TRGOVSKI LIST Časopis sea trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Vredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LliTO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 28. januarja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 12. Pospeševanje poljedelske produkcije. Danes se sestanejo v Beogradu pri poljedelskem ministrstvu kmetijski strokovnjaki iz cele države na veliko anketo, katere namen je določiti podrobne ukrepe za praktično izvedbo zakona o pospeševanju kmetijstva, ki je bil lansko jesen uzakonjen. Trgovski krogi imajo ves interes, da ta anketa ne bi izpadla enostransko in da bi bil program pospeševanja poljedelstva v skladu z interesi naše zunanje trgovine. Trije vidiki so, ki jih je treba po našem mišljenju poleg strokovnih ozirov na anketi posebno upoštevati. Prva zahteva je, da naj se pospešuje produkcija onih vrst poljskih pridelkov, za katere se da doseči na inozemskih tržiščih najboljše cene, po katerih inozemstvo najbolj povprašuje in katerim daje prednost v okusu in izbiri. Potrebe inozemskih tržišč morajo biti za nas merilo in smernice v produkciji. Stremeti moramo za tem, da pridelujemo v bodoče kolikor mogoče enotno tipizirano blago, da izidemo enkrat iz sedanje anarhije, ko pridelamo nad sto vrst pšenice in nad 60 vrst fižola itd. in ko imamo največjo muko, da spravimo par vagonov enotnega blaga skupaj. Drugi moment je povečanje hektar-nega donosa naših poljedelskih kultur. Ako primerjamo sedanji hektarni donos z donosom inozemskih držav, vidimo, da je ta donos v deželah, ki imajo mnogo manj ugodno podnebje in enako slabo ali še slabšo zemljo kot je naša, znatno večji donos kot je donos v naših krajih. Hektarni donos 9e da povečati z globjim oranjem, s skrbnejšo izbiro semen in izdatnejšo uporabo umetnih gnojil, torej z neznatnim povečanjem produkcijskih stroškov v toliki meri, da bi bila ren-tabiliteta kmetijske posesti mnogo večja kot je danes. Danes se vsesplošno trdi, da je obratovanje kmetijske posesti postalo pasivno in če je to tako, se da tem odpomoči samo s pojačenjem in intenziviranjem produkcije. To vprašanje, od katerega je odvisna kupna moč našega kmeta, in-teresira v največji meri našo trgovino in industrijo in našega obrtnika, ki so še vedno navezani pretežno na domače odjemalce iz kmetijskih slojev. Tretji vidik, raz katerega bi imela anketa posmatrati problem, je po našem mišljenju racionalizacija naše zunanje trgovine. En sam površen pogled v statistiko zunanje trgovine nam kaže kako daleč smo še od racionalizacije naše proizvodnje. Za stotine milijonov uvažamo tujega sadja in sočivja, pa tudi žitaric v državo, čeravno bi lahko v pretežni večini robe krili potrebo z domačim pridelkom. Vojvodina izvaža na stotine vagonov zgodnjih sadežev in sočivja na severna tržišča, dočim ga zapadni kraji dovažajo iz inozemstva, ker trgovina še ni zadostno organizirana. Kmetijski strokovnjaki, ki bodo v prihodnjih dneh proučevali ukrepe za zboljšanje naše kmetijske produkcije, nc smejo motriti tega vprašanja izključno iz svojega strokovnega stališča, marveč morajo imeti predvsem pred očmi praktične trgovske potrebe »n pa še gospodarsko-politična stremljenja. Le tedaj bodo njihova prizadevanja voilila i!o praktičnih rezultatov. Na povabilo trgovske zbornice v Beogradu je bila v četrtek v dvorani trg. zbornice v Beogradu konferen-«a vseh naših gospodarskih zbornic. Konferenci je predsedoval predsednik trgovske zbornice v Beogradu Milju-tin Stanojevič. Na konferenci so bila sprejeta pravila o sodelovanju gospodarskih zbornic kraljevine Jugoslavije. Iniciativo za tako sodelovanje je dala, kakor smo o tem o priliki zadnje konference zbornic že pisali, Zbornica za TOI iz Ljubljane. Opomba uredništva. ‘kil0 določeno stališče po-v« zbornic napram novim ne- .lm razredom za nezgodno zavarovanje. s Konferenc se je na(laljl! bavila z vprašanjem /,K>rmč„ih Sodišč v zvezi z zakonskim načrtom o uveljavitvi o sodnem postopku v civilnih sporih. Po obširni razpravi o tem vprašanju je bilo sklenjeno, da se bo interveniralo za jasnejšo opredelitev Položaja zborničnih razsodišč. Glede zakonskega načrta o elektrifikaciji. naše države je bilo sklenjeno, da se bo v imenu vseh naših zbornic predložila ministru za javna dela prošnja, naj se ta zakonski načrt umakne, ker ne odgovarja razmeram in potrebam našega gospodarstva. Razen tega bo naprošen minister javnih del, da omogoči zbornicam čim tesnejše sodelovanje pri zakonodajnem delu njegovega resora. Konferenca gospodarskih zbornic. Razpravljalo se je nadalje o davku na poslovni promet. Soglasno je bilo ugotovljeno tudi pri tej priliki, da pomeni ta davčna oblika uprav težko obremenitev našega gospodarstva in da jo je treba za to čim prej razveljaviti. Naposled je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja letna skupščina gospodarskih zbornic v Dubrovniku 4. marca t. 1. Pri tej priliki bodo zastopniki zbornic in udeleženci kongTesa službeno poselili zbornico v Podgorici. Za kongres v Dubrovniku je bil določen ta-le dnevni red: 1. Gospodarske zbornice, njihov pomen in njihove naloge. 2. Turizem. 3. Potrebe pospeševanja sadjereje in živinoreje v primorskih krajih. O prvi točki dnevnega reda bosta poročali zagrebška in ljubljanska zbornica, poročilo o drugi točki bo podala zbornica v Dubrovniku, poročilo o tretji točki pa splitska in beograjska trgovska zbornica. Konferenca je proučila še vprašanje nameravane mednarodne konvencije o^ trgovskih nameščencih. O tem vprašanju so bile določene smer-: mce za skupno akcijo ter določeno I skupno stališče vseh gospodarskih zbornic v naši državi. Ljubl jansko Zbornico za TOI je za-; stopal na tej konferenci tajnik g. Ivan 1 Mohorič. Državna trošarina. i. Izplačevanje premij izvoznikom vina. Za izvoz vina v inozemstvo, bodisi čistega, bodisi alkoholiziranega, se izplačuje izvoznikom za vsakih 100 1 po Din 40'— premije. To premijo so davčne uprave izvoznikom zadržavale v toliko, da so jo zaračunavale za davke ne glede na to, ali je bil izvoznik dolžan kaj na davkih ali ne. Ministrstvo za finance je na pritožbe izvoznikov odredilo, da se sme priznana premija zaračunati za davke samo, če je izvoznik s plačilom na dolgu, ne pa tudi, če sproti plačuje zapadle davke. II. Trcšarinska prostost vinogradni-! kov. Vinogradniki ne plačujejo držav-{ ne trošarine na ono vino, ki ga upo-! rahljajo za domačo potrebo. Za vino za domačo potrebo se smatra samo ono vino, ki. ga porabljajo rodbinski člani, hišno služabništvo, osebe, ki so pri dotičnem vinogradniku na stanovanju in hrani, kakor tudi delavci, ki obdelujejo vinograd. Ministrstvo za finance je odločilo, da je ta predpis tolmačiti v tem zmislu, da se mora tako vino konsumirati v občini, kjer je vinograd, dočim je vino, katero porabl ja vinogradnik za domačo porabo izven okoliša svojega vinograda, zavezano trošarini, ker je trošarinska prostost v ozki zvezi z obdelovanjem vinograda. Tako bo moral, n. pr. Ljubljančan, ki ima vinograd na Dolenjskem, v bodoče plačati trošarino tudi za vino, katero pripelje iz svojega vinograda v Ljubl jano za lastno domačo porabo. III. Popravljanje cikastega vina. Na vprašanje, kako je postopati v troša-rinskem oziru s cikastim vinom, ki je že otrošarinjeno, ako se popravlja z vlaganjem svežega grozdja, je ministrstvo za finance odločilo, da se od takega vina po odvzemu grozdja doplača trošarine le v toliko, kolikor se je količina vina zvišala. Ako se tako grozdje potem porabi za žganjekuho, se plača za kuhanje žaganja trošarine Din 23-— za vsako hektolitersko stopnjo alkohola. IV. Zatrošarinjenje petijota. V inograd-niki, ki se ne bavijo s prodajo alkoholnih pijač, smejo izdelovati petijot trošarine prosto, če ga sami porabijo. Če ga pa prodado, morajo plačati trošarino. Vinogradniki, ki se bavijo s prodajo alkoholnih pijač in točilci pijač na debelo in na drobno, morajo proizvajanje petijota predhodno prijaviti pristojni finančni kontroli in plačati državno in oblastno trošarino v isti izmeri, kakor za navadno vino. TAKSE NA TANTIEME IN DIVIDENDE SO PRI ODMERI DRUŽBENEGA DAVKA ODBITNE. Na vprašanje, ali so takse na tantieme in dividende pri odmeri družbenega davka odbitne, je ministrstvo za finance (oddelek za davke) pod št. 79.393/29 odločilo, da se te takse po členu 83 zakona o neposrednih davkih smatrajo za režijske stroške, ker obremenjujejo poslovanje, vendar pa samo takrat, kadar plača podjetje samo, ne pa, če jo pobira od oseb, katerim plačuje dividende in tantieme. Važna razsodba Upravnega sodišča v Celju glede samoupravnih proračunov za leto 1929. Omejitev člena 22. fin. zakona za I. 1929/1930 glede pobiranja samoupravnih doklad na neposredne davke za leto 1929 se ne nanašajo na samoupravne proračune, ki so bili končno odobreni še pred uveljavljenjem navedenega zakona. (Razsodba Upravnega sodišča v Celju z dne 15. januarja 1930, št. A II1/29-7). Tožba N. N. v Celju proti komisarju samouprave v Mariboru radi samoupravnih doklad okrajnega zastopa v Celju. Tožba se zavrne zaradi neosnovanonti in tožitelj obsodi na plačilo stroškov postopanja, ki so narastli toženemu upravnemu oblastvu v znesku Div 218-—. Razlogi: iN. N. v Celju se je dne 22. oktobra 1928 pritožil zoper sklenjeni proračun okrajnega zastopa v Celju za leto 1929, ker se je doklada na posebno pridobnino prenizko, le na osnovi Din 200.000-—, odmerila in ker bi se po čl. 101. finančnega zakona za leto 1928/1929 posebna pridob-nina ne smela obremeniti s 100%, torej z višjo kakor 25% doklado. Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti je povodom predložitve omenjenega proračuna in pritožb zoper ta proračun predlagal ministrstvu za finance, da poleg drugega tudi okrajne doklade na posebno pridobnino od dotedanjih 25% zviša na osnovi čl. 101. finančnega zakona za 1. 1928/29 na 100%, kakor je to sklenil okrajni zastop. Minister za finance je z odločbo od 6. februarja 1929 D. R. št. 16.281 odobril okrajno doklado 75% na posebno pridobnino, ker bi 100% okrajna doklada industrijska podjetja na ozemlju navedenega okranjega zastopa preveč obremenila. Komisar oblastne samouprave je z razpisom od 28. febr. 1929 št. 4497, obvestil o tem okrajni zastop celjski s pristavkom, da je bilo s to odločbo ministra za finance deloma ugodeno pritožnikom in da je pritožnike o tem obvestiti. Pozneje je N. N. ugovarjal plačilnemu nalogu davčne uprave v Celju od 18. julija 1929, ker se po čl. 22. finančnega zakona za /1. 1929/30 izvrši odmera samoupravnih doklad za leto 1929, na osnovi neposrednega davka, odmerjenega v davčnem letu 1928, glede na čl. 101. finančnega zakona za leto 1928/29, dalje ker po navedenem čl. 22. skupna vsota doklade samoupravnih teles, odmerjene v letu 1929, ne sme biti večja od vsote, odmerjene v 1. 1928, razen ob posebe razloženi potrebi, za katero sme dovoliti mini-, ster za finance, da se zviša največ do 10% in potem, ker je finančni zakon za 1. 1929/30 dobil veljavo s 1. aprilom 1929 in so s tem eventualne prejšnje dovolitve pobiranja doklad v višji izmeri nego v oni za 1. 1928 izgubile svojo veljavo. Z odločbo od 9. septembra 1929, št. 21.109, je komisar oblastne samouprave to pritožbo zavrnil zaradi ne-osnovanosti, ker je minister za finance z razpisom cd 7. junija 1929, D. R. br. 88.612, Ur. 1. kos 72/1929 odločil, da se čl. 22. finančnega zakona za 1. 1929/30 ne more uporabiti za samoupravne proračune, ki so bili še pred 1. aprilom 1929 končno odobreni, a je minister za finance že 6. februarja 1929 končno odobril proračun celjskega okranjega zastopa za Nova carinska tarifa v Egiptu in nje posledice. ). 1929 s 75% dokladami na posebno pridobnino. Zoper to odločbo oblastne samouprave, ki je bila dne 23. septembra 1929 vročena tožitelju, je le-ta dne 4. oktobra 1929 in torej v odprtem roku vložil tožbo na upravno sodišče. V tej tožbi navaja toži tel j, da toženo upravno oblastvo v osporovanem upravnem aktu ni pravilno uporabilo zakona, kajti 1. pooblastilo, ki ga je glede zvišanja samoupravnih doklad dal minister za finance, drugi odstavek člena 101., finančnega zakona za leto 1928/29, je ukinjeno z drugim odstavkom čl. 22. finančnega zakona za leto 1929/30. 2. v I. 1928 je okrajni zastop celjski pobiral le 25% doklade k posebni pridobnini in sme za leto 1929 radi novih predpisov minister za finance za primer utemeljenosti odobriti le 10% zvišbo, dočim poprejšnje odobritve, ki nasprotujejo drugemu odstavku čl. 22. finančnega zakona za I. 1929/30, ugasnejo in veljajo le za tisto dobo, za katero je velja! finančni zakon za 1. 1928/29. 8. tolmačenje, ki ga je glede čl. 22. finančnega zakona za I. 1929/30 izdalo ministrstvo za finance, je zmotno in. bi se nainj toženo upravno oblastvo ne smelo sklicevati. Pri^ presoji tožnih točk je upravno sodišče nastopno preudarjalo: Proračunsko leto okrajnih zasto-pov na ozemlju k Jugoslaviji pripadlega dela bivše štajerske dežele je trajalo od 1. januarja do 31. decembra vsakega koledarskega leta, kar je bilo v skladu tudi z uredbo o oblastnih in srezkih samoupravnih proračunih od 18. februarja 1929. Ves proračun mora tvoriti celoto in ob-sezati vse samoupravne dohodke in razhodite. Že iz bistva okrajnega proračuna izvira, da ima nalogo za vse leto določiti namen Ln višino razhod-kov in odrediti višino doklad k neposrednim davkom, s katerimi se naj krije primanjkljaj v dohodkih. Kakor hitro je 'bil proračun pravnomočno odobren in se je novo proračunsko leto pričelo, je imel okrajni za-stop vse potrebno ukreniti glede raz-hodkov, zlasti takoj izplačati vse sklenjene prispevke, podpore in se pravnoveljavno zavezati glede Iskle-njenih dobav in gradenj itd., a vsi taki razhodki povzročajo seveda potrebo njih kritja in je tedaj povsem jasno, da se zaradi veze med razhodki in dohodki ne morejo znižati le dohodki, ne da bi istočasno in pravočasno odredile izpremembe v raz-hodkih. Proračunsko leto za državo in ono za samoupravo se pač nista ujemala. Ako bi proračunsko leto za državo z istim dnem začelo in končalo kakor proračunsko leto za samoupravne edinice, potem bi določbe finančnega zakona za izvestno proračunsko leto morale pač v polni meri veljati glede samoupravnih proračunov in bi se tudi za primer poprejšnje še pred pričetkom proračunskega leta izdane odobritve vsa ona odobrenja, ki bi se proti vi la novim zakonitim določbam, ugasnila in bi se morale še vse potrebne izpre-membe v samoupravnem proračunu izvršiti. Ker pa ni tega soglasja glede proračunskega leta odredbe' finančnega zakona, namenjene za ministrstvo financ o samoupravnih financah {čl. 22. fin. zak. za 1. 1929/30) ne morejo veljati za ijazaj in to tako glede dobe od 1. januarja 1929 do 31. marca 1929, kakor tudi glede ostalega •dela samoupravnega proračunskega leta, ker bi sicer nastale nepregledne perturbacije v izvrševanju že odobrenega samoupravnega proračuna, kar pa finančni zakon gotovo mi nameraval. Le če minister za, finance, na katerega so omenjene uredbe naslovljene, pred uveljavljenjem finančnega zakona še ne bi odobril zvišane doklade, bi jih tudi več ne smel odobriti in bi moral istočasno z odklonitvijo odrediti tudi vse potrebno, da se zbog krčitve samoupravnih dohodkov primerno znižajo tudi razhodki. V danem primeru je minister financ že 6. februarja 1929 in torej pred uveljavljenjem finančnega zakona za 1. 1929/30 odobril proračun Trgovski list je že prinesel par kratkih poročil o novi carinski tarifi v Egiptu, iz katerih sklepamo, da inozemstvo s tem novim načrtom ni zadovoljno. Poglejmo še kaj pravi javno mnenje v Egiptu. Nova carinska tarifa, ki bi imela stopiti v veljavo 17. februarja t. 1., zanima naravno predvsem egiptske trgovske kroge. — Z majhno izjemo par lastnikov ne preveč produktivnih industrijskih podjetij, je velika večina domačih poslovnih ljudi nezadovoljna. Pravzaprav je nezadovoljnost premila beseda, kajti nova tarifa, če se ne bo znatno spremenila, pomeni direktno nevarnost za egiptsko gospodarstvo. Ne samo, da so nove carinske postavke neverjetno visoke, ampak ta povišanja prav nič ne vpoštevajo narodno - gospodarskih principov, ki bi jih lahko pričakovali v pametni carinski tarifi. Nujna posledica tega bo prvič podražitev življensko važnega blaga v tre-notku najostrejše krize in drugič direktna vzgoja tihotapstva. Če je bilo treba do sedaj za vžigalice plačati 8-5% carine, po novem načrtu pa bi bilo plačati celih 200%, vemo takoj, da se bo import vžigalic povečal, tako I da ne bo skromna domača industrija imela od tega nobene koristi, da pa bo procvitalo v prav izdatni meri tihotapstvo z vžigalicami. Pobijanje tega tihotapstva bo pa stalo ravno toliko denarja, kolikor ga bo prineslo povišanje carine. Naj tukaj navedemo nekaj primerov, ki še vedno ne predstavljajo najskrajnejših mej nove tarife, pa bomo takoj videli, da se bo življenje podražilo in da bodo odjemalci vseli važnih predmetov udarjeni. Ista vlada, ki se trudi, da uvede čim večje število avtobusnih linij, je povečala za 400% carino na bencin. Olja za avtobusni promet in industrijske namene bi morala plačati 330 pijastrov za tono. Za 100 kg čaja bo treba plačati 200 pija- Že v zadnji številki smo omenili, \ kako je lani narasel izvoz Jugoslavije v primeri z letom 1928. Tudi v zadnjem lanskem mesecu se je poznala dobra prodaja pšenice in koruze. Cene so bile sicer slabe, zlasti pri koruzi, a izvožene kvalitete so ostale zmeraj na veliki višini in označajo naši eks-porterji pšenično eksportno kupčijo z označbo »razprodano«. Koliko je na tem resnice, se more težko ugotoviti; je pa pomembno in za položaj značilno. Največ smo prodali v decembru pšenice in 3icer za 115 8 milijonov dinarjev; sledita stavbni les s 106-3 in koruza z 88-3. Nato je velik presledek; sledi sveže meso 56 0, prašiči 47-8, surovi baker 301, drobnica 23 97, govedo 214, jajca 20-2, posoda iz železne pločevine 19-2, mineralije in rude 16-6, cement 13 7, konoplja 11-6, pšenična moka 10-2, drva 10 0, leseno blago 9-3, hrastovi pragovi 91, bob in fi- okrajnega zastopa celjskega in istočasno namesto zaprošene 100% doklade na posebno pridotoniivo dovolil le 75 % doklado. Iz gori navedenih razlogov ta dovolitev ni izgubila svoje veljave za dobo od 1. aprila 1929 do 31. decembra 1929 in je povsem pravilno, da se ‘pobirajo avtonomne dokalde za leto 1929 v isti izmeri in na isti osnovi, kakor je bila določena zanje v samoupravnem proračunu, odobrenem po kompetentnih organih. K temu naziranju sili in njega pravilnost potrjuje tudi novejši zakon od 31. oktobra 1929 o podaljšavi veljavnosti, izpremembah in dopolnitvah odredb dosedanjih finančnih zakonov, ki se nandSajo na samoupravna telesa in zlasti čl. 3., ki izpreminja gori navedeni čl. 22. in ki dovoljuje za 1. 1929 izjemoma brez drugih omejitev tudi večje vsote vseh vrst doklad nego je ona odmerjena v 1. 1928. Komisar oblastne samouprave je torej povsem upravičeno odklonil zahtevo tožitelja za znižanje doklade na posebno pridobnino ter je moralo upravno sodišče tožbo zavrniti zaradi neosnovanosti. strov carine brez ozira na kvaliteto. Za ceneno bombažno sukno bo nova carina še enkrat tako velika, s čemer so udarjeni baš revni in srednji sloji prebivalstva, ker si ne bodo mogli več kupovati toliko oblačil. Za tihotapstvo posebno ugodna so znatna povišanja za nekatere okrasne predmete. Ker so dalje tudi carine za ure povečane od 40% na 65%, bo tudi v tem oziru našel uvoz pot mimo carinarnice. Večina železnih izdelkov bi morala, plačati znatno večje carine, kar je docela nerazumljivo, ker take industrije v Egiptu sploh ni. Industrija pohištva bo v bodoče neprimerno dražja, kakor dosedaj, ker bo morala plačati /a ključavnice vseh vrst carino, ki je 20krat večja kot do sedaj. Slabo Je tudi za nekatere predmete papirne industrije, tekstilne industrije in tudi industrije dingih izdelkov, ker morajo vse računati s tein, da bo njihov izvoz v Egipt v bodoče znatno padel, če se vendar ne bo načrt temeljito spremenil, kar so domača egiptska trgovska udruženja po večini tudi predlagala. y;elo velike, a bodo kmalu zredčene, ker je žito v Evropi skoraj vse prodano. Obtok bankovcev v češkoslovaški je s 6270 milijoni Kč po zadnjem izkazu najnižji od maja 1927 dalje*. Kritje je 43-2-odstotno. Izvoz hmelja iz Češkoslovaške je bil v preteklem letu največji v zadnjih petih letih in je znašal 190.000 stotov. Najboljša odjemalka je bila Nemčija, ki je kupila 35 odstotkov; Avstrija je kupila 18 odstotkov, Francija 11, Belgija 8, Švica 5 itd. Nemško sladkorno eksportno kvoto so podvojili; doslej je bila določena na 6 odstotkov produkcije, odslej je 12 odstotkov ali ca. 2,4^0.000 stotov. Domači konsum se ni dvignil, produkcija je bila pa večja kot so pričakovali. Bolir® izvozno leto. Uspešna reklama. Reklama in opazovanje trga sta danes dva faktorja, preko katera bi ne sine! nobeden trgovec in obrtnik. Mnogo je Se pri nas takih, ki smatrajo reklamo za odveč in celo za nekaj takega, kar 11 ri k rajšuje dobiček. Zavod za raziskovanje konjunkture v Berlinu je izdal sledečo statistiko prometa in stroškov reklame, ki odpadejo na ta promet. § Oj 0j S ro £K 3 3 > — "C 4) Im £ ec m t; P .S, 3 3 & .Z? o ~ J* | E £ e m > čfi > • ■ Trgovina: živila 15 1 150 Oblačila 9 2 180 Domače potreb- ščine in pohištvo 2-5 2-5 63 Luksusni pred- meti in drugo 2 3 150 28'5 543 11. Rokodelstvo 15 0-1 15 111. Veletrgovina 62 01 52 IV. Industrija 70 0-5 350 960 Jasno, da ti podatki niso popolnoma točni in se nanašajo v glavnem na cenitev, toda dajo nam jasen vpogled razmerja med prometom in reklamnimi stroški. V Nemčiji so dokazali, da baš najbolj organizirana in najuspešnejša podjetja so prav one trgovine, ki dajo za reklamo povprečno 2%. Te trgovine in podjetja pa spadajo po večini v vrsto malih, oziroma srednjih. Pri nas se pri reklami vse preveč štedi. Prva omejitev stroškov pri nas je pač la, da se črta stroške za reklamo, mesto obratno s podvojeno silo vreči se na reklamno kampanjo. Oblačilna industrija v Nemčiji izda 2% za propagando, v to so všteti vsi stroški inseratov, reklamnega personala, dekoraterjev in aranžerjev oken. Po zadnji statistiki prof. Hirscha se izda za reklamo pri konfekciji t-68% in v mešanih manufakturnih trgovinah odpade na reklamo celo l-50% in to za moško konfekcijo. Pri damski konfekciji znašajo stroški reklame in to pri vodečih tvrdkah povprečno 2%. Ta odstotek dosežejo navadno tudi razni prvovrstni bazarji, namenjeni širšim plastem konsuma. Te statistike nam pokazujejo, da se danes potroši za reklamo največ pri po-fidinih tvrdkah, ki so last posameznika ali so pa manjše družbe. Med temi je najmanjši odstotek pri veletrgovinah in industriji. O vrednosti reklame iz narodnogospodarskega vidika si še nismo na jasnem. Jasnost v tem pojmu zavisi od razvoja trga, oziroma kupne moči mase ter racionalizacije v produkciji in konsumu. S privatno-gospodarskega stališča pa izvrši reklama svojo važno funkcijo in je neobhodno potrebna za posameznika kakor tudi za trgovino in promet in kon-sum blaga sploh. O rentabilnosti reklame nimamo še pravih podatkov. To pa radi tega, ker je kontrola posameznih tvrdk še dokaj komplicirana in ni še sistema, s katerim bi zamogli presojati uspehe posameznih reklam in reklamnih siedstev. V to svrho nam služijo razni JV- 3 P(>Inočjo katerih se da precej ™«lLnad2irati rentabiliteto reklame. To r«niii način, da se pri razpoši- .1 j prospektov, letakov okrožnic da vedno svoj nas ov, prl katerem vari. pra hišna številka ali celo ulica. Pri več-jih m znanih tvrdkah je 99% možnosti, da pridejo vsa pisma na pravi naslov, pri tem je pa dana možnost kontrole '-^saj do gotove mere. Drugi učinkujoč način reklame in nje kontrole je ta, da se prodaja gotov čas gotov predmet, ki se ga krsti s tem ali .onim novim namišljenim imenom in to >ma uspeh posebno pri raznih predmetih 'A znamko. Tu je težko dognati, kako se .1® to ali ono reklamno sredstvo obneslo, daje pa nam jasen vpogled v rezultat celokupne reklamne akcije. Zalibog se temu postopanju posveča malo pažnje ln navadno se lastnik podjetja zadovolji % običajnim vprašanjem: >kako gre?«, ->ali se je kaj prijelo« itd. Važna sredstva za uspešno prodajo so tudi razne razprodaje ter »posebne razprodaje« pod imeni kot »teden perila«, •dan za otroke«, >perilo dojenčkov«, dan kravat« itd. Pri teli se navadno stavi primerne popuste, ki dokaj dobro vplivajo na kupce. Jasno, da s primerno prodajo, organizirano v pravem času, se da doseči lepe uspehe. Druga važna kontrola reklame je ta. da se konsumente naravnost vpraša, kaj jih je privleklo v trgovino in kaj jih je pripravilo do nakupa. To se lahko vrši samo potoni prodajalcev, ki dobro poznajo takt in način, kako neopaženo izvleči iz kupca vzrok in način, ki ga je privedel do nakupa. To se posebno lahko izvaja tam, kjer je pri razkazovanju razlagati kupcu to in ono ter se lahko obrne pogovor. Rezultat izprašavanja se zabeleži na blagajniški listek. Registriranje takih podatkov je važno za nadaljne reklamne pohode. Ker moramo vedeti, da vsaka reklama ni za vsako trgovino, če tudi iste branže. To zavisi od pozicije tvrdke, kraja in kupcev. Vprašanje je, na koga se obrne in komu hoče prodati. Moderna tehnika obdelovanja trga pa sega glob je in prodira do motiva, ki do-v: de konsumenta do nakupa. Glasom neke ameriške statistike, postavljene na podlagi izpraševanja konsumentov, so motivi pri nakupu pralnega stroja sledeči: ?>()% nakupi radi prihranka na času; 25% nakupi radi prihranka na utrujenosti; 14% nakupi radi higdjenskih motivov; 12% nakupi radi tega, ker z uporabo stroja se človek ohrani »mlad in lep«; 8% radi prihranka na denarju; 1% radi boljšega čiščenja; 4% radi različnih vzrokov. (Te podatke je izdal nemški državni kuratorij za gospodarska vprašanja.) Iz gori označenih številk jasno vidimo, zakaj ljudje kupujejo. Enake statistike imajo Amerlkanci tudi za druge predmete. Je nesmiselno torej apelirati na publiko z neprikladnimi oglasi, ki se ne strinjajo z navadami in motivi kon. suma, v tem slučaju je pač edino umesten oglas, kateri dokazuje prihranek na času in obeta gospodinji na dan pranja več prostega časa in manj truda. Danes zavisi uspeh reklame od študija in uporabe eksprementalne psihologije. S tem operirajo vsi strokovnjaki "a polju propagande iu reklame. Moderna reklamna tehnika je zgrajena na znanosti: psihotehuike in psihoanalize. Statistični podatki kot zgoraj, so sicer za laike in žalibog tudi za marsikaterega trgovca, malovredna stvar, a v rokah reklamskega strokovnjaka postajajo živ materijal, s katerim je potreba računati, ako se hoče, da stvar uspe. Do konsumenta se je treba obračati vedno tako, kot on misli, to poizvedeti pa je stvar študija in izkušenj. Konsumen-tu je potreba iti na pomoč pri izberi potrebščin. Pokazati mu je potreba, da vi imate ravno to, kar on nujno potrebuje. Pri reklami mora vsak trgovec paziti na to, da misli z možgani konsumenta. Pri reklamnih sredstvih se je vedno vprašati: kaj in kako naj se začne. Važno je tudi, kedaj se začne. Sredstev je nebroj, a ta je treba tako razvrstiti, da segajo onim, ki so namenjena, do duše. Prava reklama ne sme naganjati k nakupu, nasprotno ona mora prepričati konsumenta v potrebi tega predmeta, o njega koristi in mogoče tudi njega nujnosti. Vsi oni, ki imajo opravka z reklamo, vedo, kako težavno je danes doseči dušo mase, vedo pa tudi dobro, kako se jo najlažje spravi v valovanje. Potrebe niso nekaj stalnega, one rastejo in padajo, stvar reklame in originalnosti je, kako se budi nove potrebe in se ustvarja nov trg in povpraševanje.’ Prava reklama pa mora biti vedno tudi resnična in ne sme pretiravati. Z pretiravanjem se doseže ravno nasprotno od onega, kar se želi. Ker naloga reklame ni, da pomaga razprodati zastarele zaloge, njeni cilj je pripeljati novih odjemalcev, ki postanejo stalni in dobri prijatelji tvrdke. Dipl. com. Gomišček. Kako se presojajo v inozemstvu naše plačilne razmere. Dunajska Borse- navaja v svojem poročilu o plačilnih razmerah v po-edinih državah, o naši državi sledeče: Čisto posebne razmere so v Jugoslaviji, kjer se je z uveljavljenjem modernih gospodarskih zakonov (poravnava, eksekucijski red, menični in čekovni zakon) pravna sigurnost v gospodarstvu okrepila. Danes se deli Jugoslavija glede plačilnih razmer v štiri velike komplekse, ki se od dobavljajočega inozemstva jako različno ocenjujejo: bivši avstrijski del, bivši ogrski del, Hrvatska in Srbija. V tem vrstnem redu se morajo ti deli tudi imenovati, ako se navaja stopnjo težav pri izterjavanju denarja. Najtežje so razmere v Srbiji, kjer se mora za- enkrat opuščati procesiranje, ker gre-go stroški v vsakem primeru na ra-cun tožilca. Mirnim potom se da marsikaj dobiti, vendar pa brez obresti, kajti tudi v procesu se obsodi dolžnik na plačilo obresti samo od dne vložene tožbe. Razen nekaterih večjih in-solvenc v Beogradu, v Jugoslaviji v i. 1929 ni bilo večjih konkurzov. Praviloma se konkurz veliko prepozno prijavi. Naravno vpliva tudi pomanjkanje poravnalnega reda na kvoto, ker upniki pogosto samo iz bojazni pred konkurzom popuščajo. Konkurzov se je do konca meseca novembra 1929 naštelo 994. To je največ ja številka v zadnjih letih. Od konkurzov odpade 793 samo na Srbijo in črno goro. Cariosko jagnje v teoriji in v praksi. Lep vzgled, kako se v Avstriji po spešuje domače podjetništvo, nam kaže zakulisni boj, za zvišanje zaščitne carine na britvice. Na Dunaju se je ustanovilo podjetje za izdelovanje britvic. Vlada je produkte te tvornice zaščitila s tem, da je na britvice naložila izdatno carino, namreč 2880 šilingov za 100 kg, do-čim znaša ta carina drugje, na primer na Švedskem le 570 šilingov, na Poljskem 549 šilingov, na Čehoslovaškem le 443 šilingov. Kljub visoki zaščiti se je podjetju posrečilo, da pokriva samo 5% celokupnega domačega konsuma. Da še bolj podraži tuje proizvode, namerava vlada že itak visoko carino na britvice zopet zvišati za 100%, to je na 5760 šilingov za J00 kg, kar ustreza 533% od vrednosti. Javnost se je tej nameri uprla in v ostrih izvajanjih zahteva, da ostane carina ne-izpremenjena. Za nas je ta akcija poučna ne le samo za vzgled, kako podpirajo drugod domače podjetnike, ampak tudi za zadržanje, ali in v koliko so večkrat odkritosrčna tuja prizadevanja, tudi z avstrijske strani, za znižanje naših zaščitnih carin, da se omogoči dostop tujih produktov na naša tržišča v primeru, kjer imamo za iste proizvode domača podjetja, ki so še v razvoju. Svetovna produkcija jajc. Vsa svetovna tržišča z agrarnimi produkti so se po letu 1913 temeljito spremenila. Tudi trgovina z jaci se ni mogla izogniti tem izpremembam. Za časa vojne se je število perutnine znatno zmanjšalo in šele po letu 1926 se je položaj tako izboljšal, da se da primerjati s položajem pred vojno. — Vendar pa se je trgovina z jajci po svetovni vojni znatno spremenila, kajti opaža se, da so začele države, ki so i-oprej uvažale jajca, jih izvažati v znatnih količinah. Tako n. pr. Franciju, Belgija, Južna Afrika, Norveška, Švedska in Avstralija. Pred vojno je zavzemala Rusija med državami, ki so izvažale jajca, prvo mesto (nanjo je odpadlo 40% celokupnega svetovnega izvoza). Njeni glavni odjemalci so bili Velika Britanija, Avstro-Ogrska in Nemčija. Prva leta po svetovni vojni je Rusija na svetovnih tržiščih z jajci popolnoma izginila. Od leta 1923 naprej je začela Rusija zopet izvažati jajca in od tedaj izvoz zelo hitro raste, vendar pa še z daleka sedanji ruski izvoz ne dosega številk izvoza pred svetovno vojno. V času, ko je ruski izvoz padel, je zavzela Kitajska prvo mesto kot iz- | vozna država jajc in ga zavzema še danes. Glavni odjemalec kitajskih jajc je Japonska. Poljski izvoz jajc se je začel leta 1921 v smeri proti Nemčiji in Veliki Britaniji, toda je nazadoval precej znatno leta 1928. V najnovejši dobi je začel igrati posebno važno vlogo izvoz holandskih jajc, kar je zahvaliti izvrstnim metodam holandske trgovine in dobri kvaliteti blaga. Glavni odjcmalci so Nemčija in Velika Britanija. Danski izvoz jajc je bil še nedolgo tega precej neznafen, sedaj pa zavze- rLjub\fAmh.i (uir,i 27. januarja I''30. Po »pni* Se?anfe Din Ponudb« Din OKVIZR Amsterdam 1 h. ffoM. . . • 22-79 Berlin IM _•— 13-5525 Bruselj 1 belgn —•— 7-9003 BudimpeSta 1 pengB . . —■— 9-9195 Curih 100 fr 1094 40 1097-40 Dunaj 1 Šiling 7-9(186 7-9986 London 1 funt —•— 37602 Nawyork 1 dolar 56-51 66-71 Pariz 100 fr —•— 22277 Praga 100 kron 167-44 16824 Tret 100 Ur 295-77 297-77 ma tretjo mesto na svetu. Danski prodajalci jajc uporabljajo najboljše metode za razpečavanje svojih produktov v inozemstvu. Svobodna država Irska izvaža jajca v Veliko Britanijo ter je njen izvoz navezan samo na angleška tržišča. Belgijska produkcija izvaža v Veliko Britanijo, Holandsko in Švico. Jugoslavija imaisvoja tržišča v sledečih državah: Švici, Avstriji, Nemčiji, Čehoslovaški in Veliki Britaniji. V zadnjih letih, posebno pa lansko leto, je izvoz jajc znatno nazadoval. Združene države imajo največjo množino perutnine. Konsum jajc v Združenih državah je naravnost ogromen,vendar so pa Združene države izvažale znatne količine na Angleško. V zadnjem času je izvoz na Angleško nazadoval. Izvoz Bolgarije, Rumunije in Ogrske se je v zadnjih letih povečal. Francija je do leta 1925 uvažala jajca, po tem letu pa jih je začela izvažati. Vendar pa je slej ko prej izve« kakor tudi uvoz jajc podvržen močnim spremembam. GOSPODARSKI POLOŽAJ AMERIKE. V letnem poročilu National Oity Bank-e govori njen predsednik Mitschell prepričano o dobrem gospodarskem položaju Amerike in pravi, da se more gospodarski položaj Zedinjenih držav motriti a polnim zaupanjem. Položaj je vseskozi zdrav. Sedanja neugodnost bo trajala le kratek čas. Novo leto se je pričelo z nekoliko zmanjšanim poslovanjem, a obratna organizacija in materialno bogastvo nista prav nič trpela. Industrija in trgovina sta bolj financirani, kot kdaj prej. Obseg obljudenih novih zgradb je večji, kot je bil doslej. Znižanje carinskih postavk omogoča kupčijska podjetja. Razpoloženje v vsej državi je vseskozi zaupljivo. Cena bakra bo najbrž izdatno padla,-in sicer od 18 dolarskih centov na 15. Producenti bi se zelo naraslih zalog radi znebili še pred pričetkom stavbne sezije. Cene cinka so začele po začasni utrditvi zopet padati. Pogajanja o obnovi kartela niso uspela. Zaloge dna se stalno množijo, misel omejitve produkcije nima dosti prijateljev. Svinec izkazuje znižanje produkcije, a konsumna potreba je tako majhna, da se cene ne morejo učvrstiti. Avstrijsko gospodarsko pismo. Ravnateljstvo Avstrijske Narodne •banke poroča v svojem januarskem izvestju, da se je obseg zaposlenosti v trgovini in industriji v decembru zelo skrčil ter da je prekoračena sezij-«ka mera. Premogovniki so morali vsled zmanjšanega števila naročil uvesti deloma proste dni, ker velike zaloge, vskladiščene v jesenskih mesecih, vsled dosedanje mile zime 'in vsled manjšega obratovanja v nekate-trih tovarnah še niso porabljene in ker posamezne skupine kaj malo naročajo. V produkciji železa in jekla število odprtih naročil napram novembru ni padlo, ker so bolgarske državne železnice pri avstrijskih tovarnah železa veliko naročile, ker so začele avstrijske zvezne železnice z oddajo tračniških dobav in ker je prišlo tudi sicer več večjih naročil za pomlad. — Nasprotno sta pa kopanje železne rude ter produkcija surovega železa in jekla napram novembru padla za ca. 25 do 30 odstotkov. Obratovanje so ^večkrat omejili in so uvedli krajše delo. V industriji, ki železo predeluje, je bil splošni dotok naročil manjši. Domača prodaja strojev se je gibala v ozkih mejah, za poljedelske stroje je prišlo nekaj domačih in inozemskih naročil. V kovinski industriji je pri posameznih večjih tvrdkah prodaja sicer še dosti zadovoljiva, a oblikovanje cen se je zopet poslabšalo. V pa- pirni industriji, ki je delala do jeseni v ugodnih razmerah, se je dotok naročil precej zakasnil in so morale tudi večjo tovarne obrat omejiti. Povpraševanje po lesu je ostalo še nadalje slabo. V kemični industriji je bila zadovoljiva kupčija s petrolejem. Tudi tovarne kavčukovega blaga so bile zadostno zaposlene. V tekstilni industriji se je zastoj v prodaji nadaljeval, samo bombaževe tovarne so zaznamovale majhno sezijsko poživlje-nje. Vobče je bilo treba zateči se k na-daljnim obratnim omejitvam. V industriji čevljev se je zaposlenost pomnožila, pri čemer je šlo v prvi vrsti za izvršitev naknadnih naročil zimskega blaga. Hranilne vloge pri denarnih zavodih so v decembru vobče narasle, v posameznih slučajih so dosegle nove naložbe precejšno višino. Natančnejšega pregleda sedaj še ni moglo dobiti, ker so pri posameznih zavodih, ki stavijo mesečna poročila na razpolago, kapitalizirane obresti vsebovane že v naznačenih postavkah. Izkazane hranilne vloge važnih zavodov na Dunaju in v glavnih deželnih mestih so narasle do konca decembra na vsoto 1619 milijonov šilingov. Napram koncu novembra, ki je izkazal 1553 milijonov, pomeni gornja številka prirastek 66 milijonov šilingov. * * * jto>tdue,,>timž X. JUBILEJNI VELESEJEM V LJUBLJANI. Za, udeležbo na X. jubilejnem veselej-mu v Ljubljani (29. maja do 9. junija 1930) je uprava velesejma razposlala interesentom prijavne tiskovine. Ako katera interesirana tvrdka prijavnice vendarle ne bi prejela, je tem potom napro-šena, da jo izvoli takoj zahtevati od urada velesejma v Ljubljani. Železniške olajšave za letošnji jubilejni velesejem v Ljubljani. Udeležencem In posetnikom letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki se kot jubilejna prireditev vrši od 29. maja do 9. junija 1930, je v naši državi dovoljen 50% železniški popust. Cel vozni listek, kupljen pri odlio-du, velja za brezplačni povratek. Ta olajšava se izrabi na podlagi sejmske legitimacije, ki mora biti od odhodne poeta je žigosana. V območju Ljubljanske železniške direkcije bodo tudi postajne blagajne prodajale sejmske legitimacije. Velesejem britanske industrije se vrši od 17. do 28. februarja 1930 v Londonu in Birminghamu. NALOŽBE AMERIŠKEGA KAPITALA V INOZEMSTVU. Znani ameriški narodni ekonom M. Winkler ceni znesek vseh ameriških glavničnih naložb v inozemstvu 1. januarja 1930 na 16.600 milijonov dolarjev proti 15.300 milijonom v začetku leta 1929 in 2600 milijonom pred svetovno vojsko. Ameriške naložbe v Evropi so narasle v preteklem letu od 4790 milijo- nov dolarjev na 5110 milijonov, one v Kanadi od 4120 na 4390, v Južni Ameriki od 2510 na 2790 in one v Avstraliji in Aziji skupaj od 841 na 926 miljonov. Zmanjšale so se samo naložbe v Centralni Ameriki in sicer od 2950 na 2930 milijonov dolarjev. Vsega skupaj so naložile Zedinjene države v preteklem letu v inozemstvu 1748 milijonov dolg rje v. Inozemstvo je pa vrnilo Zedinjenim državam rekordni znesek 675 milijonov dolarjev izposojenega denarja, in sicer 280 milijonov Evropa, 205 milijonov Kanada, 104 milijone Centralna Amerika, 67 milijonov Južna Amerika, 19 milijonov Azija in Avstralija skupaj. — Posodile so pa Zedinjene države v preteklem letu inozemstvu samo 460 milijonov dolarjev napram 1580 milijonom v letu 1928. Emisije kapitala so v preteklem letu v primeri z letom 1928 sicer padle od 9890 milijonov dolarjev na 8750 milijonov, a kakor vidimo, je šel ta padec v celoti na rovaš inozemskih posojil in ni glavnična preskrba ameriškega gospodarstva pri tem nič trpela. Emisije industrijskih družb in investmentrustov so proti prejšnjemu letu še celo izdatno narasle. NAJ VEČJA ITALIJANSKA PLOVBNA DRUŽBA. Brodovje družbe Navigazione Generale Italiana v Genovi se je znižalo od 17 na 11 enot; leta 1927 je bilo enot še 23. Znižanje se vrši po načrtu, in naj se izločijo vse v mednarodnem prometu ne več polnovredne potniške in vse tovorne ladje. Razen ene tank - ladje in dveh mešanih parnikov obstoji brodovje samo še iz modernih potniških ladij. — Knjižna vrednost brodovja je padla od 498 na 454 milijonov lir. Brutoregister- tona je v primeri z nemškimi plovbnimi družbami s 3234 lirami izredno visoka. Udeležbe so narasle od 214 na 216 milijonov lir, bančna im o vi n a od 51 na 56 milijonov. Na koncu septembra je znašala vplačana delniška glavnica 467‘8 mil. lir, sklenjeno zvišanje na 600 milijonov še ni izvedeno. Iz čistega dobička v znesku 39,700.000 lir ho izplačana zopet 9% dividenda. * * * ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V AVSTRIJI. Pred par dnevi je znižala Avstrijska Narodna banka obrestno mero od 7% na 7%. To je tretje znižanje v teku treh mesecev, od 8% vselej po % na 7%. Banka je napravila to, kar je iz likvidnosti denarnega trga samo po sebi sledilo. Čakala je samo na zaključek haaške konference; ker je ta konferenca prinesla Avstriji ugodno rešitev repara-cijskega vprašanja, je bilo znižanje mere čisto naravno, čeprav Angleška banka ni znižala. Znižanje bo prišlo v dobro gospodarstvu, ker so posojilni pogoji olajšani. Banke se sedaj posvetujejo, v kakšni izmeri naj se znižanje obrestne anere prenese na razne vinkulacije vložne obrestne mere. Naravno je, da se v času padajočih obrestnih mer pojavi večje zanimanje za naložbene vrednote in ee v zadnjem času na Dunajski borzi na-stopivše živahnejše nakupno veselje pripisuje tej tendenci. VELETRGOVINA kolonijalne o in Špecerijske robe IVAN JELAČIN UUBL1ANA ZALOGA ivete pražene kave, mletih diSav it rudninske vode. Totna In solidna 4 Zahtavajta NH Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja t. 1. ponudbe glede dobave postajnih žigov; do 8. februarja t. 1. pa glede dobave 8 komadov stiskalnic za zalivke. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. februarja t. I. ponudbe glede dobave 200 kg auto-olja in 300 kg strojnega olja. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 7. februarja t. 1. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala (razni papir, indigo-pa-pir, karbon-papir, svinčniki, črnilo, risal- ni žebljički, tintniki, peresa, vrvica, trakovi za pisalne stroje itd.). — Direkcija-državnih železnic v Subotici sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave postelj in posteljnine. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) — Dne 3. februarja 1.1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave raznega železne- I ga materijala. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Dne 7. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju ustmena licitacija glede dobave 20.000 m3 drv. Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 7. februarja t. I- ponudbe glede dobave žag za rezanje tračnic in listov za žage. — Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave raznih kompletnih pisav in matric. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 15. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1 bencinskega motorja. — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 250 omotov krovne lepenke in 3000 kg strojnega olja. — Dne 14. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji drž. železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave hrastovega lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 14. februarja t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave skretniškega lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Prodaja lesa se bo vršila .potom pismene dražbe dne 17. februarja t. 1. pri Direkciji Šum brodske imovne občine v Vinkovcih. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije, drž. železnic v Ljubljani sprejema do 31. januarja ponudbe glede dobave 4000 kg jeklene pocinkane žice ter glede dobave 4000 kg lanenega firneža. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 6. februarja t. 1. ponudbe glede dobave rezanega in hrastovega lesa. — — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 6. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in 120 kg dina-mo-žice. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 14. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1200 komadov pil za železo, 500 kg firneža, 300 kg barve, 30 kg laka za železo, 500 kg kita za okna, 100 komadov čopičev za barvanje, 300 kg alabaster mavca, 2000 kg kleja, 10 sodov dinamo-olja, 2000 kg karbolineja, razne žice, okovje, krovne lepenke, konopcev, raznega električnega materiala in raznega rudarskega orodja (lopate za premog, motike, žage itd.). — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani.) Prodaja samotnih odpadkov. Strojni oddelek Drekcije drž. železnic v Ljubljani razpisuje prodajo 11 m3 Samotnih odpadkov. Ponudbe je vložiti do 31. januarja t. 1. (Materijal je interesentom na vpogled v kurilnici Maribor, koroški kolodvor.) Veletrgovina A. Šarabon Talafon 2000 Telefon 2000 v Ljubljani priporoCa Špecerijsko blago, jmSSJSftK raznovrstno rudninsko vodo. - La.tn. prnžarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom Ceniki na rnspolnjjo \ KUVERTA • DRUŽBA Z> O. Z. Z Tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarski pol 1 Karlovška c. 3 TISKARNA MERKUR - LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23 se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, statute, tabele i.t. d. LASTNA KNJIGOVEZNICA - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 H. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE — ODJEMALNE ŠTRACE *“ KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE L T. D. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0 MICHALEK, Ljubljana.