na Ko- roSkem, iz te cone ter konečno, da se ukine za čas do plebiscita naSe nad- zorstvo nad veleposc;ivi v coni A.— Z ozirom na to je deležna vlada v izredni seil danes sklerH¦< iati svoio demisijo. Stran 4. »NOVA DO B A« Štev, 111. Podružnica LJubiiaitske Kreditsie baiiKe v Celju | Pelniška glawnica 50,000.000 kron. j CENTRALA V LJUBLJANI Rezervnl fondl nad 45,000.000 kron. | Podpužnice v SpBitu, TYstu, Saraje^u, Gorici, Marabou*!!; B&r&vljah en P&uju. Sprejema VlOge na Rnjtžice IM te&O€i 3EJR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun proti ugodnemu obres to van ju. S^A» valut in dovoijuje vsakovrsine Kredite. •_____ 296 -22 Registrow. kreditna in stavbena zadrugazom.zav. ji^ij "LÄSTNI DOM" Sprejema Ksft»«2fii3iie vioge in jib obpeatuie »o />WO| ^ 4oi JiUn odl sto ^^afc \oß 156-54 Edina slovenska specijalna trgevina z barvami In lakl. Agentura in Komi* sijsko podjetie. I Iv. «Ferlež s Celje 1447 156—52 N»2?oclLni dom Trgovina z lesom in drvml !j na drobno in debelo. ;| Kupuje jamski in ostali les ) po najviäjih dnevnih cenali. | Ita ijanski dementi. i Rim, 14.sept. (Dun K U) »Agen- zia Stefan!« izjavlja, da so poročila nekaterih listov o zasedbi otoko Čresa, Raba in Krka s strani d' Annunzijevih čet neresnična. Žrtve fašistov. Milan, 14. sept. Listi poročajo, da so našli po zadnjih pobojih v neki kleti v Trstu 20 ubitih nesrečnikov, ki so postali žrtve izgredov. Odstop čehoslovaškega kablneta. Praga, 14. septb. (ČTU) Ve- černa izdaja »Prava Lidu« naznanja, da bo dories ali jutri odstopilo calo- kupno ministrstvo in da bo temu sledila uradniška vlada. Ostaii bi do sedanji ministri dr. Beneš, dr. Englisch in Chotovec. Kot bodoči min. predsed- nik se imenuje dr. Čerin, predsednik moravske^deželne vlade; v ostalem bi nastopili kot ministri dosedaj in taj- j niki oziroma prvi oddelni načelniki. Za ministra vojne se imenuje general Hussak. Strokovna visoka sola. Moskva, 14. sept. Dne 20. t. m. se otvori v Moskvi visoka sola za strokovne organizacije. RAZNE VEST!. Moč materinstva. »Qlas Svobode« v Čikagi poroča: Tarn gori v High River, Alberta, v Kanadi prihajajo ljudje na fai- mo Mrs. J. A. Osborne gledat eno najku- rijoznejših prirodnih burk. Na njenem dvorišču s pravo materinsko požrtvo- valnostjo skrbi velika koklja za pet Lr- no-belo lisastih psičkov. Koklja je opa- zovala malo časa male psičkč in ker so ji bili všeč, je ueusmiljeiio okljuvala njih mater, katera je stisriila rep med noge ifi pobegnila. Od tedaj skrbi koklja za njc, ker pasja mati si ne upa blizu, sicer pa tudi ne čuti tako hude ljubezni kot kok- lja. Miadi psički so povsem zadovoJjnl z novo materjo in se zelo radi stisnejo zvečer pod njeno perje... Ako kdo posku- ša prijeti katerega psičkov, se koklja takoj zapodi v njega. Čc bi ne videli tren različnih fotografij te čudne familijc, bi ne verjeli tega. — Ta je pa res ameri- kanska! Židovski raesar dedič po škofu. Ne- ki židovski me.sar, Simon Harosvitz, v Montrealu v Kanadi je podedoval prec! kratkim 10 miljonov funtov šterlingov. To velikansko premožcnje mu je zapu- stil njegov nečak, ki je v rani mladosti prestopil v katoliško vero in postal škot v Kaliforniji. Skof je umrl brez testarrten- ta v New Yorku in ameriška vlada je Ie- ta in leta iskala neznane dediče, dokler ni našla omenjenega mesarja. Ko je ži- dovski niesar za to velikansko dedščino zvedel, se je od veselja onesvestil in Ie- žal cele tri dni v brezzavesti. Tako poro- čajo ameriški listi. Velika nesreča z granato se je zgodila 6. tm. pop. v Liubljani. Dva obrtniška vajenca sta skušala razdvo- jiti granatni užigalnik. Nakrat je eks- plodiral. Enemu je prebilo lobanjo, da se je takoj mrtev zgrudil, enemu je skoro popolnoma odtrgalo desne roko, tretji pa je bil lahko ranjen. Težkaobtožba proti avstrijskemu častniku. V čeških listih je več vo- jakov avstr. pežpolka št. 18 priobčilo strašne obtožbe proti stotniku polka Ervinu Praschu, sinu poštnega uradnika v Gradcu. Slikajo ga kot zver, ki je pobesnel, kadar je slišal slovansko besedo. Štiri kta je počenjal prave grozote in namesto da ga postavijo pred sodišče ali pa oddajo v blaznico, je bil še odlikovan. V obtožbi, ki so jo naslovili vojaki češki javnosti, na- vajajo sledeče zločine: V svoji stoiniji je Prasch pobil z revolverjem in sabljo najmanj 20 vojakov čeSke narodnosti. Tako je na italijanskem bojišču ne- kega dne ustrelil pet vojakov, ki so se krili v največjem topniSkem ognju pred granatami. Prvemu italijanskemu ujetniku, ki je prišel v njegove roke, je sam odrezal glavo in jo nataknil na kol pred svojim zaklonom, kjerjebila razstavljena nekaj dni. Nekega ruskega ujetnika, ki je delal na fronti, askužal pobejjniti, je pred celo stotnijo mučil na najraliniranejše načine in ga nazadnje sam obesil. V Srbiji je zagrešil ne- številno zločinov; tako je v bližini Šabca posilil najprej sam neko 16Iet- no deklico, a potern jo dal svojim nemškim vojakom, ki so vpričo matere nesrečnega otroka zadovoljevali svoj živalski nagon. Potem je mater in hčerko obesil na rnostu; ker se je pa utrgala vrv, je dekle padlo v vodo, a on jö toiiko časa z revolverjem stre- Ijal v njo, dokler ni izginila v valovih. ta tip avstrijskega oficirja živi danes na Dunaju in služi v slavni avstrijski vojski! Listttäca uredsiiSiva. Teharje — Št. Jur okolica. Ope- tovano smo že pisali, da danio natisniti vabila na vesclice in slično, v smislu skle- pa jugosl. časnikarjev, med tekstotn lista le takrat, ako se plača za isto sistemizirana pristojbina (kolek). Pristojbina se lahko poSlje tudi z nakaznico. Prosimo, da se to upošteva, ker gredo sicer taka vabila v koš ! YT1 V dvonadstropna, v sredini U10 0 lliesta le na P^oeSaj ¦ I I Nfl Y CeüjiB, Za kresijo St. 6. , JLXlUtl Letne obresti 860Ö kron. i 1230 1 se sprejmeta na stanovanje in hrano. Dečkov trg št. 3, II. nadstrp. 1215 3-3 Svarllo. Ivan in Helena Tancev posestnika v Zavodni štev. 61, svariva vsakogar, ki bi dal najnemu sinu Emriku kakoršno bodi posojilo na najino ime, kjer nisva plačnika. 1231 1 Po nizki ceni se točijo izborna pristna uina 17 phi lorodnep doi v Celju Vedno sveže pivo. Dobra kuhinja. zj^ow* 5e priporoeata \{ar0\ m PepcsL Perc. f Odvetniška pisarna ^( dr. Karl Koderman-a \) JMariboru se je preselila na /\leksandroVo cesto št. 12 (ob Vogalu Sodne ulice.) 1132 KmetUski % stroji lä I sadni mSirai, čisHlniki za žito. robkalniki za koruzo, uultivatorji, dvojnate brane, okopavalniki itd. se dobijo po zelo ugodnih cenah in so na ogled v skSadiŠČifl Gitspodarshe zadruge o Cslju, Razlagova ulica žtev. 1. Stole,, žimnice, razno gsohišivo in tapetniske izdeBke ima v 2zr~i: Mapila Baumgartner 1% 141 Gosposka ulica 2B, Naročila se izvršujejo točno in solidno. Lspo moio pösssfüo (hiša, gospodarsko poslopjeTnT^oraTov zemlje) v St. Jurju ob juž. ž.?l., lepa črna garnitura (zlatni brokat antik), 8 HP motor (Rohölmotor) in pisalni stru, »Erika« se proda. Več pri Breznikoj Celje, Dolgopolje 3. 1327 2-2 Pozoi-! 100-80 Pozotr! yipibi in wtötil V zalogi se nahaja Železni laK za sodne obroče po zelo ugodni ceni. Ako si jih želite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da imam v zalogi vse v vojaško opremo spadajoče predmete. — Izdeljujejo se vse vrste vojaške in istovrstne čepice ter vsa v mojo stroko spadajoča dela »Y« solidno in po zmernih cenah. »y— IM M. fröhlich, ßö L^ krznarija in izdelovanje čepic ^\ AaA Celje, Kralja Petra cesta. wLm 9Rud. ZoMtič Celje, ttocenova ulica 2 (v bližitU kolodvorta). Izdelovanje vsf li vrst čevl|eY, od priprostih do na)« flnejših po dnev- nih cenah. 45 -25 * POSOJILNICA U CELJU USTANOV.LETA 1880 MAIliinill nsllM BESa F0MD 500.000 K SPREJERHA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga icbtQjooci DJ4JE posojila na vknjižbe in na menioe. OTVÄRJÄ trgovske in obrtne kredite. ! 129 24-19 STANJE HRANILNIH VLOG BDiiBaiBHliBBsaiiRHigiiiiiBiaaiiBDii NAD 24j.UUUiUWU liKUN «¦¦¦¦¦¦¦¦BiiDiBiBHBiBiBBBiastaaHaiaHBianBnB