"(3 5_,v^-r

ENOTNO BESEDILO

POTRJEN S KR. ODLOKOM 4. FEBR. 1915.
ŠT. 148.

GORICA 1923.

Izdala iji založila »Narodna Knjigarna” - Via Gius. Carducei 7.

Tiskala »Narodna Tiskarna" - Via C. Faveiii 9.

147031

MI VIKTOR EMHNUEL III.

po milosti božji in volji naroda kralj Italije

videč člene 4 zakona z dne 19. junija 1913, št. 640, in 3 zakona z dne 2.
junija 1914. št. 456, ki dajejo Naši vladi pravico, sporediti z določbami na¬
vedenih zakonov v enotno besedilo zakone enotnega besedila občinskega
in deželnega zakona, odobrenega z Našim odlokom z dne 21. maja 1908, št.
269, in druge ki so ga premenili;

videč mnenje državnega sveta na občnem zboru;
po zaslišanju miriisterskega sveta;

na predlog Našega ministra, državnega tajnika za. notranje zadeve,
predsednika ministerskega sveta;
smo odločili in odločimo:

Odobruje se .enotno besedilo občinskega in deželnega zakona, pri¬
klopljeno temu odloku, pregledano na Naš ukaz po ministru predlagatelju.

Ukažemo naj se vvrsti ta odlok opremljen.z državnim pečatom v
zbirko zakonov in odlokov kraljevine Italije nalagajoč vsakemu, kogar se
tiče, da ga izpolnjuje in da izpolnjevati.

Dano v Rimu, dne 4. februarja 1915.

VIKTOR EMANUEL

Videl hranitelj pečata:

Orlando. Sala n dr a.

, - PRVI NASLOV.

Razdelitev ozemlja kraljevine in vladna ter upravna oblastva.

Člen 1.

Kraljevina se deli v dežele, okrožja (circondari), okraje (mandamenti)
in občine.

Člen 2.

V vsaki deželi so po en prefekt, en viceprefekt, prefekturni svet in
upravni odbor.

Člen 3. —

Prefekt predstavlja izvršilno oblast v vsej deželi.

Izvršuje naloge, odkazane mu po zakonih in skrbi, da se vzdržujejo
pravice upravnega oblastva, s tem da po potrebi vporabi pravilnik o raz¬
delitvi pravic med upravnim oblastvom in sodnim oblastvom na temelju
zakona z dne 31. marca 1877, št. 3771 (serija 2 a).

Skrbi za objavo in izvrševanje zakonov.

Čuva nad potekom vse javne uprave in v nujnih slučajih izvršuje v
raznih panogah uprave ukrepe, ki se mu zde neogibni.

Predseduje deželnemu upravnemu odboru.

Nadzoruje javno varnostnima pravico razpolagati z varnostnimi si¬
lami in zahtevati oboroženo silo.

Odvisi od ministra za notranje zadeve in izvršuje njegova navodila.

Člen 4.

Če je prefekt zadržan ali odsoten, ga nadomešča podprefekt.

V slučaju, da je prefekt dolgo zadržan ali odsoten ali za časa dopusta,
se more s kraljevim odlokom poskrbeti za začasno namestništvo.

člen 5.

Prefekturni svet ima oni delokrog, ki mu je nakazan po zakonih.

Poklican je, dati svoje mnenje v slučajih, ki jih predpisujejo zakoni
In pravilniki ter kadar ga prefekt pozove.

Člani sveta izvršujejo upravne naloge, ki jih jim poveri prefekt.

Prisedniki prefekture (consiglieri aggiunti) morejo s kraljevim od¬
lokom biti pooblaščeni, da prevzamejo funkcije članov sveta.

Člen 6.

Prefekturni svet sestoji iz največ treh svetnikov.

Predsednik je prefekt ali njegov namestnik.

Med razpravami o računskih zaključkih prisostvuje sejam en račun¬
ski,uradnik, v smislu sledečega člena 317.

4

Člen 7.

V vsakem okrožju je po en podprefekt, ki izvršuje pod vodstvom
prefekta naloge, odrejene mu po zakonih, izvršuje navodila prefektova in
ukrepa v nujnih slučajih, brez odloga poročajoč prefektu.

Člen 8.

Prefekta, podprefekta in njihovih namestnikov ne more nihče razen
* nadrejene upravne oblasti, klicati na odgovor radi izvrševanja njihovih
funkcij, tudi ne uvesti proti njim postopanja radi kakega čina pri tem izvr¬
ševanju, brez kraljevega pooblastila, s predhodnim mnenjem državnega
sveta, izvzemši slučaje navedene v sledečem členu 113.

Člen 9.

Pri vsaki prefekturi in podprefekturi so nastavljeni uradniki taj¬
ništva. Tozadevni stalež (pianta) je določen s kraljevim odlokom.

Člen 10.

Deželni upravni odbor sestoji iz prefekta, ki mu predseduje, iz dveh
prefekturnih svetnikov, ki ju začetkom vsakega leta imenuje prefekt in iz
štirih rednih članov in dveh namestnikov, ki jih imenuje deželni svet in
ki ostanejo v službi štiri leta; polovica njih se vsake dve leti obnavlja.

Odborniki, ki odslužijo, ostanejo v službi dokler jih ne nadomeste
drugi in ižvoljeni so izvoljivi šele dve leti po svojem izstopu; izstop se v
prvem dveletju določi z žrebom.

Prefekt imenuje tudi enega prefekturnega prisednika za namestnika..

Namestniki se udeležujejo sej odbora le, če manjkajo redni člani.

Sestavo odbora in izvrševanje njegove jurisdikcije v spornih slučajih
ureja zakon z dne 17. avgusta 1907, št. 603 (enotno besedilo).

Odbornikom, ki so pridobili mandat z volitvijo, se nakaže za vsako
sejo dnevnica, katere višino določi kraljevi odlok.

Stroške za dnevnice izvoljenih odbornikov nosi dežela, druge stroške
nosi država.

Člen 11.

Niso izvoljivi za člane deželnega upravnega odbora;

a) poslanci parlamenta v deželi, kjer so bili izvoljeni;

b) deželni zastopniki iste dežele;

c) župani in svetovalci občin iste dežele;

č) aktivni civilni in vojaški državni uradniki;

d) nameščenci, nastavljenci in knjigovodje dežel in občin;

e) oni, ki ne morejo biti vpisani v porotniške sezname, na podstavi
določb členov 5, 6, 7 in 8 zakona z dne 8. junija 1874, št. 1937.

5

Največ polovica izvoljenih članov deželnega upravnega odbora more
istočasno pripadati deželnemu svetu.

Po golem pravu izgubijo mesto izvoljenih odbornikov deželnega
upravnega odbora osebe, naštete pod točkami a, b, c, č, d, tega člena, ki se
v slučaju izvolitve niso odpovedale tekom osmih dni po volitvi službi, ki
povzroča njih neizvoljivost.

Izvolitev ali imenovanje voljenih članov deželnega upravnega odbora
za katerokoli izmed služb, naštetih pod točkami a, b, c, č, d, tega člena,
velja po golem pravu za neveljavno, če se člani ne odpovejo službi izvoljenih
odbornikov tekom osmih dni od časa navedene izvolitve ali imenovanja.

Voljeni člani deželnega upravnega odbora ne morejo biti izvoljeni za
državne poslance v oni deželi, v kateri izvršujejo svojo službo, če se niso
odpovedali tem funkcijam vsaj šest mesecev preje.

Deželni svetovalci, ki so člani deželnega upravnega odbora, se ne
smejo udeležiti razprav ali sklepov, ki se tičejo občin v okrajih, kjer so bili
izvoljeni.

DRUGI NASLOV.

UPRAVNE VOLITVE.

POGLAVJE I.

O aktivni in pasivni volilni pravici.

Člen 12.

Volilen mora biti državljan in mora uživati državljanske pravice kra¬
ljestva

Z državljani so izenačeni pri izvrševanju pravice navedene v tem
členu državljani drugih italijanskih dežei, četudi nimajo državljanstva.

Pridobitev volilne pravice s strani Neitalijanov ureja zakon z dne
IH. julija j912, št. 555.

Člen 13.

Volilci so oni, ki so vpisani v imenik za politične volitve in oni, ki bi
mogli biti vpisani na podlagi člena 2. enotnega besedila volilnega zakona za
politične volitve z dne 2. septembra 1919, št. 1495.

Volilci, o katerih tale člen razpravlja, smejo izvrševati volilno pra¬
vico le v občini, kjer imajo bivališče in kjer so vpisani v seznam stalnega
prebivalstva.

Če so ti pred najmanj šestimi meseci prenesli svoje bivališče v drugo
občino in so bili vpisani v njen seznam stalnega prebivalstva, se morajo ali
na njih zahtevo ali, če te ni, uradoma zbrisati iz volilnih imenikov in iz se¬
znama stalnega prebivalstva one občine, kjer so bivališče imeli in se morajo
vpisati v imenik in seznam nove občine.

Prošnjo za nov vpis je treba predložiti v roku določenem v členu 13.

6

Prošnji se mora priklopiti potrdilo župana prejšnjega bivališča, da
prosilec ni vpisan v volilnem imeniku dotične občine, ali pa da je zbrisan
iz njega.

Kadar se je izbris ali vpis izvršil uradoma, mora župan občine, kjer
se je to izvršilo, naznaniti županu one občine, kjer se mora izvršiti ustrezni
izbris ali vpis v imeniku.

Člen 14.

Volilno pravico imajo, če so dovršili 21. leto ali če ga dovršijo naj¬
pozneje do 31. maja onega leta, v katerem se vrši pregled (revizija) imeni¬
kov, oni, ki plačujejo v občini letno kakoršenkoli neposreden davek, ali svo-
to vsaj 5 lir za občinsko pristojbino (takso) na družino (ognjiščarino), na na¬
jemno vrednost, na živino, na vozila, na služinčad, na izvrševanje obrti in
prodaje, ali za druge občinske pristojbine, ki so izterljive po poimenskih se¬
znamih pristojbine dolžnih.

Volilci so tudi:

1. osebe, ki imajo v spolovini (mezzadria) ali v katerekoli vrste naje¬
mi! nepremičnine, na katere je naložen katerikoli neposreden davek v naj¬
manjšem znesku 15 lir;

2. osebe, ki plačujejo za stanovanjsko hišo in za delavnice, skladišča
ali prodajalnice ali pa tudi samo za redno stanovanje letno najemnino, ki ni
manjša:

kot 20 lir v občinah z manj kot 1000 prebivalci;

kot 50 lir v občinah z od 1.000 do 2.500' prebivalci:

kot 100 lir v občinah z od 2.500 do 10.000 prebivalci:

kot 130 lir v občinah z od 10.000 do 50.000 prebivalci;

kot 160 lir v občinah z od 50.000 do 150.000 prebivalci;

kot 200 lir v občinah, ki imajo nad 150.000 prebivalcev.

Neposredni državni davek, o katerem govori prvi odstavek tega čle¬
na, se ne všteje v priznanje volilne pravice, če' se nepremičnine ni pose¬
dovalo že pred prvimi operacijami letnega pregleda volilnih Imenikov.

Ta določba ni porabna za posestnike iz pravnega naslova nasledstva
ali predvzetja dedščine.

Davčni prinos ki izvira iz občinskih pristojbin se mora ugotoviti s
tem, da se dokaže, da se je resnični) plačalo pristojbine za predhodno leto.

Pogodbe navedene pod številkama 1 in 2 morajo nositi, da imajo v
tem členu navedeni učinek, točen datum, iz katerega izhaja, da so bile skle¬
njene in pogojene vsaj šest mesecev pred č^som, ki je po čl. 37. določen za
pregled volilnih imenikov.

Člen 15.

Davek, plačan na javne Vrednostne papirje,- ali na vrednostnice, iz¬
enačene z javno državno rento se ne všteje v davčno višino, če ni vpiisa»
najmanj že pet let na onega, ki prosi za vpis v volilni imenik

/

7

Člen 16.

Očetu se vračuna davčni prinos, plačan za premoženje sinov, kate¬
rega upravlja po določbi zakona. Soprogu se vračuna davčni prinos, ki ga
plača žena, izvzemši če sta soproga osebno ločena potom pravomočne sod¬
be ali potom soglasja, potrjenega od zbornega sodišča.

' Člen 17.

Davčni prinos, plačan po določilu 1. odstavka člena 14. od vdove ali
postavno ločene žene more veljati kot davčna višina za volitve v korist
enega izmed njenih sorodnikov navzdolnje vrste (descendentov) ali zetov,
ki ga-ona določi, do drugega kolena sorodstva ali svaštva.

Enako more oni, ki ima predpisano davčno višino za volilno pravico,
pooblastiti s to pravico enega svojih descendentov ali zetov do drugega ko¬
lena sorodstva ali svaštva, kadar ne more ali noče sam izvrševati volilne
pravice.

Pooblaščenec mora injpti vse druge pogoje, predpisane za volilca.

Določitve ip pooblastila je mogoče izdati z navadno pismeno izjavo,
overovljeno po notarju; na isti način jih je možno preklicati, predno se za¬
čne pregled volilnih imenikov.

Člen 18.

Neposredni državni davek, plačan nerazdeljeno, daje volilno pravico,
ako izhaja iz lastnosti dediča. Kjer pa izhaja iz drugega pravnega naslova,
je potreben za volilno pravico davčni prinos vsaj petih lir za vsakega ob-
davčenca.

Člen 19.

Neposredni ctržavni davek, plačan od premoženja, ki je podvrženo
užitku, dednemu zakupu ali najemu za dobo nad 30 let, ^elja kot davčna vi¬
šina, tako za užitkarje, dedne zakupnike in najemnike, kakor za one, ki ima¬
jo golo lastništvo, neposredno gospostvo in za najmodajalce.

Člen 20.

Lastniki nepremičnin, ki jih postava začasno razbremenjuje zemljiške¬
ga davka, morejo zaprositi, da se na njih stroške ugotovi davek, ki bi ga
plačevali, ko ne bi uživali izjemne ugodnosti; te davke se vpošteje da se
jim da uživanje volilne pravice tudi predno razbremenitev preneha.

{  Člen 21. '

V volilne svrhe se davki plačani od lastnikov neločenih premoženj
ali od trgovske družbe preračunajo na enake dele za vsakega družbenikov.

Isto merilo se vporablja, ko se določa sodeležnost družbenikov v slu¬
čajih, predvidenih po določilih čl. 14. št. 1. in 2. drugega odstavka.

Kjer si eden izmed sodeležnikov prisvaja višjo svoto kot drugi, mora
utemeljiti svojo pravico s tem, da predloži naslove, ki jo dokazujejo.

8

Za dokaz da trgovska družba obstoja, zadostuje sodnijsko potrdilo, ki
vsebuje imena družbenikov.

Člen 22.

Najemščine plačane za premoženja, ki pripadajo komanditnim ali del¬
niškim družbam, in doklade na premoženja takih družb se vštejejo v davčno
višino upravnikov ali ravnateljev, če in dokler je njih soudeležba ugotov¬
ljena v družbenem registru, kar se mora dokazati na zgoraj navedeni način.

Člen 23.

Podčastniki in vojaki kraljeve vojske in kraljeve mornarice ne morejo
Izvrševati volilne pravice, dokler se nahajajo pod orožjem.

Ta določba se vporablja tudi za osebe, ki pripadajo vojaško organizi¬
ranim zborom za službo države, dežel ali občin.

Pri sestavi volilnega imenika, se napravi na podlagi določil in jamstev
za sestavo volilnih imenikov seznam volilcev,’ki se nahajajo v okolnostih,
predvidenih po tem členu.

Člen 24.

Žensk ni mogoče vpisati v imenik za upravne volitve in one niso iz¬
voljive za službe, določene po tem zakonu.

Člen 25.

Poleg onih, ki jih določajočleni 101, 104, 105 in 115, niso volilci in ne
izvoljivi:

1. osebe, ki se nahajajo pod kuratelo ali ki so nesposobne radi umo-
bolnosti;

trgovci, čez katerih premoženje se je otvoril konkurz do njegovega
dokončanja, toda ne nad 5 let od dneva napovedbe kride ali od dneva raz¬
sodbe, ko so se napovedali za falirance v smislu čl. 39. zakona od 24. maja
1903, št. 197;

3. osebe, ki so preskrbovane v javnih dobrodelnih zavodih ali ki
stalno padejo v breme javnim dobrodelnim zavodom ali dobrodelnim zdru¬
ženjem;

4 .  osebe, ki so zadobile opomin na temelju zakona in one, ki stojijo
pod posebnim nadzorstvom.

Tovrstna nesposobnost preneha eno leto potem ko je dovršen rok za¬
konitega opomina ali posebnega nadzorstva;

5. osebe obsojene radi delomržnje, potepanja in prosjačenja;

6. osebe obsojene na dosmrtno ječo, na večno izključitev iz javnih
služb in one obsojene v težko ječo ali ječo za nad pet let;

7' osebe obsojene na druge kazni, ki omejujejo osebno svobodo, vklju-
čivši kazen zapora za nad pet dni, v času ko so zatvorjene;

9

8 .  osebe obsojene na začasno izključitev iz vseh javnih služb za vso
dobo izključitve;

9. osebe, obsojene radi zločinov proti osebni svobodi, predvidenih v
ei, 145, 146 in 147 kazenskega zakonika, radi poneverjenja, izsiljevanja ali
podkupovanja, obrekovanja, lažnosti na sodniji, združevanja v zločinske na¬
mene, ki ga predvidneva člen 228. kazenskega zakonika, radi kršitve zastop¬
niške dolžnosti, ponarejevanja novcev ali javnih upnih listov, radi krivo-
tvorja pečatov, javnih pečatnih tiskalnic in njih odtisov, radi lažnosti spisov,
radi prevar na dražbah, radi zločinov proti javni nevredljivosti, izvzemši
one iz malomarnosti in one, predvidene v čl. 310 kazenskega zakonika, radi
posilstva, izprijenja nedoletnih, žaljenja sramežljivosti, sovodstva, radi umo¬
ra. telesne poškodbe, ki ji je sledila smrt in radi osebne poškodbe predvi¬
dene po št. 1. in 2. člena 372. kazenskega zakonika, izključujoč pa prvi in
zadnji odstavek istega člena, radi tatvine, izvzemši če se je obsodba izvr¬
šila radi kaznjivega dejanja, predvidenega po členu 405. kazenskega zako¬
nika; radi zlorabe civilnih običajev, radi ropa, izsilbe in izsiljene odkupitve,
goljufije in drugih prevar, radi samovoljne prisvojitve, in oškodovanja pred¬
videnega po členu 424. kazenskega zakonika, za oba zločina v slučajih ka¬
dar se postopa uradoma, radi prikrivanja in goljufive krivde;

10. osebe obsojene radi kaznjivih dejanj, ki so glasom ugasle kazen¬
ske zakonodaje izenačena z zločini o katerih govori predhodna številka;

11. osebe, ki so bile po določbi člena 11. zakona z dne 29. julija 1913,
št. 632 dvakrat obsojene, ker so bile najdene v stanu težke in odvratne pija¬
nosti ali radi zločina, izvršenega v pijanosti. Tovrstna nesposobaost traja
5 Jet, od dneva, ko je bila končnoveljavna obsodba odslužena, ali ko je na
drug način ugasnila. V slučaju da se kaznjivo dejanje v navedenem roku
ponovi, začne teči novo petletje od dneva, ko je ugasnila druga obsodba.

Izvzeti so rehabilitirani obsojenci.

Čleij 26.

Za občinske svetovalce so izvoljivi vsi v volilnem imeniku vpisani
volilci, ako znajo čitati in pisati.

Ko občinski odbor v smislu člena 86. obvesti svetovalce o izvolitvi,
pozove one osebe, o katerih ni razvidno, ne iz pravnega naslova, radi ka¬
terega so vpisane v volilni imenik in ne iz opomb v njem, da znajo čitati
in pisati, da doprinesejo dokaz za to na eden izmed načinov, ki jih dopušča
zakon za vpis v imenik. Ta dokaz se mora položiti v občinskem tajništvu
v roku desetih dni po obvestilu.

Ako je število volilcev, ki znajo čitati in pisati, manjše kot pa dvojno
število odbornikov, določenih za občino, so izvoljivi tudi nepismeni (anal¬
fabeti).

Niso izvoljivi:

10

duhovniki dušebrižniki z jurisdikcijo ali z dušnim pastirstvom, njih
redni namestniki in člani kapitljev ter stolnih kolegijev;

državni funkcijonarji, ki morajo nadzorovati občinsko upravo in urad¬
niki njihovih uradov;

uradniki krajnih dobrodelnih zavodov;

osebe, ki prejemajo plačo ali mezdo od občine ali od naprav, ki jih
občina upravlja ali podpira ter občinski učitelji;

osebe, ki imajo oskrbništvo rfad denarjem občine in niso položile ra¬
čunov;

osebe, ki imajo z občino viseč spor;

osebe, ki so posredno ali neposredno udeležene pri službah, izterje¬
vanju pravic, prPdobavah ali zakupih v intetesu občine, ali pri družbah in
podjetjih dobičkonosnega značaja, ki so na katerikoli način :  subvencioni¬
rane od občine;

upravitelji občine in od nje nadzorovanih dobrodelnih naprav, ki so
proglašeni za odgovorne tako v upravnem kot v civilnem oziru:

osebe, ki imajo likviden in izterljiv dolg napram občini in so za¬
konito v stanju zamudnikov.

Člen 27.

j  Ne morejo biti istočasno v istem občinskem svetu sorodniki v nav-
zgornji in navzdoljni vrsti, tast in zet, posinovljenec in adoptant.

Člen 28. *

w

Za občinske svetovalce so izvoljivi vsi vpisani voliici, ki imajo po¬
goje, določene v prvem odstavku čl, 26. tega zakona ali ki doprinesejo de¬
želnemu zastopu dokaz, o katerem govori drugi odstavek navedenega člena,
pdložeč ga v tajništvu deželne uprave v roku desetih dni od obvestila, pred¬
pisanega po čl. 97.

Izvzeti so:

osebe, ki. nimajo bivališča v deželi, ki niso v posesti nepremičnin ali
ki ne plačujejo pristojbine na premično vrednost (ricchezza mobile);

duhovniki dušebrižniki, navedeni v čl. 26;

funkcionarji, v katerih področje spada nadzorstvo nad deželo tčr
uradniki njih uradov;

osebe, ki imajo oskrbništvo deželnega denarja ali viseče spore z de¬
želo;

osebe, ki dobivajo plačo ali mezdo od dežele ali od pravnih korpo¬
racij ali od podjetij, ki jih dežela podpira, učitelji, uradniki in računovodje
občin in dobrodelnih naprav, ki obstojajo v deželi;

osebe, ki so neposredno ali posredno udeležene pri službah, izterje¬
vanju pravic, dobavah ali zakupih v korist dežele ali pri podjetjih ter druž-

11

bah dobičkonosnega značaja, ki so na katerikoli način subvencijonirane od
dežele"

upravitelji dežele in od nje nadzorovalnih dobrodelnih naprav, ki so
proglašeni za odgovorne tako v upravnem kot v civilnem oziru:

! osebe, ki imajo likviden in izterljiv dolg napram deželi, in so za¬
konito v stanju zamudnikov;

funkcijonarji prizivnega sodišča, zbornega in okrajnegavsodišča, v
ozemlju, v katerem izvršujejo jurisdikcijo.

POGLAVJE II.

O volilnih imenikih in skupinah.

Člen 29.

Volilni imeniki se morajo sestaviti v dveh izvodih, in morajo vse¬
bovati po abecednem redu, ime in priimek, očetovstvo, kraj in datum roj¬
stva, pravni naslov, s* katerim je bil volilec vpisan in stanovaiišče volilca,
če se to nahaja v občini.

Po istih določbah in pod istimi jamstvi predpisanimi za sestavo vo¬
lilnih imenikov, se sestavi in imeniku priklopi seznam volilcev, ki se na¬
hajajo v okolnostih, predvidenih po členu 23.

*  Člen 30.

Volilni imeniki so stalni. Sme se jih predrugačiti le potom letnega .pre¬
gleda, ki se vrši po sledečih določbah.

Člen 31.

Uradoma se vpišejo v imenik za upravne volitve oni, ki se jim, prizna,,
da so v posesti vseh predpogojev za uradni vpis v imenik za politične vo¬
litve one občine.

Uradoma se vpišejo tudi oni, ki so najmanj šest mesecev imenoma
vknjiženi v seznam neposrednih davkov.

Ti vpisi se izvršijo na podlagi seznama, predpisanega po čl. 8. enot¬
nega besedila z dne 2. decembra 1919, št. 1495, izpolnjenega po navodilih
čl. 9. istega besedila.

Na prepisu seznama št. 2 bo občinski, izterjevalec (esattore) postavil
svoj podpis zraven imena onih, ki se nahajajo v okolnostih, predvidenih po
2. odstavku tega člena.

V imenik za upravne volitve se vpišejo tudi oni, ki predložijo prošnjo,
do 15. decembra in dokažejo posest predpisanih predpogojev: v ta namen
jih pozove župan z razglasom, ki se objavi 1. decembra vsakega leta.

Člen 32.

Kdor predloži prošnjo za vpis v volilni imenik občine, jo mora opre¬
miti s sledečimi podatki in listinami:

1. očetovstvo, kraj in datum rojstva;

12 .

2.i listino, ki dokazuje da ima bivališče v občini: •

3. stanovališče; če nima stanovališča v občini, mora navesti, v katero
volilno skupino želi biti vpisan;

4. naslove, na podlagi katerih zaproša v smislu predležečega zakona
za vpis; in vse druge listine, ki so potrebne za doktfz, da je prosilec v po¬
sesti predpogojev za volilce.

Listine, spričevala, potrdila o vpisu v sezname neposrednih davkov,
ki bi jih v ta namen zahteval, so prosta vseh pristojbin in troskov.

Nedržavljani morajo dokazati, da so izpolnjeni pogoji, predpisani po
zadnjem odstavku člena 12.

Prosilec, ki ni rojen v občini, v katere imenik zaproša biti vpisan,
mora prošnji priklopiti prepis rojstnega lista.

Člen 33.

-Prošnja mora biti podpisana od prosilca; če se ta ne zna podpisati
ali če ne more radi fizične nesposobnosti, sme napraviti prošnjo v ustmeni
obliki 'v navzočnosti dveh prič, ki potrdijo njegovo istovetnost, pred občin¬
skim tajnikom ali pred drugim v to od župana pooblaščenim uradnikom
ali pred notarjem. O tej izjavi se izda prosilcu potrdilo.

Da se izpolni določbe členov 26 in 28 tega zakona se sme doprinesti
dokaz o znanju čitanja' in pisanja s šolskim spričevalom ali pa s predložit¬
vijo prošnje za vpis v imenik za upravne volitve, katera vsebuje podatke
o očetovstvu in starosti, o bivališču in poklicu ter mora biti pisana in pod¬
pisana od prosilca v navzočnosti notarja in treh prič. Notar v poverilni pri¬
pombi izjavi, da je videl v svoji in prič navzočnosti osebo pisati in da on
in priče to osebo poznajo.

Prošnji se priklopijo listine, potrebne za dokaz, da je prosilec v po¬
sesti pogojev za volilca.

Prošnjo in listine je treba predložiti v občinskem tajništvu in tajnik
izda takoj po predložitvi o prejemu potrdilo' v katerem so navedene pri¬
klopljene listine. (

Člen 34.

Občinska volilna komisija, ustanovljena z členom 13. enotnega bese¬
dila zakona za politične volitve z dne 2. septembra 1919, št. 1495 vrši tudi
letni pregled imenikov za upravne volitve.

Ne morejo biti istočasno člani občinske volilne komisije ali deželne
volilne komisije sorodniki v navzgornji in navzdoljni vrsti, bratje, tast in
zet, posinovljenec in adoptant. Tudi n$ more biti ista oseba obenem član
občinske in pa.deželne volilne komisije.

Tudi za pregledovanje imenikov za upravne volitve veljajo določbe
členov 14, 15, 18, 19, 21 in 35, zgoraj navedenega enotnega besedila.

IS

Člen 35.

Ko je potekel rok naveden v čl. 31, se mora občinska komisija sestati,
da pregleda prošnje in brez odloga začne sestavljati pet ločenih seznamov
za pregled imenika.

Člen 36.

V,prvem seznamu se predlaga vpis onih, ki imajo pravico voliti v
občini, bodisi da imajo pravico biti uradoma vpisani po čl. 31, bodisi da so
predložili prošnjo, opremljeno z listinami, v smislu členov 31 in 32. Za te
zadnje zahteva občina od predsednika okrožnega sodišča spričevalo, o ka¬
terem govori 2. odstavek 9. člena enotnega besedila z dne 2. septembra
1919, št. 1495.

Komisija ne rnore predlagati vpisa, če nima listin, ki bi dokazale, da
obstojajo vsi predpogoji, ki so potrebni za vključitev v volilni imenik občine.

Zraven vsakega imena se mora pristaviti opomba, ki navaja naslove
in listine, radi katerih se vpis predlaga, in ali se predlog izvrši na prošnjo
prizadetega ali uradoma.

. Tudi zraven imen novo vpisanih, ki se nahajajo v okolnostih, o ka¬
terih govori čl. 23, se mora pristaviti ustrezna opomba.

V drdgem seznamu predlaga komisija, bodisi na prošnjo, reklamacijo
ali uradoma in vedno na podlagi pravomočnih razsodb in drugih listin, iz¬
bris mrtvih, oseb, ki so izgubile pogoje predpisane za volilce in končno
oseb, ki so že vsaj šest mesecev izbrisane iz seznama stalnega prebival¬
stva občine.

Vsako ime v drugem seznamu mora imeti opombo, ki navaja razloge
in listine, radi katerih se izbris predlaga in ali se predlaga radi prošnje,
reklamacije ali uradoma.

V tretjem seznamu so navedena imena oseb, katerih prošnje za vpis
so bile odklonjene, z navedbo razlogov odklonitve.

V četrtem seznamu so navedena imena volilcev, ki. so se za staino
izselili v inozemstvo. Smatrajo se za stalno izseljene oni, ki so se pooali v

1  inozemstvo, v svrho dela in ki so dobili ustrezni potni list za inozemstvo z
oprostitvijo pristojbin, kakor tudi oni, ki so se, kot je splošno znano, izselili
najmanj pred dvema letoma v inozemstvo zavoljo dela.

V peti seznani se vpišejo imena onim ki se nanajajo v okolnostih, o
katerih govori člen 23.

Člen 37.

Najpozneje do 31. januarja pozove komisija z razglasi, ki jih je treba
izstaviti na javnih prostorih, vse, ki se hočejo pritožiti (reklamirati) protf
seznamom, da vložijo pritožbe (reklamacije) do 15. februarja.

Med tem rokom mora biti en od komisije podpisan izvod peterih se¬
znamov predpisanih po členu 36, izpostavljen na razglasni deski na viden

14

način; drugi izvod, tudi podpisan od komisije, z naslovi in listinami za
vsako ime, mora ostati skupno z imenikom predhodnega leta v občinskem
uradu in vsak državljan ima pravico do vpogleda vanj.

Prvega februarja naznani župan prefektu dežele, da so razglasi iz¬
postavljeni.

Čleip 38.

Objava predpisana po čl. 37 nadomestuje obvestilo za one osebe,
katerih vpis v volilni imenik je predlagala komisija.

Člen 39.

Komisija, ki je predlagala izbris volilca ali odklonila prošnjo za izbris
ali vpis, mora pismeno javiti svoj sklep volilcu, katerega izbris je predlagala
ali pa onemu, ki je zahteval izbris ali vpis, z navedbo razlogov, najpozneje
tekom treh dni od dneva, ko so. bili seznami objavljeni.

Ta obvestila, kakor tudi ona navedena v členih 40, 44 in 49, da iz¬
vršiti župan potom občinskih slug, ki si morajo dati potrditi prejem v pri¬
loženi zapisnik. Če potrdilo manjka, napravijo sluge sami potrdilo, da so
obvestilo izvršili in to potrdilo velja, dokler se nasprotnega ne dokaže.

Člen 40.

Vsak državljan se more v roku navedenem po členu 37. pritožiti na
deželno volilno komisijo proti vsakemu vpisu, izbrisu, odklonitvi vpisa ali
opustitvi izbrisa v sezname predložene po občinski komisiji.

Pritožbe se smejo v istem roku predložiti občinski komisiji, ki izda
potom občinskega tajnika potrdilo o prejemu in jih preda deželni volilni ko¬
misiji. • ■ , ,

Če se pritožba, s katero se izpodbija kak vpis, predloži občinski ko¬
misiji, mora ta tekom treh dni po vložbi obvestiti o pritožbi prizadeto
stranko; izvzemši če oni, ki vloži pritožbo, izjavi, da hoče sam neposredno
izvršiti obvestilo potom sodnijskega uradnika ali potom sluge mirovnega
urada.

V obvestilih mora biti navedeno ime pritožnika in razlog za pritožbo.

Oseba, katere vpis se izpodbija, sme tekom treh dni po zadobljenem
obvestilu predložiti proti pritožbo opremljeno z po njenem mnenju ume¬
stnimi listinami, isti občinski komisiji, ki mora izdati potrdilo o prejemu.

Če je pritožba, ki izpodbija kak vpis, predložena deželni volilni ko¬
misiji. mora pritožnik dokazati, da je v določenem roku poskrbel za ob¬
vestilo prizadete stranke potom sodnijskega uradnika ali potom sluge mi¬
rovnega urada.

Člen 41.

Deželna volilna komisija, ustanovljena s čl. 25 enotnega besedila z
dne 2. decembra 1919, št. 1495, vrši tudi vsa volilna opravila (operacije) do-

/

15

ločena po pričujočem zakonu, po pravilih, določenih v čl. 25 in 35 navede¬
nega enot/iega besedila.

Zastopnik državnega pravdništva prisostvuje v sejam komisije s pra¬
vicami navedenimi v čl. 25. zgoraj naznačenega enotnega besedila.

Člen 42.

Ko je potekel rok, o katerem govori člen 37 in najpozneje do 31.
marca mora predsednik občinske volilne komisije predati predsedniku de¬
želne volilne komisije:

1. zapisnike o operacijah in sklepih;

2. končnoveljavni popolni imenik predidočega leta;

.3. pet seznamov, o katerih goveri člen 36 z vsemi listinami, ki se na¬
našajo na nove vpise in izbrise ali na odklonitev prošenj, četudi ni bilo
pritožb;

4. pritožbe z vsemi tozadevnimi listinami.

Drugi izvod volilnega imenika in seznamom se hrani v občinskem
tajništvu.

Predsednik deželne komisije mora tekom treh dni po dnevu, ko je
brejel imenik, sezname in listine, odposlati na občinski urad potrdilo o pre¬
jemu.

O prejetih imenikih, seznamih in listinah se vodi poseben zapisnik, ki
ima na vsakem listu podpis predsednika deželne komisije.

člen 43.

Deželna komisija;

1. preišče vsa opravila, izvršena po občinski komisiji in odloča o
pritožbah proti njim;

2. odloča o novih prošnjah za vpis ali izbris, ki so neposredno nanjo

prišle;

3. izbriše iz seznamov, ki jih je sestavila občinska komisija, nepri¬
stojno vpisane državljane in potrdi vpis onih, ki so nepristojno zbrisani,
tudi kadar ni tozadevne prošnje ali pritožbe.

Deželna komisija razsoja, opiraje se, izključno na uradne spise in li¬
stine, predložene ji do 1. marca od strani strank in občinske komisije; sme
pa tudi uradoma vpisati one, za katere je iz novih listin razvidno, da imajo
potrebne predpogoje, potem ko je dobila spričevalo, o katerem govori drugi
odstavek člena 9. enotnega besedila z dne 2. septembra 1919, št. 1495.

Deželna komisija se mora sestati tekom 10. dni ki sledijo dnevu, ko je
prejela uradne spise in listine.

Q vseh operacijah deželne komisije sestavlja tajnik zapisnike, ki jih
podpišejo on in navzoči člani. Sklepi morajo imeti utemeljitev in kadar niso
soglasni, mora biti navedejo glasovanje vsakega posameznega komisarja
in od njega navedeni razlogi.

16

Člen 44.

Do 30. aprila mora deželna komisija odločiti končnoveljavno odo¬
britev seznamov, ki se morajo v istem roku vrniti občini skupaj z listinami,
priložeč one listine, na podlagi katerih je komisija sklenila vpise in izbrise.
Občinski tajnik mora tekom petih dni odposlati potrdilo o prejemu pred¬
sedniku deželne komisije.

Sklepi^omisije se morajo po skrbi županovi in na način določen po
čl. 39., naznaniti prizadetim do 20. maja.

Končnoveljavni odobreni seznami morajo biti shranjeni v občinskem
tajništvu najpozneje 10. maja in morajo tam ostati do 31. maja. Župan na¬
znani občinstvu, da so seznami shranjeni v tajništvu. Vsak državljan ima
pravico pogledati sezname.

Do 20. maja mora občinska komisija v soglasju končnoveljavno odo¬
brenimi seznami popraviti stalni imenik, s tem da vpiše vanj imena, ki jih
.vsebuje seznam na novo vpisanih volilcev in s tem da izbriše imena, ki jih
vsebuje seznam na novo izbrisanih.

Do 25. maja mora župan odposlati od komisije podpisan zapisnik' iz¬
vršenih poprav na kr. državnega pravdnika pri zbornem sodišču deželnega
glavnega mesta.

Stalni od občine popravljerii imenik je izložen v občinskem uradu do
31. maia in vsak državljan ima pravico vpogledati vanj.

Člen 43.

Do pregleda sledečega leta se ne morejo v stalnem volilnem imeniku
izvršiti druge spremembe razen onih, ki nastanejo: s smrtjo volilcev, po¬
trjeno po izvirni listini; z odvzetjem volilne pravice, ki sledi iz pravomočne
obsodbe; kakor tudi iz obsodb, o katerih govori člen 49. Tovrstne spre¬
membe mora izvršiti občinska volilna komisija, ki priklopi stalnemu imeniku
spis zgoraj navedenih ukrepov in preda zapilsnik državnemu pravdniku
pri zbornem sodišču deželnega glavnega mesta in predsedniku deželne
volilne komisije.

Ona mora tudi vvrstiti v seznam o katerem govori člen 29., potrebne
spremembe, tako za zbris imen oseb, ki nimajo več pogojev navedenih v
členu 23., kakor za vpis onih, ki so v tem presledku padli pod določila istega
člena.

Tudi o teh spremembah se mora predati zapisnik državnemu prav¬
dniku in predsedniku deželne volilne komisije.

Za opravila navdena v tem členu skliče župan občinsko volilno
komisijo vsaj vsake tri mesece.

Deželna komisija mora vvrstiti spremembe, ki izhajajo iz zgoraj na¬
vedenih zapisnikov v imenike volilnih skupin, o katerih govori člen 53.

17

Člen 46.

Vsak državljan, ki hoče izpodbiti sklep ali odločbo deželne komisije,
ali ki se hoče pritožiti, ker je ta odklonila dati sodbo o vpisu ali izbrisu, (de-
negata giustizia), ali radi krive ali zmotne, po čl. 44 izvršene poprave stal¬
nega volilnega imenika občine mora iznesti tožbo pred prizivno sodišče, na-
vajaje naslove, na katere se opira.

Tožba se mora vložiti z navadnim rekurzom, o katerem naznani
predsednik prizivnega sodišča razpravo, na kateri se bo zadeva razprav¬
ljala nujno in sumarično.

Če se rekurz proti sklepu ali razsodbi deželne komisije predlaga po
istem državljanu, ki se je bil pritožil proti predlogom občinske komisije ali
ki je predložil neposredno deželni komisiji prošnjo za vpis, ali ki je bil od
iste komisije izbrisan, se mora rekurz, pod kaznijo ničnosti, javiti tekom
desetih dni od obvestila navedenega v 2. odstavku člena 44. skupno s toza¬
devnim odlokom volilcu ali volilcem, katerih vpis se izpodbija ali pa pred¬
sedniku deželne komisije, če je bil rekurz naperjen proti izključitvi enega
ali več volilcev iz imenika. Če pa je rekurz bil predložen po drugem držav¬
ljanu, se mora izdati obvestilo o njem v petnajstih dneh od objave stalnega
imenika, sicer je rekurz ničen.

Dokler prizivno sodišče ne razsodi, ohranijo volilno pravico tako vo-
lilci, ki so bili vpisani v imenik predhodnega leta in so bili izbrisani kakor
tudi oni, ki so bili vpisani v končnoveljavni imenik tekočega leta s sklepom
deželne komisije v soglasju s predlogi občinske komisije.

Člen 47.

Rekurz na prizivno sodišče proti odlokom deželne volilne komisije,
kateri brišejo nove volilce predlagane od občinske komisije, nima odložilne
moči.

Člen 48.

Rekurz z ustreznimi listinami se mora, sicer zapade, položiti v uradu
prizivnega sodišča tekom petih dni od obvestitve o njem. O predmetu pade
razsodba, ne da bi bilo potrebno sodelovanje državnega pravdnika ali od¬
vetnika, na poročilo, ki ga v javni razpravi poda eden izmed svetnikov so¬
dišča, po zaslišanju strank in njih braniteljev, če se predstavijo, in po za¬
slišanju ustmenih zaključkov državnega pravdnika.

Kadar se pritožba o vpisu ali izbrisu drugih oseb spozna za predrzno,
naloži prizivno sodišče pritožniku z isto razsodbo, s katero odbije rekurz,
globo od 50 do 100 lir.

člen 49.

Državno pravdništvo sporoči brez odloga predsedniku občinske ko¬
misije razsodbe prizivnega sodišča, da brezplačno poskrbi za njih izvršitev
in naznanilo prizadetim.

18

Razsodbo prizivnega sodišča sme podlegla stranka izpodbijati z re-
kurzom na kasacijski dvor, za katerega ni treba soudeležbe odvetnika.

Vsi roki postopka so skrajšani na polovico.

Na navaden rekurz določi predsednik nujnim potom razpravo za
razpravljanje predmetne zadeve.

Člen 50.

~ Občinska komisija za pregled volilnih imenikov napravi tekom petih
dni po obvestitvi o izrečeni razsodbi predpisane popravke v končnoveljav-
nern imeniku in jim priklopi razsodbo samo.

Popravek se izvrši po pravilih, predpisanih v členu 44.

Člen 51.

Vsi uradni spisi in listine, k;i se tičejo letnega pregleda volilnih imeni¬
kov so vedno vsakomur na vpogled v tajništvu občine in m  onem deželne
volilne komisije, kjer se odnosno nahajajo.

En prepis popravljenega stalnega volilnega imenika, sestavljen po ob¬
činskem tajniku in pravilno overovljen po volilnih komisijah občine in de¬
žele, se shrani v arhivih prefekture.

Vsakdo sme kopirati, Jiskati ali staviti v prodajo sezname, končnove-
ljavne volilne imenike občine in volilne imenike volilnih skupin.

Končnoveljavni imeniki se morajo združiti v enem registru in hraniti
v občinskem arhivu.

Občine smejo združiti v enem samem registru volilni imenik za poli¬
tične in imenik za upravne volitve.

V enotnem registru mora biti, obenem z drugimi postavno predpisani¬
mi podatki, navedena pri vsakem volilcu lastnost politične ali upravne vo¬
lilne pravice, ali ene in druge.

Stalni imenik mora poleg tega nositi naslov in označbo leta, in proto-
kolne številke o uvrstitvi prilog, ki se nanašajo na posameznega volilca, ka¬
kor tudi stanovališče vsakega volilca v smislu četrtega odstavka člena 53.

Člen 52.

Volilci se zberejo v enem samem zboru.

Ako je število volilcev večje kot 800, se občina deli v skupine.

Vsaka skupina ne sme imeti več kot 800 vpisanih volilcev, in se ude¬
leži neposredno volitve vseh svetovalcev, izvzemši slučaja, predvidenega
v zadnjem odstavku člena 57.

Kadar posebne okolnosti oddaljenosti ali prometnih težkoč otežujejo
izvrševanje volilne pravice, se ustanovijo skupine z manj kot 100 Vpisanimi,
nikdar pa ne z manj kot 50 vpisanimi volilcf.

1 »

Člen 53. ®

Občinska volilna komisija poskrbi do 31. januarja vsakega leta za raz¬
delitev občine v volilne skupine po pravilu čl. 52; določi meje vsake skupine
In volilni sedež (volišče) za vsako izmed njih ter sestavi za vsako skupino
volilni imenik.

V tem imeniku se morajo ločeno držati imeniki frakcij, ki imajo ločeno
zastopstvo po določilih člena 57.

Navedeni imenik mora imeti dva predelka; v prvi se vpišejo, po dolo¬
čilih členov 73 in 76 podpisi o istovetnosti volilcev, v drugi' pa kontrolni
podpis, s katerim se ugotovi volilce, ki so že glasovali.

Volilec se prideli oni skupini, v katere mejah ima po podatkih ime¬
nika stanovališče. ,

Volilci, ki nimajo stanovališče v občini ali ki niso podali izjave po
členu 32, se razdelijo v imenike posameznih skupin po abecednem redu.

V imenike se vključijo tudi izseljenci, o katerih govori predzadnji od¬
stavek čl. 36; porazdelijo se med skupine po abecednem redu in se vpišejo
na pole, ki sledijo onim na katerih so vpisani drugi volilci.

Volilec, ki prinese lastno stanovališče v okoliš druge skupine, ima
pravico, biti prestavljen v volilni imenik te skupine. Lastnoročno podpisano
prošnjo mora volilec sam predložiti županu najpozneje do 15. decembra.

Volilci, ki se ne znajo podpisati, smejo ustmeno zaprositi na način, na¬
veden v čl. 33.

Občinska komisija napravi spremembe v listah obeh skupin in priklo¬
pi prošnjo imeniku one skupine, v katero se volilec vpiše. Nobene spremem¬
be ni mogoče napraviti brez prošnje.

Najpozneje do 31. januarja pozove občinska komisija z razglasi, izpo¬
stavljenimi na javnih prostorih, vsakega, ki ima pritožbe proti razdelitvi
občine v volilne skupine, proti okolišu skupin, proti sestavi volilnih imeni¬
kov posamezne skupine, proti prenosu volilcev iz ene skupine v drugo, in
proti določitvi volišč vsake skupine, naj predloži pritožbe do 15. februarja
občinski volilni komisiji. Med tem časom morajo ostati besedilo sklepov o
katerih govori prvi odstavek in izvod imenika s tozadevnimi listinami v ob¬
činskem tajništvu in vsak državljan ima pravico do vpogleda vanje.

Prvega februarja javi župan prefektu dežele, da so ;  razglasi izpo¬
stavljeni.

Predsednik občinske komisije mora najpozneje do 1. marca predati
predsedniku deželne volilne komisije besedilo sklepov, o katerih govori prvi
odstavek in izvod imenikov s tozadevnimi listinami in s pritožbami, ki so
mu došle.

Do 30. aprila odloči deželna volilna komisija neprizivho o pritožbah,
potrdi .volilni imenik vsake skupine, vpoštevaje sklepe in odločbe, po njej

I

20  ,

sami sklenjene na podstavi člena 43 in jih overovi. Predsednik mora vidi-
rati vsak list.

Člen 54.

V istem poslopju je mogoče združiti največ štiri volilne skupine, toda
pristop s ceste v dvorano mora voditi samo k dvema skupinama in ne več
kot dve skupini morata imeti dohod z iste ceste.

Ako se pojavi vsled težkih okolnosti potreba, da se spremenijo vo¬
lišča, mora občinska komisija napraviti tekom petih dni od objave razglasa
o sezivu volilcev predlog na deželno komisijo, ki odloči po morebitnih po¬
trebnih preiskavah neprizivno in nujnim potom in najkasneje do tretjega dne
pred dnevom, določenim za volitve.

Če se sprememba volišča odobri, obvesti predsednik deželne volilne
komisije nemuaoma župana, ki mora to javiti občinstvu z razglasom izpo¬
stavljenim v predpoldanskih urah dneva pred volitvami.

Člen 55.

Vsi uradni spisi, ki se tičejo izvrševanja volilne pravice, tako upravni
kot sodnijski, se napravljajo na nekolekovanem papirju in so izvzeti pristoj¬
bin za registracijo in shrambo, predpisanih po členu 521. zakonika o civil-
no-pravdnem redu in vseh pisarniških troskov.

Javni davčni uslužbenci so v svrho izpolnjevanja členov 40. in 46^
dolžni izdati vsakemu državljanu, ki to zahteva, izvleček iz seznama vsa¬
kega davkoplačevalca, in zanikalna potrdila o onih, ki kot razvidno niso
vpisani v te sezname, proti nakazilu petih stotink za vsakega posameznika,
na katerega se spričevala ali potrdila nanašajo.

POGLAVJE III.

O volitvah in volilnih opravilih.

Člen 56.

Volitve se vršijo v mesecih juniju in juliju.

Vendar sme deželni upravni odbor v onih okrajih, kjer je začasno iz¬
seljevanje v poletnem času znatno in stalnega značaja, na prošnjo enega ob¬
činskega sveta ali večine volilcev ene občine, po zaslišanju občinskih svetov
tega volilnega okoliša, dovoliti, da se v njem razpišejo volitve tudi po zgo¬
raj navedeni dobi in celo tekom celega decembra.

Sklep deželnega upravnega odbora s6 objavi v prizadetih občinah;
proti njemu je tudi tostvarno dopuščen rekurz na V. sekcijo držav¬
nega sveta.

Člen 57.

Volilci ene občine se vsi enako udeležujejo volitve vsakega sve¬
tovalca. , , , i • ;

* . . “" “ " ‘

21

Vendar sme deželni upravni odbor v občinah, ločenih v frakcije, na
prošnjo občinskega sveta ali večine volilcev ene frakcije, po zaslišanju
Istega občinskega sveta, razdeliti število svetovalcev med posamezne
frakcije po merilu prebivalstva, in obenem določi okoliš vsake volilne
■skupine.

Sklep deželnega upravnega odbora se objavi.

V tem slučaju se vrši volitev svetovalcev frakcij po volilcih dotičnih
frakcij z ločenim skrutinijem.

Člen 58.

Volitev za delno ali popolno obnovitev sveta, naj se že vršijo v kate¬
rikoli letni dobi, se udeležijo le oni volilci, ki so vpisani v stalni volilni
Imenik, izpopolnjen v soglasju s čl. 44 in s prvima dvema odstavkoma čl. 45.

Člen 59.

Volilci glasujejo v skupini, kjer so vpisani.

Člen 60.

Prefekt določi sporazumno z glavnim predsednikom prizivnega sodi¬
šča volilni dan za vsako občino in ga naznani občinskemu odboru, ki o tem
obvesti volilce 15 dni prej z razglasom, navajaje dan in kraj volilnega zbora.

Prefekt naznani ta odlok predsedniku deželne volilne komisije, ki na
dan po tem obvestilu preda občinski volilni komisiji volilne imenike, nave¬
dene v čl. 53.

£ 1  Člen 61. "1

Vsaj pet dni pred volilnim dnevom preskrbi župan, da dobi vsak vo-
filec potrdilo o vpisu (volilno izkaznico).

Volilna izkaznica na belem papirju označi skupino, h kateri volilec
'spada, volišče, dan in uro glasovanja.

Za volilce, ki bivajo v občini, se ugotovi vročitev izkaznice s potrdi¬
lom o prejemu, ki ga izda volilec ali oseba njegove družine ali pri njem
uslužbena.

Ce bi oseba, ki se ji je izkaznica vročila, ne hotela ali ne mogla iz¬
dati potrdila o prejemu, tedaj nadomesti sel isto z lastno izjavo.

Volilcem, ki imajo bivališča izven občine, dostavi občinski urad iz¬
kaznice potom župana občine njihovega bivališča, kadar je isto poznano.

Volilci smejo od tretjega dneva pred volilnim dnevom in na volilni
dan osebno in proti vpisu v poseben zapisnik dvigniti izkaznico, ako je niso
še dobili.

Ce se izkaznica izgubi, ali če je postala nevporabna, ima volilec pra¬
vico se osebno predstaviti na dan pred volitvami ali pa na volilni dan in
dobiti proti vpisu v drugi poseben zapisnik od župana drugo izkaznico na
zelenem papirju, na kateri stoji opomba, da je dvojnik (duplikat).

22

Da se morejo izpolniti določila tega člena, ostane občinski urad od¬
prt vsak dan tekom petih dni pred volitvami in na volilni dan, vsaj od de¬
vete do sedemnajste ure.

Člen 62. >

V vsaki skupini je ustanovljen volilni urad, sestavljen iz predsednika .
in podpredsednika, ki ju določi glavni predsednik prizivnega sodišča med
sodniki okoliša prizivnega sodšča, ki niso volilci, vključno sodnike-adjunkte
in praktikante, ali med uradniki državnega pravdpištva pri prizivnih in
zbornih sodiščih, iz štirih skrutinatorjev in iz enega tajnika.

Za občine, kjer ima sedež prizivno sodišče, in zborno sodišče, se mo¬
rejo določiti za člane komisije tudi sodniki, ki so vpisani v imenik za uprav¬
ne volitve dotičnega kraja.

V slučaju nujnosti, ki jo prizna glavni predsednik prizivnega sodišča,
se morejo določiti za službo predsednika ali podpredsednika podpretorji, mi¬
rovni sodniki (conciliatori) funkcijonarji sodnih uradov in sodnih tajništev
okraja.

V slučaju, da ti ne zadoščajo ali da so zadržani, tako da okolnosti ne
dopuščajo normalne nadomestitve, prevzame predsedstvo župan ali službeno
najstarejši občinski svetovalec.

Predsedniku in podpredsedniku volilnega urada mora občina nakazati
odškodnino za pot in bivanje, ki sliši sodnikom sodišč 1. stopnje, sodnikom
višjega čina pa mora nakazati odškodnino, ki sliši svetnikom prizivnega se¬
dišča 2. stopnje.

Člen 63.

V dobi med vštetim osmim in četrtim dnevom pred volitvijo imenuje
občinska volilna komisija v javni seji, ki se dva dni prej naznani z razgla¬
som na občinski razglasni deski, potem ko si je priključila dva občinska sve¬
tovalca, ki sta bila izvoljena z največjim številom glasov in dva, ki sta bila
izvoljena z najmanj glasovi, in ki niso ne člani občinskega odbora in ne iste
komisije, 'skrutinatorje izmed volilcev občine, ki so vpisani v porotni listi, alt
ki 'so v posesti enega izmed predpogojev, o katerih razpravlja čl. 13. enot¬
nega besedila zakona o političnih volitvah.

Če je občinski svet razpuščen, se komisiji priključijo štirje bivši sve¬
tovalci, ki se nahajajo v zgoraj navedenih okolnostih.

Vsak član komisije napiše na svojo glasovnico le eno ime in progla¬
sijo se za izvoljene oni, ki so dobili največ glasov. Pri enakem številu gla¬
sov je izvoljen starejši po letih.

Druga pravilno napovedana seja je veljavna neglede na število pri¬
sotnih.

Izvoljenim naznani župan v najkrajšem času in najpozneje do drugega
dne pred volitvami, da so bili izvoljeni, potom sodnijskega uradnika ali pa
občinskega sela.

23

Vsakemu skrutinatorju mora občina nakazati odškodnino 5 lir.

Tajnika urada izbere pred vmeščenjem urada predsednik volilnega
urada izmed oseb, bivajočih v deželi, dajaje prednost onim, ki bivajo v ob¬
čini, iz vrst:

L funkcionarjev sodnijskih pisarn in tajništev;

2. notarjev;

3. občinskih tajnikov in podtajnikov;

4. volilcev občine, ki znajo čitati in pisati (čl. 2. kralj, odloka-zakona
z dne 21. decembra 1922, št. 1654.)

Razvrščenje prvih treh kategorij ne vsebuje kakega prednostnega
reda med njimi za njih izbor.

Tajnik mora dobiti od občine, v kateri ima volilni urad sedež, nagrado
20 lir, če tam prebiva, in v nasprotnem slučaju ima pravico do odškodnine
za potovanje in bivanje, ki sliši civilnemu osobju države po veljavnih dolo¬
čilih (člen 2. kralj, odloka-zakona z dne 21. decembra 1922, št. 1654.)

Zapisnik sestavlja tajnik v dveh izvodih; vsebovati mora vsa opra¬
vila, predpisana po tem-le zakonu. Zapisnik ima za vse učinke zakona zna¬
čaj javnega uradnega spisa.

Člen 64.

Služba predsednika, podpredsednika, skrutinatorja in tajnika je za v
to določene osebe obvezna.

Podpredsednik podpira predsednika pri izvrševanju njegovih funkcij

in ga nadomestuje, če je odsoten ali zadržan. S pooblastilom predsednika
#

more zraven tega izvrševati funkcije skrutinatorja.

lzvzemši težje kazni, določene po čl. 112. za tam predvidene slučaje,
zapadejo oni, ki so določeni za službo predsednika, podpredsednika, skruti¬
natorja ali tajnika, in se brez opravičenega razloga krčijo sprejeti to službo
ali ne pridejo k vmeščenju urada, globi od 100 clo 1000 lir. Istotako se kaznu-
1  jejo predsednik, podpredsednik, skrutinatorji in tajnik, ki se brez opraviče¬
nega razioga oddaljijo pred koncem volilnega poslovanja.

Radi v predhodnem členu navedenih kaznjivih dejanj mora državni
pravdnik na ovadbo predsednika urada ali katerega izmed volilcev ali ura-
domh predložiti obtožnico neposredno brez preiskovalnega postopanja.

Člen 65.

Najmanj trije člani urada, med njimi predsednik ali podpredsednik,
morajo biti navzoči pri vseh volilnih opravilih.

Člen 66.

Občinska volilna komisija poskrbi, da se v popoldanskih urah dneva
pred volitvami ali na volilni dan pred osmo uro, izročijo predsedniku. vsa¬
kega volilnega urada sledeči predmeti:

24

1. Občinski pečat;

2. volilni imenik skupine, overovljen po deželni komisiji po določilih
čl. 53.; in dva prepisa tega imenika, overovljena na vsakem listu po dveh
članih občinske komisije; en izvod služi za izpostavitev v smislu čl. 70;

3. •'zapisniki o imenovanju skrutinatorjev, v katerih govori čl. 63;

4. volilna žara ali žare.

Člen 67.

Miza, pri kateri sedijo predsednik, skrutinatorji in tajnik mora biti po¬
stavljena na način, da se volilci lahko kretajo krog nje med štetjem glasov.
En izvod volilnega imenika skupine in seznam onih, ki jih navaja čl. 23. mo¬
rajo biti izpostavljeni v volilni dvorani med volilnim poslovanjem in udele¬
ženci se smejo poučiti iz njih.

Istotako se izpostavi seznam svetovalcev, ki jih je treba nadomestiti
in seznam onih, ki ostanejo v službi. Členi 26, 28 in 65 in oni od 67 do 70,
72, 73, 76 do 89, 91, 97, 98 in od 100—115 tega zakona so izvešeni na vratih
volilne dvorane v dobro čitljivih črkah.

Člen 68.

Volilni zbori se ne morejo baviti z drugim predmetom kot z volitvijo
svetovalcev: prepovedana jim je vsaka razprava ali sklepanje.

Člen 69.

V volilno dvorano smejo vstopiti le volilci, ki predložijo vsakikrat vo¬
lilno izkaznico (glej čl. 61) dotične volilne skupine.

Ne smejo vstopiti oboroženi v volilno dvorano.

Člen 70.

Kdor ni vpisan v volilni imenik, nima pravice glasovati.

Pravico do glasovanja imajo poleg tega osebe, ki se predstavijo z raz¬
sodbo prizivnega sodišča, s katero se izjavlja, da so oni volilci v občini in
osebe, ki dokažejo, da se nahajajo v stanju, predvidenem v predzadnjem
odstavku čl. 46. ali ki dokažejo, da je odpadel vzrok za začasno izključitev,
o kateri govori čl. 23.

Dokaz, da je začasna izključitev odpadla, se mora doprinesti s tem,
da se predloži spričevalo o neomejenem vojaškem dopustu ali vojaško od¬
pustnico, če je bila izdana vsaj tri mesece pred odlokom, ki določa volilni
dan ali odlok, ki dokazuje da je bila oseba povišana v čin častnika.

Člen 71. /

Predsednik, podpredsednik in tajnik, ako so volilci občine, in skruti¬
natorji glasujejo v oni skupini, kjer izvršujejo svojo službo, tudi če ne pripa¬
dajo h tej skupini.

25

Člen 72.

Volilna pravica je osebna; noben volilec se ne more dati zastopati in
ne more vposlati svojega glasu pismenim potom.

Edino le v slučaju, da je volilec fizično zadržan in je razvidno in red¬
no dokazano volilni komisiji, da mu je nemogoče osebno glasovati, dovoli
predsednik, da glasuje potom volilca svojega zaupanja. Tajnik navede v za¬
pisniku posebni razlog, radi katerega je bilo volilcu dovoljeno, da ga za¬
stopa pri volitvi druga oseba, ime zdravnika, ki je morebiti ugotovil zadržek
in ime pooblaščenega volilca.

Člen 73.

Na volilni dan ob osmi uri vstoliči predsednik volilni urad in pokliče
podpredsednika, skrutinatorje in tajnika k udeležbi.

Ce vsi ali nekateri skrutinatorji niso navzoči ali niso bili določeni,
pokliče predsednik na njih mesto razen podpredsednika, kot v členu 64, še
najstarejšega in najmlajšega izmed navzočih volilcev, ki znajo pisati
in čitati.

Predsednik urada nato izjavi, da je glasovanje otvorjeno in da potom
enega izmed skrutinatorjev ali potom tajnika poklicati vsakega volilca po
vrsti, kot so vpisani v imeniku.

Eden izmed članov urada, ki osebno pozna volilca, potrdi njegovo
istovetnost s tem, da pristavi lastni podpis poleg imena volilca v posebnem
razdelku volilnega imenika, overovljenega po deželni volilni komisiji.

Ako nikdc od volilne komisije ne more ugotoviti na svojo odgovor¬
nostjo istovetnosti volilca, sme tak predstaviti drugega volilca občine, po¬
znanega komisiji, da potrdi njegovo istovetnost. Predsednik opozori voliica,
da ga zadenejo kazni, določene v čl. 112., če po krivem potrdi.

Mora se domnevati, da je volilnemu uradu poznan vsak volilec, ki je
že bil dopuščen k volitvam.

Volilec, ki potrdi istovetnost, mora pristaviti svoj podpis v to dolo¬
čeni gori omenjeni predelek volilnega imenika.

V slučaju nesoglasja radi ugotovitve istovetnosti volilcev odloči pred¬
sednik po pravilu čl. 81.

Mora se tudi prepustiti k glasovanju volilec, ki se predstavi z iden¬
titetno knjižico ali Spričevalom, ki mu jo je izdala javna vladna uprava, le
da je opremljena s fotografijo.

V tem slučaju se navede poleg imena volilca v zgoraj navedenem pre¬
delku o identifikaciji tudi številka knjižice ali legitimacije in oblastvo, ki jo
je izdalo.

Volilci vsebovani v seznamu, o kateri govori predzadnji odstavek čl.
36, se pripustijo k glasovanju, če dokažejo volilni komisiji osebno istovet¬
nost. V zapisniku se v posebni opombi označi vsak volilec, vpisan v seznam
izseljencev, ki se pripusti k glasovanju, kakor tudi ime osebe, ki potrdi nje-

26

govo istovetnost ali številka knjižice oziroma spričevala o istovetnosti, na¬
vedenih v prejšnjem odstavku in v prihodnjem členu, kakor tudi oblastvo,,
ki jih je izdalo. ‘

Člen 74.

V svrho izvrševanja določila predzadnjega odstavka predhodnega
člena si sme vsak volilec, ki nima identitetne knjižice ali spričevala, izdane
po javnem oblastvu, preskrbeti posebno izkaznico, š tem da zaprosi zanjo
pri okrajnem sodišču, v katerega okoliš spada skupina, v kateri mora voliti.

Okrajni godnik izda izkaznico proti plačilu režijskih stroškov, potem
ko se je prepričal o osebni istovetnosti volilca.

Izkaznica mora imeti isto obliko kot vzorec F priloge k enotnemu be¬
sedilu zakona za politične volitve; nosi posebno lastno zaporedno številko
in na eni strani fotografijo volilca s pečatom sodnije na suho in s podpisom
okrajnega sodnika; na drugi strani potrdilo o istovetnosti, ime, priimek, oče¬
tovstvo, čas in kraj rojstva volilca, navedbo volilnega imenika občine, kjer
je volilec vpisan, podpis okrajnega sodnika in sodnijskega tajnika ter sodnij-
ski pečat.

Volilec, ki se izbriše iz imenika, mora vrniti izkaznico okrajnemu sod¬
niku, ki jo uniči.

Kakoršnakoli sprememba ali nedovoljena vporaba izkaznice se kaznu¬
je po določilih čl. 112.

Člen 75.

Na vsaki okrajni sodniji se vodi poseben zapisnik, v katerem so na¬
vedeni po zaporedni številki izdanih izkaznic ime, priimek, očetovstvo, sta¬
rost, kraj rojstva volilca, volilni imenik, v katerem je vpisan.

En odtis fotografije, podpisan od okrajnega sodnika je prilepljen v za¬
pisnik na strani zgoraj navedenih podatkov. Zapisnik je na vsakem listu
podpisan od okrajnega sodnika in od sodnijskega tajnika.

Člen 76.

Ko je predsednik ugotovil osebno istovetnost volilca, se ta poda k
mizi, ki jo navaja priloga E zakona o političnih volitvah, edino zato, da
upogne že pisano ali tiskano ali pa deloma pisano deloma tiskano glasov¬
nico, v smislu tega-le člena in potem jo vroči, vpognjeno na eno četrtino,
predsedniku komisije. Glede volilcev, ki nalašč zavlačujejo vpogibanje gla¬
sovnice ali ki ne sledijo pozivu, naj jo vročijo, ukrepa predsednik po dolo¬
čilih čl. 65 predzadnji odstavek, zaupna o političnih volitvah z dne 2. sep¬
tembra 1919, št. 1495.

Fredsednik položi glasovnico v žaro iz prozornega stekla, ki je po-,
stavljena na mizi urada tako, da je vidna vsem.

Vsakokrat, ko se položijo glasovnice v žaro, ugotovi to eden skruti-
narjev s tem, da pristavi lastni podpis poleg imena vsakega volilca v po-

sebnem predelku volilnega imenika, overovljenega po deželni /olilni
komisiji.

Vsak volilec ima pravico glasovati za toliko imen, kolikor je sveto¬
valcev, ki jih je treba izvoliti, kadar je treba izvoliti manj kot pet sve¬
tovalcev.

Kadar znaša število svetovalcev, ki jih je treba izvoliti, pet ali več,
ima vsak volilec pravico voliti le štiri petine števila svetovalcev, ki jih je
treba izvoliti.

V slučajih, ko bi to število štirih petin vsebovalo en odlomek, ima vo¬
lilec pravico glasovati za celo število, ki je neposredno višje od štirih petin.

Volilec sme pridelati poleg imen kandidatov še očetovstvo, poklic,
častni ali družinski naslov, akademično stopnjo; vsaka druga označba je
prepovedana.

Glasovnice so veljavne, tudi če ne vsebujejo toliko imen kandidatov,
kolikor je svetovalcev, za katere ima volilec pravico glasovati.

Glasovnica sme biti pisana, tiskana, ali deloma pisana, deloma tiskana.

Glasovnice morajo biti iz belega papirja, brez vsakega znamenja, ki
bi moglo služiti, da se jih spozna.

Člen 77.

Poziv k glasovanju mora biti zaključen najpozneje ob 13. uri. Ako ob
tej uri še ni končan, zaključi predsednik poziv (po abecednem redu), in od¬
redi, da se volitev nadaljuje neodvisno od reda, v katerem so volilci vpisani
v volilni imenik.

Volilci, ki se predstavijo po končanem pozivu, glasujejo na način do¬
ločen po predhodnih členih.

Volitev ostane odprta do 19. ure. Ge so ob 19. uri še prisotni volilci, ki
niso glasovali, se glasovanje nadaljuje, dokler niso vsi oddali glasov, toda
ne črez 20. uro. Po 20. uri ne more več noben volilec glasovati.

Člen 78.

Ko so v predhodnih členih navedena opravila končana in ko so pre¬
tekle odnosne, v njih določene ure, odstrani predsednik z mize vse papirje
in predmete, ki za skrutinij niso potrebni in;

1. izjavi, da je glasovanje zaključeno;

2. ugotovi število glasujočih, kot izhaja iz volilnega imenika, overov¬
ljenega po deželni volilni komisiji.

Ta imenik mora biti pod kaznijo ničnosti, še predno se začne štetje
glasov, podpisan od vseh članov komisije in mora biti vložen v zapečaten
zavitek, in vsak navzoč volilec ima pravico pristaviti svoj podpis .na ovoj
zavitka. Zavitek se vroči ali odpošlje nemudoma okrajnemu sodniku tega
okraja in vsa ta opravila se ugotovijo v zapisniku.

28

Gori navedeni imenik nosi tudi na vsakem listu podpise najmanj treh
članov volilnega urada.

3. preide k štetju glasov. Eden izmed skrutinatorjev izvleče zapore¬
doma vsako glasovnico, jo razgrne, jo Vroči predsedniku, ki jo prečita glasno
in jo odda skrutinatorju, ki je bil izvoljen z najmanjšim številom glasov.

Drugi skrutinatorji 'in tajnik beležijo, eden izmed njih pa sočasno jav¬
lja število glasov, ki jih dobi vsak kandidat med preštevanjem glasovnic.

V slučaju da se pojavi kako nesoglasje glede kake glasovnice, se
mora ta nemudoma vidirati v smislu čl. 81.

4. šteje število glasovnic in prešteva, ali odgovarja številu glasujočih.

Vsa ta opravila se morajo zvršiti v navedenem redu. Izvršitev in re¬
zultat vsakega posameznega opravila se mora ugotoviti v zapisniku.

Člen 79.

, Ako število svetovalcev, ki jih je treba izvoliti, ne presega 20 in šte¬
vilo volilcev, ki so glasovali v skupini, ne presega 200, se mora s štetjem
glasovnic takoj začeti in se ga mora brez pretrganja dokončati.

Ako radi števila svetovalcev, ki jih je treba izvoliti ali števila gla¬
sujočih, urad ne more neposredno dokončati štetja glasovnic, mora pred¬
sednik zapečatiti volilno žaro in on ter drugi člani urada morajo pristaviti
svoje podpise na papir, s katerim je "žara zaprta. Volilnih opravil ni mogoče
pretrgati več kot enkrat in presledek ne sme trajati več kot 12 ur.

1  Predsednik javi občinstvu uro, ko se žara zopet odpre-in ko se zopet
začne z volilnimi opravili.

Če manjka pečat na žari, ali podpis predsednika na papirju, ki zapira
žaro, kakor tudi če se ni objavilo ure, na katero se volilna opravila zopet
začnejo, ali če se je začelo z opravili ob drugi uri, kot je bila napovedana,
tedaj so volilna opravila neveljavna.

Člen 80.

Neveljavne so:

1. glasovnice, v katerih se je volilec dal spoznati ali je napisal druge
označbe razen onih, ki so navedene v čl. 76;

2. one, ki nosijo ali vsebujejo znamenja, o katerih je smatrati, d, ‘•o
namenjena, da se spozna glasovalca.

Za nepisana se smatrajo imena, pri katerih ni zadostne označbe oseb,
za katere je glas oddan, kakor tudi zadnja imena, ki presegajo število sve¬
tovalcev, ki jih je treba izvoliti. V obeh slučajih ostane glasovnica veljavna
v drugih delih.

Člen 81.

Predsednik izreče, po zaslišanju skrutinatorjev, začasno odločbo o
vseh težkočah in pripetljajih, ki se pojavijo glede volilnih opravil skupine
in glede ničnosti glasov.

29

V zapisniku, ki se mora sestaviti v dveh izvirnikih, se mora zabeležiti
vse predložene pritožbe, vse vložene proteste, obrazložene sklepe volilnega
urada, ki jih je vse treba prikopiti zapisniku.

Glasovnice, ki so nične, prazne ali sporne na katerikoli način in iz ka¬
teregakoli vzroka, one, ki vsebujejo imena, ki se smatrajo za nepisana,
spise zadevajoče pismene pritožbe in proteste morajo vidiratl najmanj trije
člani volilnega uradom se jih mora priklopiti zapisniku.

Vse druge glasovnice je treba sešteti in zapreti v zapečaten ovoj, ki
nosi podpis predsednika in tajnika ter se združi z zapisnikom.

Člen 82.

Predsednik objavi, pod kaznijo ničnosti, izid štetja in ga da na za¬
pisnik. Poleg tega proglasi izvoljene svetovalce, če ima občina eno samo
volilno skupino. Zapisnik mora biti podpisan še za časa seje od vseh članov
volilnega urada; za njegovo veljavnost pa zadostujeta podpisa predsednika
in tajnika. Po podpisanju zapisnika se zasedanje takoj razpusti.

En izvod zapisnika se položi pri občinskem tajništvu in vsak volilec
ima pravico do vpogleda.

Okrajni sodnik pozove skrutinatorje, da so lahko, ako se jim zdi po¬
trebno, prisotni, ko se tekom treh dni odpre zavitčk z volilnim imenikom, v
katerem govori čl. 78 in ko se sestavi overovljen prepis napravljen po sod¬
nem zapisnikarju in na vsakem listu vidiran po okrajnem sodniku. Priču¬
joči skrutinatorji smejo na vsak list postaviti svoj podpis.

Ta prepis se takoj odpošlje županu, ki preskrbi, da ostane izložen za
dobo 15. dni v občinskem uradu: vsak volilec občine ima pravico do vpo¬
gleda.

Člen 83.

Predsedniku skupine je poverjena oblast, vzdrževati red pri volilnem
zboru in v to svrho lahko razpolaga z agenti javne sile in z oboroženo silo,
da lahko izžene ali aretira vse one, ki motijo reden potek volilnih opravil,
ali ki so izvršili kako kaznjivo dejanje.

Oborožena sila ne sme brez predsednikovega poziva stopiti v dvo¬
rano.

Toda v slučaju nemirov in neredov ali v svrho izvršitve zapornega
povelja smejo, ne da bi jih predsednik pozval, vstopiti uradniki sodne po¬
licije v volilno dvorano in si smejo vzeti za pomoč oboroženo silo.

Vstop v dvorano imajo tudi oni, ki so pooblaščeni naznaniti predsed¬
niku volilne komisije proteste in pritožbe, tičoče se poslovanja skupine.

Predsednik odloča iz lastnega nagiba — in mora odločiti, ako trije
skrutinatorji zahtevajo.— da vstopi oborožena sila in da ostane v dvorani,
tudi pred početkom volilnih opravil.

Civilne oblasti in vojaški poveljniki so dolžni ugoditi zahtevi pred¬
sednika, posebno da se v naprej zavaruje dohod volilcev h volišču, v ka-

36

terem se nahaja volilna skupina, in da se prepreči zbiranje ljttdi tudi v so¬
sednih ulicah.

Ako se predsednik upravičeno boji, da bi sicer mogel kdo motiti redni
potek volilnih opravil, sme z obrazloženo odredbo ukazati, potem ko je za¬
slišal mnenje skrutinatorjev, da zapuste volilci ,ki so že gasovali, dvorano
in da ne vstopijo več, dokler ni glasovanje zaključeno.

Člen 84.

Ce ima občina več volilnih skupin, skliče predsednik volilnega urada
prve skupine tekom 24. ur predsednike drugih skupin in skupno z njimi ali
s podpredsedniki, ki jih nadomestujejo, sešteje glasove oddane v vsaki sku¬
pini, ne da bi mogel spremeniti rezultatov, odloči glede kakega dogodka, ti-
čočega se volilnih opravil, izvzemši pritožbe, glede katerih se ukrepa po
določilih čl. 8i in proglasi občinske svetovalce.

Tajnik prve volilne skupine je tajnik seje predsednikov.

Za veljavnost gori navedenih opravil zadostuje navzočnost večine
onih, ki imajo naslov za udeležbo.

Člen 85.

Za izvoljene se smatrajo oni, ki so dobili naj večje število glasov; pri
enakem številu glasov ima prednost po letih najstarejši med izvoljenimi.

Člen 86.

Volilni zapisnik se odpošlje prefektu oziroma podprefektu tekom treh
dni po datumu, ki ga nosi.

Odbor v istem roku treh dni objavi izid glasovanja in ga naznani iz¬
voljenim osebam.

Člen 87.

Ako je izvolitev onega, ki ie dobil največ glasov, neveljavna, stopi na
njegovo mesto oni, ki je po izvoljenih imel največ glasov, če le zadobljeno
število glasov ni manjše od ene osminke glasujočih.

Člen 88.

Ce v nekaterih skupinah ni bilo volitve ali če je bila razveljavljena,
ni potrebno ponoviti glasovanja, ako glasovanje volilcev teh skupin ne
vpliva na izvolitev katerega izmed izvoljenih.

V nasprotnem slučaju sledijo tekom enega meseCa Volitve, na dan, ki
ga določi prefekt v soglasjh z glavnim predsednikom prizivnega sodišča.

Člen 89.

Ce so v svet izvoljeni sorodniki, o katerih govori čl. 27, novega sve¬
tovalca izključi oni, ki je v službi; onega, ki je dobil manj glasov izključi oni,
ki jih je dobil več; mlajšega starejši.

3i

V teh slučajih se brez odloga nadomesti izključene s tem, da se na
njih mesto postavi one, ki so dobili največ glasov.

Kdor je bil izvoljen v več volilnih skupinah, more optirati za eno iz¬
med njih v roku osmih dni.

. Če tega ne stori, razloči občinski odbor z žrebom volilno skupino,
katero naj izvoljeni zastopa.

V drugih volilnih skupinah se smatrajo za izvoljene oni, ki so zapo¬
redoma dobili največ glasov.

Člen 90.

V seji, ki neposredno sledi volitvam, morata občinski svet in deželni
svet, predno odločata o kakršnemkoli drugem predmetu, četudi ni bila vlo¬
žena nikaka pritožba, preiskati pogoje izvoljenih, za katere je predpisan
dokaz o pismenosti po določilih čl. 26. in 28., in proglasiti njih neizvoijivost,
ako niso predložili tega dokaza v postavno določenem roku ali ako temu
dokazu ni bila priznana veljavnost. V obeh slučajih poskrbijo sveti za nado¬
mestitev v smislu čl. 87.

Ako sveti opustijo odločbo v prvi seji, poskrbi za to po golem pravu
deželni upravni odbor.

Proti odlokom svetov so dopuščeni rekurzi, predvideni v členih 9
{odstavek 5 in naslednji) in 97 (zadnji odstavek); odnosni roki tečejo ob ob¬
jave odloka oziroma od obvestitve o njem, kadar je ta potrebna.

Člen 91.

Proti poslovanju za izvolitev občinskih svetovalcev je dopuščen re-
kurz tekom enega meseca od proglasitve izvoljenih.

O rekurzih odloča v prvi seji občinski svet, tako v vprašanjih izvo¬
ljivosti kakor v volilnem poslovanju.

Rekurz se mora tekom treh dni, — zato mora poskrbeti, kdor ga je
vložil, — naznaniti sodnijskim potom stranki, ki bi mogla biti prizadeta; ta
ima deset dni časa za ddgovor.

Župan naznani tekom petih dni prizadetemu odlok občinskega sveta.

Proti odloku občinskega sveta je dopuščen priziv na deželni upravni
odbor tekom enega meseca od obvestitve o odloku.

O prizivu se mora, — zato poskrbi, kdor ga je vložil, — v roku petih
dni obvestiti prizadeto stranko, ki ima deset dni časa za odgovor.

Če se spori tičejo vprašanj o izvoljivosti, je dopuščen proti odločbam
deželnega'upravnega odbora rekurz na prizivno sodišče, po določilih členov
46, 48 in 49.

Če se spori tičejo volilnega poslovanja, je dopuščen rekurz na V.
sekcijo državnega sveta.

32

Člen 92.

Število svetovalcev vsake dežele je razdeljeno po okrajih (manda-
menti).

Deželni svetovalci so izvoljeni od vseh občinskih volilcev okraja.
Vendar zastopajo celokupno deželo.

Člen 93.

Za volitev deželnih svetovalcev pritiče volilna pravica volilcu le
v eni občini istega okraja ali okrožja, v katerem se voli deželni svetovalec,
tudi če je volilec vpisan v volilnih imenikih več občin.

Člen 94.

Volitve deželnih svetovalcev se vršijo po okrajih.

Volitve v enem volilnem okolišu, ki je sestavljeno iz več okrajev ali
občin, se vršijo na isti dan v Vseh občinah, ki ga sestavljajo.

Člen 95.

Volitve deželnih svetovalcev se vršijo v istih časih, po istih pravilih
in načinih, ki so določeni za volitve občinskih svetovalcev; ugotoviti pa jih
je treba s posebnimi zapisniki.

Člen 96.

Nihče ne more biti sočasno deželni svetovalec v več deželah.

Kdor je izvoljen v več kot eni deželi, ali pa v več kot enem okraju
iste dežele, sme optirati za eno izmed njih v roku osmih dni, ki sledijo pro¬
glasitvi.

Če ne optira, potem dobi v več deželah izvoljeni mesto v svetu one
dežele, v kateri je dobil največ glasov; če je pa bil izvoljen v več okrajih
iste dežele, razloči deželni zastop z žrebom.

Člen 97.

Deželne svetovalce proglasi seja predsednikov raznih volilnih skupin,
ki se zbero v uradu prve volilne skupine okraja.

V okrajih sestavljenih iz več občin se proglasitev izvrši v uradu prve
volilne skupine glavnega kraja v okraju.

Kjer je volilno okolišče za volitve deželnih svetovalcev sestavljeno iz
več okrajev, se proglasitev izvrši v uradu prve sekcije glavnega kraja v
onem okraju, ki ima največje število vpisanih volilcev; določi ga prefekt v
sporazumu s predsednikom prizivnega sodišča in naznani se z razglasom,
ki se mora objaviti po pravilu čl. 60.

Proglasitev se izvrši na način, določen za volitev občinskih sveto¬
valcev po čl. 84.

Ko so opravila končana, prpda predsednik glavnega urada nemudoma
vse volilne spise deželnemu zastopu, ki naznani izid volitev izvoljenim.

y

33

Rekurzi proti volilnemu poslovanju se predložijo deželnemu svetu te¬
kom enega meseca od proglasitve izvoljenih; svet odloči v prvi seji.

Ce se spori tičejo vprašanj o izvoljivosti, je od odločb deželnega
sveta dopuščen rekurz na prizivno sodišče po določilih členov 46, 48 in 49;
če se tičejo volilnega poslovanja, je rekurz dopuščen tudi tostvarno na V.
stkcijo državnega sveta.

Člen 98.

Občinski svet, deželni svet, deželni upravni odbor, prizivno sodišče
in državni svet popravijo, kadar sprejmejo predložene jim pritožbe, po slu¬
čajih izid volitev in nadomestijo nezakonito proglašene kandidate z onimi,
ki imajo pravico biti proglašeni ža izvoljene.

Člen 99.

V vsakem slučaju, kadar ta zakon zahteva delo notarja za potrditev
avtentičnosti ustmenih prošenj in osebne istovetnosti onih, ki se hočejo vpi¬
sa ti,'ali za overovi jen je podpisa prosilcev, pritiče notarju za vsak spis na¬
grada 50 stotink.

POGLAVJE IV.

Kazenske določbe.

Člen 100.

Kdor ne izpolni, akoravno je zakonito obvezan, v predpisanih dobah
in oblikah opravil za pregled volilnih imenikov, za sestavo in izpostavo se¬
znamov, ali ne da izvršiti odnosnih obvestil, se kaznuje z globo od 50 do
500 lir.

Ako je čin napravil z zlobnim namenom, se kaznuje z ječo do
enega leta in z globo od 100 do 3000 lir.

Člen 101.

Kdor vpiše volilca v imenik ali sezname ali ga izbriše iz njih brez za¬
konito predpisanih listih, se kaznuje z globo od 50 do 300 lir,

Ce je vpis ali zbris zlohoten se kaznuje storilec z ječo do 3. me¬
secev ali z globo do 1000 lir, vedno z odvzetjem aktivne in pasivne volilne
pravice za dobo od dveh do petih let.

Člen 102.

Kdor napravi imenik ali seznam ali zapis volilcev deloma ali v celoti
krivo, ali predrugači imenik ali seznam ali zapis, kije  pravilen, skrije, od¬
tegne ali predrugači zapisnike ali šolske izkaze, se kaznuje z ječo do treh
let ali z globo do 3000 lir.

Isti kazni zapade, kdor odpravi popolnoma ali deloma imenik, seznam
ali zapis volilcev ali tozadevne listine.

3

34

Člen 103.

Kdor doseže zase ali za druge s kakoršnimikoli sredstvi, ki so spo¬
sobna zapeljati v zmoto ali zavesti dobro vero drugega, da se neopravičeno
eni ali drugi vpišejo v imenik, seznam ali zapis volilcev, ali pa da se zbri¬
šejo ta ali drugi volilci, se kaznuje z ječo do enega leta in z globo do
2000 lir.

Te kazni se zvišajo za eno šestino, če je krivec član občinske ali
deželne volilne komisije, vedno v kolikor niso zagrožene višje kazni po do¬
ločbah kazenskega zakonika za-kaznjiva dejanja iz lažnosti.

Člen 104.

Kdor je zakonito obvezan izvršiti vpis ali zbris volilca v ‘imenik ali
sezname in opusti to, se kaznuje z globo od 50 do 300 lir.

Ako je opustitev zlohotna, se za to odgovorni kaznuje z ječo do treh
mesecev in z globo 1Q00 lir ter vedno z odvzetjem aktivne in pasivne vo¬
lilne pravice za dobo od 3. do 6. let.

člen 105.

Kdor se v nasprotju z določbami tega zakona brani objaviti ali ne pu¬
sti vpogledati ali vzeti prepisa imenikov, seznamov, zapisov volilcev, in od¬
nosnih listin, se kaznuje z ječo do treh mesecev in z globo od 50 do 1000 lir
ter vedno z odvzetjem aktivne in pasivne volilne pravice za dobo od 3. da
6. let.

Isti kazni zapadejo župan, občinski tajnik in od njih pooblaščeni funk-
cijonarji, ki odklonijo ali opuste oskrbeti vse, kar jim je naloženo v izvršitev
po predležečem zakonu.

, Člen 106.

Kdorkoli v lastno ali v tujo korist, z namenom da bi pridobil volilni
glas ali zdržanje od istega ponudi ali obljubi ali dobavi denar,' vrednosti,
javne ali zasebne službe, ali katerokoli drugo korist enemu ali več volilcem,
ali v sporazumu z njimi drugim osebam, se kaznuje z ječo do enega leta in
z globo od 50 do 1000 lir, tudi če se je obljubljena korist skrivala pod pret¬
vezo denarne odškodnine volilcu za potne ali prehranitvene troške ali za
plačiio jedi in pijač ali pod pretvezo nagrade za volilne troške in dela.

Volilec, ki je prejel za oddajo ali zdržanja volilnega glasu ponudbe ali
obljube, ali ki je sprejel denar ali drugo korist,'se kaznuje z ječo do enegaj
leta in z globo od 50 do 1000 lir. "

Člen 107.

Kdorkoli vporabi napram volilcu ali njegovi družini grožnje o znatni
škodi ali o odtegnitvi kake koristi, da bi ga prisilil glasovati v korist go¬
tovih kandidatur ali se zdržati izvrševanja volilne pravice, kdor nadalje z-
vestmi. o katerih ve, da so krive, ali s spletkami ali z zvijačami ali s ka-

\

35

terimkoli nedovoljenim sredstvom, ki je sposobno zmanjšati svobodo vo-
lilcev, izvaja pritisk, da bi jih prisilil, glasovati v korist gotovih kandidatur
ali se zdržati glasovanja, se kaznuje z ječo do enega leta in z globo od 60
do 1000 lir.

Za pritisk, napravljen v imenu skupin oseb 'ali združenj, se uporabi
najvišja mera kazni.

Člen 108.

Javni iunkcijonarji, uradniki, agenti ali osebe, katerim je poverjena
kaka javna uprava, ki hočejo z zlorabo svoje oblasti, direktno ali potom na¬
vodil danih podrejenim osebam, prisiliti volilce, da vežejo svoje glasovanje
n,a korist ali v prednost gotovih kandidatur ali da se zdržijo glasovanja, se
kaznujejo z ječo od treh mesecev do enega leta in z globo od 100 do 2000
lir.

Navedena globa in ječa se vporabi tudi na služabnike bogočastja, ki
hočejo z nagovori ali pridigami na krajih določenih za bogočastje ali na
zborovanjih nabožnega značaja ali z obljubami ali grožnjami verskega zna¬
čaja prisiliti volilce, da oddajo glasove v korist ali prednost gotovih kandi¬
datur ali da se zdržijo glasovanja.

Člen 109.

Kdor z nasiljem, grožnjami, hrupom, vpadom v volilne lokale, ali z
zbiranjem na ulicah, kjer se nahaja dohod h volilnim skupinam ali vhod
vanje, ali z zbiranjem v volilnih skupinah samih, ali s puntarskim hruščem,
s psovanjem volilcev in članov volilnega urada, ali s preobračanjem, raz-
bijanjm ali odnešenjem volilnih žar, z razkropitvijo glasovnic ali z drugimi
sredstvi ovira svobodno izvrševanje volilnih pravic ali moti svobodno iz¬
ražanje glasu ali na kakoršenkoli način predrugači izid volitve, se kaznuje
s težko ječo od 6. mesecev do treh let in z globo od 500 do 5000 lir.

Isti kazni zapade, kdor potvarja deloma ali v celoti glasovnice in
druge po pričujočem zakonu predpisane spise za volilno poslovanje, ali spre¬
meni en tak pristen spis, ali ga popolnoma ali deloma nadomesti z drugim,
ga odpravi ali uniči. Kdor porabi tak potvorjen, spremenjen ali podvržen
spis, se kaznuje z isto kaznijo, četudi ni bilo to dejanje že dovršeno.

Ako je bilo dejanje izvršeno po članu volilnega urada, znaša kazen
od enega do petih let težke ječe in od 1000 do 6000 lir globe.

Osebe, obdolžene kaznjivih dejanj predvidenih v tem členu, aretirane
pri flagrantnem zločinu, se morajo nemudoma soditi od zbornega sodišča.

Člen 110.

Kdor neopravičen med volilnim poslovanjem vstopi v volilno dvo¬
rano skupine, ali v dvorano, kjer se vrši seja predsednikov volilnih skupin,
se kaznuje z globo do 200 lir; dvojna kazen zadene osebo, ki vstopi oboro¬
žena v navedene dvorane, najsibo volilec ali član volilnega urada.

36

Z isto kaznijo do 200 lir se kaznuje, kdpr. v navedenih dvoranah z
javnimi znaki odobrenja ali graje aii drugače povzroča nered in ne uboga,,
dasi ga 'je predsednik poklical k redu.

Člen 111.

Kdor se predstavi, akoravno je za stalno ali začasno izgubil volilna
pravico, h volitvi v volilni skupini, nadevaje si drugo ime, kdor glasuje v
več volilnih skupinah ali za deželne svetovalce v več občinah istega okraja,
se kaznuje z ječo do enega leta in z globo od 100 do 2000 lir.

Kogar se tekom volilnega poslovanja ali pred končnoveljavno zaklju-
čitviio zapisnika zaloti, da je hotel odtegniti, pridati ali nadomestiti glasov¬
nice ali spremeniti njih vsebino, ali zvijačno čitati imena, različna od napi¬
sanih, ali da na katerikoli drug način potvarja izid glasovanja, ta se kaznuje
z ječo do enega leta in z globo od 100 do 2000 lir.

Člen 112.

Kdor se poteguje, da se pripusti h glasovanju volilec, ki nima pravice
za to ali da se koga izključi, ki ima pravico, ali kdor se poteguje, da se do¬
voli voliicu', ki ni fizično zadržan, da ga drugi zastopajo pri volitvi, in zdrav¬
nik, ki je v to svrho izdal potrdilo, ki ne odgovarja resnifi, se vsi kaznujejo
z ječo do 6 mesecev in z globo od 50—500 lir. Ako so ta kaznjiva dejanja
izvršili člani volilnega urada, se krivci kaznujejo z zaporom do enega leta
in z globb od 50 do 1000 lir.

Vsak član volilnega urada, ki onemogoči s protizakonitimi dejanji ali
opustitvami, da se izvrši volilno opravilo, ali ki povzroči ničnost volitve ali
ki predrugači volilni izid ali se zdrži (  razglasitve izida volitev, se kaznuje z
ječo,od 6. mesecev do 3. let in z globo od 500 do 5000 lir.

Vsak član volilnega urada, ,ki zapreči zakonito predpisano predajo
volilnih imenikov, spisov, glasovnic ali žar s tem, da se krči, jih izročiti ali
da povzroči njih odnesitev, se kaznuje z. ječo od enega do treh let in z globo
od 500 do 5000 lir ?  teh slučajih se krivec takoj aretira in sodišče ga sodi
nujnim potom.

Tajnik volilnega urada, ki odkloni vpis ali priklopitev protestov in
pritožb volilcev h zapisniku, se kaznuje z ječo do 6. mesecev in z globo od
50 do 1000 lir.

Kdor se na nedovoljen način posluži izkažnice, v kateri govori čl. 74,
se kaznuje z zaporom do treh mesecev in z globo do 100 lir, kdor pa pre¬
drugači vsebino izkaznice v svrho goljufije pri identifikaciji volilca, se kaz¬
nuje z. ječo do enega leta in z globo od 50 do 1000 lir.

Člen 113.

Vsak volilec more naperiti kazensko tožbo s tem, da pristopi kot ztn
sebni udeleženec radi kaznjivih dejanj omenjenih v. predidočih členih.

Kazenska tožba zastari za vsa v pričujoči postavi razpravljana kaz¬
njiva dejanja v roku dveh let od datuma zadnjega volilnega zapisnika. Za-
starenje se prekine s kakoršnimkoli činom kazenskega postopanja, toda pre¬
kinjajoči učinek ne more podaljšati trajanja te tožbe črez polovico roka, ki
je določen za zastarenje.

Za javne funkcijonarje, obdolžene enega izmed kaznjivih dejanj pred-
ležega zakona ni mogoče vporabiti določb členov 8 in .158.

Člen 1 14 .

če je občinski ali deželni svet ali deželni upravni odhor odredil pre¬
iskavo, ima oni, ki mu je poverjena, pravicq pozivati priče.

Za priče preiskav, ki so pozvane kot gori navedeno, so porabne do«
ločbe kazenskega zakona o krivem pričanju, o prikrivanju resnice in o od-
reki pričevanja v civilnih zadevah; nedotaknjene ostanejo po kazenskem
zakoniku določene večje kazni, ker padejo krivo pričanje ali prikrivanje
resnice ali odreka pod kazenske zadeve.

Člen 115.

Za volilna kaznjiva dejanja, pri katerih predležeči zakon ni posebej
omenil slučaja, ko so se izvršila od strani javnih funkcijonarjev, se ne more
za krivce v tej lastnosti vporabiti najmanjše kazni.

Obsodbe radi volilnih deliktov, s katerimi naloži sodnik po izrecnih
določilih zakona ali radi težkega slučaja kazen ječe, povzročijo vedno poleg
kazni po gorenjih predpisih še izključitev od volilne pravice in od pravice
do vseh javnih uradov za dobo ne manj od enega in ne več kot pet let.
Če zadene kazen kandidata, se izreče odvzetje aktivne in pasivne volilne
pravice za dobo ne manj od petih in ne več kot 10. let.

Za volilna kaznjiva dejanja se vporabijo določbe kazenskega zakonika
glede poskusa, soudeležbe, povratka v kaznjivo dejanje, steka več kaznji¬
vih dejanj in glede olajšujočih okolnosti.

Ostane vedno v veljavi vporaba večjih kazni, določenih po kazen¬
skem zakoniku za težja kaznjiva dejanja, ki jih predležeči zakon ne kaznuje.

Za volilna kaznjiva dejanja so vpo,rabni členi 423, 424, 425, 426, 585
in 586 zakonika o kazensko-pravdnem redu.

š

Člen 116.

Sojenje volilnih kaznjivih dejanj navedenih v členih 100. 101, 102, 103,
104, 105, 106, 107, 109, 111 in 112 pripada kazenskim zbornim sodnijam.

38

TRETJI NASLOV.

O OBČINSKI UPRAVI.

POGLAVJE I.

O občini.

Člen 117.

Vsaka občina ima svet, odbor in župana.

' Nadalje mora imeti občinskega tajnika in občinski urad.

/Več občin istega okrožja se lahko poslužuje enega samega občinskega
tajnika; več meječih občin sme z odobritvijo prefekta imeti en sam občin¬
ski urad, en sam arhiv in sme skupno skrbeti za druge obvezne službe in
izdatke.

Člen 118.

Kraljeva vlada more odrediti združitev več ob,čin, kakoršnokoli bilo
njihovo prebivalstvo, če občinski sveti za to prosijo in če sporazumno do¬
ločijo pogoje.

Sklepi svetov se objavijo. Volilci in posestniki imajo pravico, dvig¬
niti ugovore, ki se predajo prefektu. Ta predloži prošnjo z ustreznimi *
listinami kraljevi vladi, izrazujoč svoje mnenje.

Občine, ki se nameravajo združiti^ imajo možnost, držati ločene do¬
hodke iz zakladne imovine in pasive, ki pripadajo vsakteri izmed njih. Tudi
jim je dana možnost, držati ločene obvezne izdatke za vzdrževanje občin¬
skih cest in javnih trgov ter druge izdatke, navedene pod točkami 11, 12 in
13 člena 198. in v prvem odstavku člena 329.

Člen 119.

Meječe občine, ki imajo manj kot 1500 prebivalcev, ki nimajo dovolj-
nih sredstev za kritje občinskih izdatkov, ki se nahajajo v takih krajevnih
(topografičnih) razmerah, da je njih združitev ugodna, se morejo združiti s
kraljevim odlokom, če je deželni svet potrdil, da vsi ti pogoji obstojajo.

V teh slučajih morajo podati občinski sveti svoje sklepe in prizadeti
se zaslišijo na način, ki je predpisan v drugem odstavku predidočega člena
in dopuščeno je, držati ločeno občinsko zakladno imovino, kot navaja gornji
tretji odstavek, če to zahtevajo posebne razmere.

Obzidanim občinam je mogoče dati ali razširiti izven zidov ležeče
ozemlje na način določen v tem členu.

Člen 120.

Selišča občinske frakcije morejo zaprositi z večino volilcev, da se ’
izda, če je deželni svet sprejel pritrdilen sklep, kraljevi odlok s katerim se
ustanavljajo v posebno občino, če imajo nad 4000 prebivalcev, če imajo do¬
volj sredstev za vzdrževanje občinskih izdatkov in če so po krajevnih raz-

39

merah naturno ločene od občine, v katero spadajo; tudi sklep te občine se
mora zaslišati.

Isto pravico ima kraj, ki je sedež občine, če se nahaja v zgoraj na¬
vedenih pogojih in če so njegove frakcije po krajevnih razmerah naturno
ločene od njega in če imajo te pogoje, ustanoviti se v samostojno občino.

S kraljevim odlokom se sme eno selišče ali frakcija odločiti od ene
občine in priklopiti drugi, meječi, če za to zaprosi večina volilcev, prebiva¬
jočih v selišču ali frakciji in če se temu 's pritrdilnim sklepom pridruži tako
občina, h kateri se želi priklopiti kakor tudi deželni svet, ki mora preje za¬
slišati mnenje občinskega sveta one občine, kateri pripada selišče ali pod-
občina.

Člen 121. 1

Nedotikaje se enote občine, se morejo vporabiti posebne zgoraj na¬
vedene določbe, ki se tičejo delitve občinske imovine in izdatkov, tudi v
frakcijah, ki imajo nad 500 prebivalcev, če so v stanu skrbeti za svoje po¬
sebne interese in če krajevne razmere zahtevajo ta ukrep, ki se izvrši s
kraljevim odlokom na prošnjo večine davkoplačevalcev frakcije. Ta proš¬
nja se sporoči občinskemu svetu, ki ima pravico, dvigniti ugovore in pri¬
pombe.

Prefekt predloži kraljevi vladi prošnjo frakcije obenem z ugovori in
pripombami občinskega sveta.

Člen 122.

Občine, podobčine in frakcije, ki se priklopijo občini, pripadajoči dru¬
gemu okraju, se vklučijo temu, drugemu okraju.

POGLAVJE II.

O občinskem svetu.

Člen 123.

Občinski svet sestoji;

iz 80. članov v občipah, ki imajo nad 250.000 prebivalcev;

iz 60. članov, v občinah, ki imajo nad 60.000 prebivalcev;

iz 40. članov v občinah, ki štejejo nad 30.000 prebivalcev;

iz 30. članov v občinah, ki štejejo nad 10.000 prebivalcev;

iz 20. članov v občinah z nad 3000 prebivalci;

iz 15. članov v vseh drugih občinah;

in iz vseh izvoljivih, kadar njih število ne dosega zgoraj navedenega.

Člen 124.

Občinski svet se mora sestati dvakrat na leto h rednemu zasedanju.

Prvo zasedanje se vrši v mesecih marcu, aprilu ali maju.

Drugo zasedanje se vrši v mesecih septembru, oktobru ali novembru.

More se sestati izredno, na določbo županovo, pri čemur ostanejo ve-

40

ljavne določbe člena 139 ali s sklepom občinskega odbora ali na pismeno za¬
htevo ene tretjine svetovalcev.

Seja sveta se mora vršiti tekom desetih dni po sklepu ali predložitvi
zahteve; izvzeti so nujni slučaji.

Prefekt sme uradno odrediti seje občinskega sveta, na katerih se
sklepa o gotovih predmetih, ki morajo biti navedeni v dotičnem dekretu.

Člen 125.

Župan mora sezvati svetovalce s pismenimi naznanili, ki se morajo
dostaviti na dom.

Dostavitev mora biti razvidna iz izjave občinskega sela.

Naznanilo o rednih zasedanjih s seznamom predmetov razprave se
mora izročiti svetovalcem vsaj pet dni, o drugih zasedanjih pa vsaj tri dni
pred dnevom, ki je določen za prvo sejo.

Vendar zadostuje v nujnih slučajih, da se naznanilo s tozadevnim se¬
znamom dostavi 24 ur prej; toda v tem slučaju se mora vsako sklepanje pre¬
nesti na naslednji dan, če to zahteva večina svetovalcev.

Isto velja za seznam predmetov, ki se imajo poleg drugih že vpisanih
v dnevni red določene seje dodatno obravnavati.

Člen 126.

Prefekt in podprefekt se smeta udeleževati sej tudi potom drugih
javnih funkcionarjev upravnega redja, toda nimata sklepajočega glasu.

Člen 127.

Občinski sveti niso sklepčni, če ni navzoča vsaj polovica števila sve¬
tovalcev, ki pritičejo občini; vendar so sklepi pri drugem sezivu, ki se vrši
kak drugi dan, veljavni, če se seje udeležijo vsaj štirje člani.

V slučaju da se stavijo predlogi, ki niso bili vključeni v dnevni red
prvič sklicane seje, se jih ne more predložiti v sklepanje pred potekom 24.
ur, potem ko so bili vsi svetovalci obveščeni o njih.

> Člen' 128.

Vsi sklepi se vedno razglašajo na občinski razglasni deski na prvi
praznik ali na prvi tržni dan ki sledi njih stvoritvi.

Vsak davkoplačevalec v občini more dobiti prepis sklepov, če plača
odnosno pristojbino, ki je določena po tarifi priloženi izvršilnemu pravilniku
tega zakona.

Člen 129.

Občinski svet razpravlja v pomladanskem zasedanju o upravnem ra¬
čunu preteklega leta in po zaslišanju poročila preglednikoV odloča o njega
odobrenju.

V jesenskem zasedanju:

41

sklepa o aktivni in pasivni bilanci občine in občinskih naprav za bo¬
doče leto:

imenuje preglednike računov za tekoče leto voLeč jih med svetovalci,
ki niso člani občinskega odbora: '

imenuje v smislu čl. 34 člane komisije za pregled volilnih imenikov.

Člen 130.

Tako župan kot drugi člani odbora, o katerih računih se razpravlja,
imajo pravico prisostvovati razpravi, četudi je že njih služba potekla, toda
r se morajo umakniti za časa glasovanja.

Nihče njih ne sme predsedovati svetit tekom te razprave, če je še v
službi. Svet si izvoli začasnega predsednika.

, - Člen 131.

V prvem kot v drugem zasedanju odloča občinski svet v soglasju z
zakoni in pravilniki:

1. o uradih, o plačah, o odškodninah in o dninah:

2. o imenovanju, suspenziji in odpustu uradnikov, učiteljev in učiteljic,
oseb prideljenih javnemu zdravstvu, kaplanov, iztirjevalcev in blagajnikov,
kjer so ta mesta ustanovljena: določbe posebnih zakonov pa ostanejo v
veljavi.

3. o pridobivanju, sprejemu ali odklonitvi zapuščin in daril, s poobla¬
stilom prefekta v zmislu zakona z dne 31. julija 1896 št. 218.

4. o odtujitvah, o dovolitvi kreditov, o pogodbah, o najetju hipotek, o
služnostih in ustanovitvi zemljiške rente, o premeni lastninskih in služ¬
nostnih pravic:

5. o tožbah, ki jih je treba dvigniti in voditi pri sodniji, o najetju po¬
sojil, o načinu plodonosne naložitve, o oproščenju od rent in pasivnih da¬
jatev :

6. o pravilnikih, ki urejajo način rabe občinske imovine in občinskih
naprav kakor tudi o zdravstvenih, stavbnih in krajevno-policijskih pravil¬
nikih. ki so po zakonih odkazani občini:

7. o odmemlii občinskih dobrin in podjetij;

8. o zgradbi in prenosu pokopališč:

9. o udeležbi občine pri izvršitvi javnih del in o zanjo po zakonih ob¬
veznih izdatkih:

10. o novih in večji!; izdatkih in o prenosu fondov iz ene kategorije
bilance v drugo;

11. o davščinah in dokladah, ki sc imajo naložiti ali izpremeniti v in¬
teresu občine in o pravilnikih, ki so potrebni za njih vporabo;

12. o vpeljavi ali o premembah Sejmov in tržnih dni: proti tem skle¬
pom so v spornih slučajih dopuščeni rekurzi in ugovori na deželni upravni

42

odbor v smislu čl. 1. št. 11. zakona z dne 17. avgusta 1907, št. 639 (enot¬
no besedilo).

In v splošnem odloča o vseh predmetih, ki so lastni občinski upravi'
in ki ne spadajo v področje odbora ali župana.

Člen 132.

Občinskemu svetu so podrejene vse naprave ustanovljene v korist
celokupnosti vs.eh prebivalcev občine ali njenih frakcij in na katere niso
piimenljive določbe o dobrodelnih zavodih, kal^or tudi interesi župljanov,
če ti na podstavi zakonov nosijo kako obremenitev.

Dobrodelni zavodi so podvrženi nadzorstvu občinskega sveta, kateri
ima vedno pravico pregledati njih upravo in vpogledati račune.

Proti sklepom občinskega sveta, ki se tičejo predmetov navedenih v
dveh predidočih odstavkih, je dopuščen tudi v spornih slučajih rekurz na
deželni upravni odbor v smislu čl. 1. št. 1. zakona z dne 17. avgust.a 1907
št. 639.

Kadar so interesi, tikajoči se lastništva ali aktiv zakladne imovine
frakcij ali interesi župljanov v nasprotju z interesi občine ali drugih frakcij
v njej, skliče prefekt volilce frakcij, katerim pripadajo navedene lastništva
ali aktive, ali pa župljane, da imenujejo tri zastopnike, ki poskrbijo za upra¬
vo spornega predmeta, s pravicami ki so lastne občinskemu svetu.

Proti odločbam prefekta je dopuščen tudi tostvarno , rekurz na V.
sekcijo Državnega sveta v smislu člena 23. št. 9 zakona z dne 17. avgusta
1907 št. 638.

Zasliši se mnenje občinskega sveta o spremembah v razmejitvi žup¬
nij v občini, v kolikor občina nosi kake izdatke za'nie.

Člen 133.

Pregledovanju občinskega sveta so podvržene bilance in računi uprav
župnih cerkva in drugih uprav, v kolikor dobivajo podpore od občine.

O spornih vprašanjih, ki nastanejo kot posledica tega pregledovanja,
ie dopuščen tudi tozadevno rekurz na deželni upravni odbor v smislu člena
1. št. 1. zakona z dne 17. avgusta 1907, št. 639.

POGLAVJE 111.

O občinskem odboru.

člen 134.

Občinski svet izvoli iz svoje srede z absolutno večino glasov odbor¬
nike, ki naj tvorijo občinski odbor. Če po dveh sledečih si volitvah noben
kandidat ni zadobil absolutne večine glasov, preide svet k ožji volitvi meti
kandidati, ki so pri drugem glasovanju dobili največje število' glasov.

Občinski odbor se obnovi cel vsaka štiri leta.

43

Odborniki, ki gredo iz službe ob koncu štiriletja, so vedno zopet iz¬
voljivi.

Člen 135.

Občinski odbor sestoji razen iz župana:

iz desetih odbornikov in petih namestnikov v občinah, ki imajo nad

500.000 prebivalcev (kr. odlok z dne 18. januarja 1923, št. 96);

iz desetih odbornikov in štirih namestnikov v občinah, ki imajo nad

250.000 prebivalcev;

iz osmih odbornikov in štirih namestnikov v občinah, ki imajo nad

60.000 prebivalcev;

. iz šestih odbornikov v občinah z nad 30.000 prebivalci;
iz štirih odbornikov v občinah, ki imajo nad 3000 prebivalcev:
iz dveh odbornikov v vseh ostalih občinah.

V vseh teh slučajih znaša število namestnikov dva.

Člen 136. '

Bratje ne morejo istočasno biti člani občinskega odbora.

Člen >137. ,

Občinski odbor zastopa občinski svet v času, ko ta ne zboruje in se
udeležuje svečanih funkcij. On nadzoruje redni potek občinske službe, vzdr¬
žujoč sklepe občinskega sveta.

Člen 138..'

Občinski odbor sklepa z absolutno večino glasov.

Njegovi sklepi so neveljavni, če ni navzoča polovica odbornikov in če
število teh ne znaša vsaj trh

Člen 139.

Naloge odbora so:

1. določiti dan za otvoritev rednega zasedanja in za izredno sklicanje

sveta;

2. imenovati in odpuščati na predlog župana občinske sluge:

3. sklepati o izdajanju svot določenih v bilanci za nepredvidene iz¬
datke in o prenosu od enega razdelka v drugi v isti kategoriji:

4 .  sklepati najemne in rabojemne pogodbe, ki so obvezne po zakonih
ali pa načeloma sklenjene po občinskem svetu.

5. pripraviti sezname pristojbin in občinskih naklad, tako splošnih kot
posebnih;

6. napraviti bilančni predlog;

7. predlagati pravilnike, ki se imajo predložiti občinskemu svetu v
sklepanje;

8. udeleževati se nabornih opravil ki jih določajo zakoni:

44

9 .  določiti Cene za delo javnih kočij, ladij in drugih vozil za stalno
javno službo v notranjosti;

10. določiti mezde za delo cestnih postreščekov, nosačev in podobnih
strok, če ni posebne pogodbe za to.

11. vlagati tožbe za posest.

Člen 140.

Odbor stvaria na lastno odgovornost sklepe, ki bi jih sicer smel skle¬
pati le občinski svet, kadar je nuja tako, da ne dovoli sklicanja seje ter ka¬
dar je vzrok te nuje nov in če je nastal po zadnji seji sveta.

O teh sklepih odbor brez odloga obvesti prefekta in poroča občinske¬
mu svetu na prvi seji, da zadobijo sklepi potrditev. Na te sklepe so primen-
ljive določbe člena 128.

Člen 141.

Odbop letno poda občinskemu svetu račune o svojem poslovanju in o
načinu, kako je skušal izvrševati naloge, ki so mu odkazane ali ki so se iz¬
vršile pod njegovim vodstvom in na njegovo odgovornost.

POGLAVJE IV.

O županu.

Člen 142.

Župan je načelnik občinske uprave in vladni funkcijonar.

Člen 143.

Nihče ne more biti istočasno župan več občin.

Člen 144.

Odznaki županov so določeni v izvršilnem pravilniku tega zakona.

Člen 145.

Župana izvoli občinski svet iz lastne srede s tajnim glasovanjem.

On ostane v službi štiri leta in je vedno zopet izvoljiv, ako ohrani
značaj odbornika.

Člen 146.

Poleg slučajev neizvoljivosti določenih v členih 25. iii 26.', ne more
biti izvoljen za župana:

kdor ni položil računov o kakem predidočem poslovanju ali pa kdor
se izkaže za dolžnika, potem ko je položil račune;

služabnik kakega veroizpovedovanja;

oni, ki ni v posesti političnih pravic;

kdor ima sorodnike v navzgornji ali navzdoljr^i vrsti ali pa krvne ali
pravne sorodnike do"drugega kolena, ki zavzemajo v občinski upravi tnesto

J

45

občinskega tajnika, davčnega izterjevalca, davčnega nabiralca ali
blagajnika občine, zakupnika občinskimi del ali 'služb ali pa mesto poroka
(fideifussore) občine po .kateremkoli načinu;

kdor je bil obsojen radi kateregakoli zločina izvršenega v lastnosti
javnega funkcijonarja ali z zlorabo uradne službe na kazen, ki omejuje
osebno svobodo za čas nad 6 mesecev, in kdor je bil obsojen zaradi katere¬
gakoli drugega zločina na kazen težke ječe najmanj za čas enega leta ali
najmanj v triletno ječo; izvzeti so slučaji pravne poprave (rehabilitacije)
po določilih zakona.

Člen 147.

Za volitev župana so predpisane sledeče določbe;

Kadar za volitev ni sklicana izredna seja občinskega sveta, se mora
volitev postaviti na dnevni red na prvi seji prvega zasedanja, ki sledi iz¬
praznitvi županove službe. Da je volitev veljavna, morati biti navzoči naj¬
manj dve tretjini svetovalcev, ki pritičejo občini; za veljavnost volitev je
potrebna absolutna večina.

če v dveh glasovanjih noben kandidat ni dobil absolutne večine, se
preide h ožji volitvi med dvema kandidatoma, ki sta pri drugem glasovanju
dobila največje število glasov in proglasi se za župana izvoljenega onega,
ki je zadobil absolutno večino glasov.

Če noben kandidat ni dobi! zgoraj predpisane absolutne večine gla¬
sov, se volitev prenese na drugo sejo, ki se mora vršiti v roku osmih dni in
v tej seji se na novo glasuje. Če nihče ne zadobi absolutne večine, se vrši
končnoveljavna ožja volitev in proglasi se za župana izvoljenega onega,
ki is zadobi! absolutno večino glasov.

Če se po dveh sklicanih sejah ni mo^lo doseči v tem členu navede¬
nega števila navzočih svetovalcev, se preide h končnoveljavnemu glaso¬
vanju, kakoršnokoli naj bi že bilo število glasujočih.

Seji na kateri se vrši volitev župana predseduje službeno najstarejši
odbornik, če občinski odbor deluje, če ne pa službeno najstarejši svetovalec.

En izvod sejnega zapisnika o izvolitvi župana se potom občinskega
odbora predloži prefektu in odnosno podprefektu, tekom desetih dni od
dneva volitve.

Prefekt z utemeljujočim odlokom uniči izvolitev župana, kadar se iz¬
voljeni nahaja v enem izmed slučajev, navedenih v členu 146.

Proti prefektovemu odloku more občinski svet ali pa izvoljeni vložiti
rekurz tekom 15 dni po sporočitvi odloka, na kraljevo vlado, ki ukrene s
kraljevim odlokom, potem ko je zaslišala mnenje državnega sveta.

Člen 148.

Za volitve župana so porabne kazenske, določbe členov 106, 107, 108,
109, 110, 111, 112, 113, 114, 115.

46

Člen 149.

Zupane more iz njih službe odpoklicati občinski svet z utemeljenim
sklepom.

Sveta ni mogoče sklicati za sklepanje o odpoklicu župana, če ni bila
predložena prefektu pismena zahteva z utemeljitvijo, ali zahteva najmanj
-ene tretjine števila svetovalcev, ki pritiče občini.

Za veljavnost sklepa je potrebno, da zanj glasuje vsaj dvotretjinska
večina svetovalcev, ki pritičejo občini.

Ako v dveh glasovanjih, s presledkom osmih dni med prvim in dru¬
gim, ni bila dosežena taka večina in ako je v tretji seji, ki se mora vršiti zo¬
pet po osmih dnevih, predlog dobil absolutno večino svetovalcev, ki pri¬
tičejo občini, je dana vladi možnost, odpoklicati s kraljevim odlokom
župana.

Župani so začasno odvezani svojih funkcij od dneva odloka, da so po¬
stavljeni pred sodišče, ali pa od dneva, s katerim so pozvani na zasMšanje,
do izida sodbe, kadar se uvede proti njim kazensko postopanje radi kate¬
regakoli kaznjivih dejanj, ki so predvidena v členih 25, št; 9 in 10 in 146,
radi kakega drugega kaznjivega dejanja ki je ogrože'no s kaznijo, ki ome¬
juje osebno svobodo za čas najmanj enega leta. Odvezani od službe so tudi
župani, proti katerim je bilo izdano zaporno povelje ali ki so bili opravi¬
čeno aretirani radi kateregakoli kaznjivega dejanja. Župani izgubijo po go¬
lem pravu svojo službo, če so obsojeni radi enega izmed kaznjivih dejanj,
navedenih v členih 25. in 146. ali radi kakega drugega kaznjivega dejanja
na kazen, ki omejuje osebno svobodo za nad en mesec.

Župane more suspendirati iz službe prefekt, odstaviti pa kralj iz
važnih razlogov javnega reda, in kadar kljub opozorilu naj izpopolnjujejo
zakonito naložene dolžnosti, vztrajajo pri njih kršitvi

S kraljevim odlokom odstavljeni župan ni izvoljiv za dobo največ
treh let. Dobo neizvoljivosti mora določiti ocllok o odstavitvi.

Lastnost župana se zgubi iz istih vzrokov kot lastnost svetovalca ali
če se naknadno pojavi eden izmed vzrokov neizvoljivosti, naštetih v členu
146. izgubo čina proglasi občinski svet na predlog prefekta ali na podnet
ene tretjine občinskih svetovalcev v roku enega meseca, če se to ne zgodi,
ukrepa vlada s kraljevim odlokom.

Odloki v odstavitvi županov se objavijo v Uradnem listu (»Gazzetta
Ufficiaie del Regno«); seznam odstavljenih županov se predloži vsake tri
mesece senatu in poslanski zbornici.

Člen 150.

Pred nastopom službe položi župan pred prefektom prisego, da bo
zvest kralju, da bo lojalno izpolnjeval ustavo in državne zakone in da bo
izvrševal svojo ;službo v edinim namenom: v skupni blagor kralja in do¬
movine.

47

Župan, ki se protivi priseči priprosto in čisto v smislu predpisanem v
‘temle členu ali ki ne priseže v roku enega meseca odkar mu je bila sporo¬
čena izvolitev, se smatra za odstopivšega, izvzemši če ga je oviral po¬
stavno priznan zadržek.

Člen 151.

Župan kot načelnik občinske uprave:

1. razpošilja naznanila o sezivu sveta in mu predseduje:

2 .  sklicuje občinski odbor in mu predseduje; razdeljuje posle, o ka¬
terih mora odbor sklepati, med odbornike; nadzoruje potek nalog poverjenih
vsakemu odborniku in podpisuje tudi ukrepe, k,i jih izda drugi od njega po¬
oblaščen odbornik;

3. predlaga snov, ki pride v razpravo na sejah sveta in odbora:

4. izvaja vse sklepe sveta, tako z ozirom na bilanco kot na druge
predmete, izvaja sklepe odbora in podpisuje spise, ki se tičejo interesov ob¬
čine:

' 5. sklepa pogodbe, o katerih je odločil občinski svet ali odbor;

6. skrbi za izpolnjevanje pravilnikov;’

7. nadzoruje opravila ljudskega štetja, kot narekujejo zakoni.

8. izdaja potrdila o javnem zadržanju, družinske liste, ubožna spriče¬
vala; izvršuje druga slična dejanja, ki so odkazana občinski upravi in ki
niso pridržana izključno odboru.

9. zastopa občino pred sodiščem, bodilsi v glavni ali v stranski tožbi-
in dela ukrepe, za ohranitev občinskih pravic.

10. nadzoruje vse občinske urade in naprave.

11. more suspendirati vse uradnike in nastavljence občine, poročajoč
na prvi seji odboru in. svetu odnosno na to, kateri izmed njih ima pravico
imenovanja.

12. prisostvuje dražbam, ki se vršijo v interesu občine.

Člen 152.

Kot vladni funkcijonar ima pod vodstvom nadrejenih oblasti nalogo:

1. objavljati zakone, naredbe in razglase vlade;

2. voditi registre civilnega staleža (stato civile) po določbah zakonov;

3. skrbeti za dela, ki so mu v interesu javne varnosti in javnega
zdravstva odkazana ali manj prenešena pp zakonih in pravilnikih;

4. nadzorovati vse kar more zadevati javni red;

5. skrbeti za redno vodstvo registrov prebivalstva;

6. obveščati nadrejene oblasti o kateremkoli pojavu, ki zadeva javni

red;

7. in v splošnem izvrševati dela, ki so mu odkazana po zakonih.
Občinski svetovalci, ki nadomestiijejo. župana, se tudi smatrajo za

vladne funkcionarje.

• %

V področje župana spadajo tudi nenadni in nujni ukrepi javne varnosti
o predmetih, o katerih govori člen 217. št. 9, kakor tudi javnega zdravstva,
kakor tudi izvršitev tozadevnih odredb na troske prizadetih, brez predsodka
kazenskega postopanja, kateremu so morda zapadli.

Račun o teh Stroških dobi izvršilno veljhvo s potrdilom prefekta,
potem ko je bil prizadeti zaslišan in preide na .izterjevalca, ki ga izterja v
oblikah in s fiskalnimi predpravicami, ki jih določajo zakoni.

Proti tem ukrepom župana in prefekta ie tudi tozadevno dopuščen re-
kurz na deželni upravni odbor kot razsodišče v zmisiu določb čl. 1. št. 9.
zakona z dne 17. avgusta 1907. št. 639.

Člen 154.

V občinah, ki so razdeljene na sela a Ji frakcije more župan, če smatra
radi oddaljenosti od glavnega kraja ali radi prometnih težav za koristno,
prenesti funkcije, ki jih ima kot vladni funkcijonar. na enčga izmed tam bi¬
vajočih voliicev, če je ta le izvoljiv' za svetovalca po določbi člena 26 pred-
ležečega zakona.

Člen 155.

Občine z nad 60.000 prebivalci morejo, tudi če niso razdeljene na sela.
*tli frakcije, skleniti, da se razdelijo v četrti (občinske okraje); v tem slučaju
ima župan možnost, prenesti funkcije, ki jih ima kot vladni funkcijonar v
zmisiu člčnov 152-, 153. in 154., in si izmed izvoljivih privzeti prisednike,
vedno z odobren jem prefekta.

*

* Člen 156.

V selih in frakcijah, ki imajo v smislu členov 118 in 121 ločeno za-'
kladno imovino in izdatke, je postavljen pooblaščenec župana, od njega ime¬
novan in od prefekta potrjen. Izbran je iz svetovalcev, ali če teli tam ni, iz
izvoljivih oseb sela in frakcije. Izvršuje funkcije vladnega funkcijonarja v
smislu členov 152, 153 in 154. Skrbi za izpolnjevanje sklepov sveta in od¬
bora. V pomladanskem zasedanju poroča o stanju in potrebah sel ali frakcij.
To poročilo se odda prefektu po določilih členov 212, 213 in 214.

• 8 Člen 157.

- Če je župan ali pooblaščeni odbornik odsoten ali zadržan, ga nado-
mesfuje službeno najstarejši •odbornik in če odbornikov ni, službeno najsta¬
rejši svetovalec.

Člen 158.

Določbe člena 8 so vporabne za župana.

49

Člen 159.

če župan ali njegov namestnik ne izvršuje obveznosti vladnega funk¬
cionarja, aii če jih ne izvršuje redno, more prefekt z odlokom imenovati
komisarja za izvrševanje funkcij vladnega funkcijonarja za najdelj tri me¬
sece.

Stroške za pošiljatev in izvrševanje službe komisarja nosj občina;
vendar ima ta pravico, dvigniti proti županu tožbo za odškodnino. O njej
razsoja ono sodno oblastvo, ki je tostvarno pristojno.

Člen 160.

Če ž.upan odreče izdanje spričeval in listin, ki so predvidene po za¬
konih, ali proti .zmotam v njih je dopuščen rekurz na deželni upravni odbor,

POGLAVJE V.

O tajniku, o občinskih uradnikih in nastavljenclh.

Člen 161.

Nihče ne more biti imenovan za občinskega tajnika, če ni pridobil
patenta o usposobljenosti potom izpita, ki je urejen po določbah pravilnika.

Isto spričevalo se zahteva za imenovanje za podtajnika, kadar se ima
to izvršiti.

Člen 162.

Da se kandidate pripusti h izpitu za dosego patenta o usposobljenosti
za občinskega tajnika, morajo dokazati;

1. polnoletnost;

2. italijansko državljanstvo;

3. da niso bili obsojeni radi kaznjivih dejanj, navedenih v členu 25,
izvzemši, da je obsodbi sledila pravna poprava ali pomiloščenje;

4. vedno dobro nravstveno in državljansko zadržanje;

5. da so pridobili odhodno spričevalo liceja ali tehnične šole ali pa
diplomo višjega učiteljišča (scuola normale superiore);

6. da so plačali pristojbino 40 lir.

Člen 163.

Imenovanje tajnika se mora pod kaznijo ničnosti izvršiti s sklepom
občinskega sveta v navzočnosti absolutne večine svetovalcev, ki pritičejo
občini. Imenovanje postane definitivno po štiriletni preskusni dobi v isti ob¬
čini ali v istem združenju (konsorciju) občin.

Imenovanje tajnika za občine enega združenja se mora pod kaznijo
ničnosti izvršiti s sklepom seje združenja, katere člani se izvolijo iz priza¬
detih občinskih svetov na način, da pride na pet svetovalcev, ki občini pri¬
tičejo, en zastopnik; sklep se mora izvršiti ob udeležbi absolutne večine
članov.

4

50

Člen 164.

Določena je najmanjša plača v znesku 960 lir letno za tajnike občin
in občinskih združenj, ki imajo nad 1000- prebivalcev.

Člen 165.

Tajnika ni mogoče odpustiti, dokler ne poteče rok, za katerega je
bil imenovan, brez vtemeljenega sklepa občinskega sveta ob udeležbi naj¬
manj dveh tretjin svetovalcev. Proti temu sklepu je dopuščen rekurz na de¬
želni upravni odbor in proti odločbi tega tudi tostvarno na V. sekciljo dr¬
žavnega sveta.

Odpust med časom preskušnje sp mora skleniti na v predidočem členu
določene načine in oblike vsaj šest mesecev pred završitvijo štiriletja z
vtemeljenitn sklepom.

Ko je pretekla štiriletna doba preskušnje, občina ali združenje občin
ne sme odpustiti svojega tajnika, razen iz vzrokov, ki so bili potom župana
pismeno izročeni tajniku samemu s pozivom, naj predloži tekom osmih dni
pismeno obrambo.

Tozadevni vtemeljeni sklep mora sprejeti občinski svet ali zastopstvo
združenja občin ob udeležbi najmanj dveh tretjin svetovalcev, ki občini pri-
tičejo ali članov, ki sestavljajo zastopstvo združenja.

Člen 166.

Proti sklepom o odpustu, o katerem gOvori četrti odstavek predidoče-
ga člena, je v spornih slučajih dopuščen rekurz na deželni upravni odbor in
od tega na V. sekcijo državnega sveta, ki tostvarno razsoja.

Dokler ni padla končnoveljavna odločba o rekurzu v spornem posto¬
panju, ali dokler ni potekel vložilni rok, je mogoče imenovati novega tajnika
le začasno.

Člen 167.

Tajnik, ki je bil odpuščen tekom preskusne dobe in je bil s presled¬
kom ali brez njega na novo sprejet v službo, pri isti občini ali istem zdru¬
ženju cbčip, združi z novim službovanjem predhodno službovanje v svrho
dokončanja preskusne dobe.

Člen 168.

Prefekt sme s soglasnim mnenjem deželnega upravnega odbora od¬
vezati služb.e občinskega tajnika radi težkih in ugotovljenih službenih raz¬
logov, ki so nravnega ali disciplinarnega značaja, če občinski svet kljub
temu, da je bil pravilno pozvan v zmislu člena 291., ni storil ukrepov v ne-
podaljšijivem roku 20. dnii

Prefektov ukrep je končnoveljaven. V slučaju rekurza v spornem po¬
stopanju razsoja tostvarno V. sekcija' Državnega sveta.

51

Člen 169.

Občinski tajniki smejo sklepati pogodbe ki so navedene v členu 183 in
ki so v izključno korist občine.

Pristojbine in službenine, ki so jih občine opravičene pobirati za od-
pošiljatev spisov, pritičejo na polovico občinskim upravam in njihovim taj¬
nikom, izvzemši in v veljavi ostavši posebne sprejemne pogodbe (capito-
lati), ki tečejo ob objavi zakona z dne 7. maja 1902, št. 144. Likvidacije pri¬
stojbin in službenin mora vsakikrat občinski svet overoviti in odobriti

Prepisi kakoršnekoli pogodbe sklenjene od občinskih tajnikov še vlo¬
žijo in shranijo v okrajni arhiv. Prepise dostavijo občinski tajniki arhivu te¬
kom desetih dni od datuma registracije listine, pod kaznijo globe do sto lir.

Člen 170.

Poseben od deželnega upravnega odbora odobren občinski pravilnik
ureja stanje občinskih uslužbencev določujoč posebej:

a) število, čin, plačo vsakega uradnika ali mezdo vsakega nastav-
Ijenca v priloženem organičnem staležu; '

b) naloge in dolžnosti vsakega uradnika in nastavljenca ter urnike

zanje; ..

c) določbe, ki se tičejo potrebnih jamstev za stalnost v uradu za
vsakega uradnika, glede odpustov, bolniških dopustov ter izstopa;

č) disciplinarne kazni v soglasju z določbami predležečega zakona in
zakona z dne 17. avgusta 1907, št. 639.

Vsaka sprememba pravilnika mora zadobiti potrdilo deželnega uprav¬
nega odbora.

Pri razstopnjevanju o priliki natečajev za službe krajevnih teles imajo
pri enaki usposobljenosti pravico prednosti po sledečem redu:

1. vojni invalidi po določbi člena 7 zakona z dne 25. marca 1917, št.

481;

2. vojne sirote in otroci onih, ki so postali delanezmožni radi po¬
habljeni ali bolezni zadobljenih v vojni, ali sploh radi vojnih dogodkov, ozi¬
raje se na določbe členov 36 in 42 zakona z dne 18. julija 1917, št. 1143.

3. odlikovani s srebrno svetinjo za zasluge v armadi ali mornarici
tekom svetovne vojne;

4. oni, ki so skozi daljšo dobo pohvalno vršili vojaško službo kot bo¬
jevniki v vojnem pasu;

5. oni, ki so skozi daljšo dobo pohvalno vršili službo pri javni upravi.
(Čl. 3. kralj, odloka z dne 18. septembra 1919, št. 1825).

Člen 171.

V sklepu imenovanja določenih pogojev ni mogoče izpremeniti v
škodo občinskega tajnika ali nameščenca, ki je dosegel stalno nameščenje.

32

Člen 172.

Plače občinskih tajnikov, uradnikov in nastavljencev se izplačujejo v
mesečnili obrokih, če drugače ne določajo tozadevne sprejemne pogodbe.

Člen 173.

Kadar izplačilo ne sledi točno zapadlosti, se morejo prizadeti obrniti
na prefekta, ki, kjer je treba, izzove uradne ukrepe v smislu člena 220. Če
se pojavi tekom leta drugič zastanek, more deželni upravni odbor, potem
ko je zaslišal občino, ki mora podati odgovor tekom osmih dni, skleniti, da
se tudi naslednji obroki, ki zapadejo v dobi tekočega leta, izplačajo narav¬
nost po izterjevalcu.

Člen 174.

Izterjevalec neposrednih davkov je, naj si že bo občinski blagajnik ali
ne, dolžan izvršiti neglede na pomanjkanje fondov v blagajni, plačilne na¬
loge, izdane od občin ,ali prefektov v korist uradnikov in nastavljencev v
občinski službi s pravico vračunati na breme občine postavne obresti od
dneva izplačila in s pravico odškodovati se za predujem in za odnosne
obresti s prvo izterjatvijo doklad, pristojbin in občinskih dohodkov, ki sle¬
di izplačilu predujmov.

Člen f75.

Izterjevalec ali izterjevalec blagajnik, ki zakasni z izvršitvijo plačil¬
nega naloga, je podvržen kazni, določeni po zakonih in pravilnikih, ki ve¬
ljajo za iztir je vanje neposrednih davkov.

Člen 176.

Za občinske uradnike je vporaben zadnji odstavek člena 290.

POGLAVJE Vi.

O občinskih financah in o računovodstvu.

Člen 177.

V vsaki občini se mora hraniti natančen inventar vsega imetja za
javno rabo in zakladne imovine, premičnin in nepremičnin.

Tudi se mora v vsaki občjni napraviti inventar vseh pravic, listin,
spisov in zapiskov, ki se nanašajo na občinsko zakladno imovino in na nje¬
govo upravo.

Ti inventarji se pregledajo pri vsaki menjavi župana; kadar se izvrši
kaka sprememba v občinski zakladni imovini, se napravijo potrebne izpo¬
polnitve.

Inventarji in nasledujoče priloge in predrugačbe se predajo v prepisu
prefektu oziroma podprefektu.

53

Člen 178.

Občinska imovina se mora redoma dati v najem.

V slučajih pa ko zahtevajo to posebne krajevne razmere, more občin¬
ski svet dovoliti celokupnosti prebivalcev občine, da nadaljuje užitek v
naravi proizvodov občinskih imovin, toda mora napraviti pravilnik, v ka¬
terem določi pogoje za rabo in v katerem rabo naveže na ustrezno plačilo.

Člen 179.

Neobdelane imovine, ki so ali postanejo občinska last, se morajo ob¬
delati in v kolikor spadajo v področje gozdnih postav, se morajo pogozditi.
V slučaju, da občina tega pogoja ne izvrši, se morajo zgoraj navedene imo¬
vine odtujiti ali pa dati v dedni zakup z obveznostjo, pogozditi jih, v koli¬
kor spadajo pod gozdne zakone; zato skrbi v meri zakonov deželni upravni
odbor v korist občine.

Tem določbam niso podvržena občinska zemljišča v gorovju, če se
vzdržujejo v trdnem stanju in ne predstavljajo nevarnosti posipov, pogre¬
bov ali plazov in če njih pogozdenje ni potrebno za ureditev vodnih strug.

Člen 180.

Občinski gozdovi se okoriščajo po gospodarskem načrtu, ki je potr¬
jen, ali v slučaju da ni bil predložen predlog, predpisan od krajne gozdne
oblasti in od deželnega gozdnega odbora po predpisu izvršilnega pravilnika
zakona z dne 2. mnija 1910, št. 277.

Člen 181.

Razpoložljiva glavnica vseh vrst se mora naložiti. Prepovedana pa
je nabava obveznic inozemskih javnih dolgov.

Člen 182.

Prefekt oziroma podprefekt imata pravico dati nalog, da se dražbe in
sklepanje pogodb glede prodaje gozdne seče vršijo v njihovih uradih.

V tem slučaju predsedujejo oni dražbam in pogodbe sklepa pred nji¬
mi eden ali več pooblaščenih članov občinskega odbora.

Listine beleži prefekturni prisednifc, ki Si sme dati nakazati le pristoj¬
bine določene po tarifi za občinskega tajnika, in jih preda državnim bla¬
gajnam.

Člen 183.

Pred vsemi odtujitvami, najemi in zakupodajami stvari ali naprav se
morajo vršiti javne dražbe in sicer v oblikah določenih za zakupodajo držav¬
nih naprav; izvzeti so sledeči slučaji in oni, ki so navedeni v posebnih za¬
konih:

1. kadar gre za pogodbe, katerih celokupna in opravičena vrednost
ne presega 500 Ur;

54

2. kadar gre za občinski izdatek, ki letno ne presega 100 lir in če se
občina ne zaveže za nad 5 let, vedno pa le, če o istem predmetu ni druge
pogodbe, s katero bi, če bi jo vpošteli, prekoračili tu določene meje;

3. za rabodajo zemljišč, stavb in drugih nepremičnin, če njih skupni
donos ne presega zgoraj določenih mej in če pogodba ne velja za več kot
dvanajst let; to velja le, če se ni en del oddal v najem z drugo pogodbo za
svoto in čas, ki bi, združena s svoto ali časom nove pogodbe, presegala tu
določene meje.

Vendar more prefekt izrednim potom dovoliti, da se pogodbe izvršijo
na zasebni dražbi ali z zasebnimi pogajanji.

Člen 184.

Pogodbe niso izvršljive brez odobrenja prefekta ali podprefekta, ki se
morata zagotoviti, da so se izpolnile predpisane oblike.

Člen 185.

V nobeno pogodbo za dobave, prevažanja ali dela se ne inore vstaviti
obveznosti, da se plačuje v gotovini, razen za že izvršeno delo ali za do¬
bavljeno blago.

V tej prepovedi niso zapopadene pogodbe, ki jih je mogoče ugodno
skleniti s trgovskimi ali industrijskimi tvrdkami ali podjetji, ki so javno
znane kot solidne in pri katerih je običaj, da sprejemajo naročila za deda ali
za preskrbo le proti predujmu na del cene.

člen 186.

Prefekturnemu svetu se sporočijo, da izreče svoje mnenje, načrti po¬
godb, če presegajo(]8O0O lir.

Prefekturni svet poda svoje mnenje tako o pravilnosti pogodbenega
načrta, kakor tudi o upravni umestnosti; v ta namen se mu predložijo li¬
stine, utemeljitve in pojasnila, ki jih bi zahteval.

Člen 187.

Če se pri izvršitvi pogodbe, ki se je otvorila ne da bi se zaslišalo
mnenje prefekturnega sveta, pojavi nujnost, vstaviti spremembe, ki dvig¬
nejo znesek nad mejo navedeno v členu 186., je potrebno, da se, predno se
preide h končnemu plačilu, predložijo tozadevni računi prefekturnemu
svetu, da poda svoje mnenje. '

Člen 188.

Ako se želi pogodbo, o kateri se je zaslišalo mnenje prefekturnega
sveta, razdreti ali spremeniti iz vzroka, ki v tej pogodbi ni bil predviden, je
obvestiti isti svet.

55

Člen 189.

Službe, ki jih je po njih naravi mogoče dati v oskrbništvo, morajo biti
določene in vodene po posebnih pravilnikih odobrenih po predpisih zakonov.

Člen 190.

Občine smejo najeti posojila le pod sledečimi pogoji:

1. da so sklenjena v občinskem svetu z večino svetovalcev, ki so v
službi v trenutku glasovanja, tako da ta večina ni nikoli manjša od ene
tretjine svetovalcev, ki pritičejo občini;

2. da so sklenjena dvakrat na sejah, ki se vršiti v presledku najmanj
dvajsetih dni. Če pa drugo glasovanje ne prinese predpisane večine, se do¬
loči dan za končnoveljavno sklepanje, kar je treba posebej navesti v dnev¬
nem redu seje.

Za sklepanje posojil z Državno posojilnico in hranilnico (»Cassa De-
positi e Prestiti«) zadostuje en sam sklep z večino glasov svetovalcev, ki
so v službi. (Člen 2. kralj, odlok z dne 20. oktobira 1921, št. 1576).

3. da so namenjena skrbi za določene službe ali dela izvanrednega
značaja, in pod pogojem, da obstojajo za ta dela že pred sklepanjem vzorci,
načrti in prouki, ki so pravilno potrjeni po civilnem inženirskem uradu
(Genio civile) ih ki imajo priloženo predpisano strokovno oceno.

4. da so namenjena plačilu zapadlih dolgov, ali poravnavi obveznosti,

ki so bile zakonito pogojene predno je stopil v' veljavo zakon z dne 30. de¬
cembra 1888, št. 5865, serija 3a, ali pa plačilu dolga, na katerega je bila ob¬
čina obsojena ali ki izhaja iz pravilno odobrene poravnave; izjeme so do¬
ločene s členom 2. zakona z dne 5. septembra 1907, št. 751 (enotno be¬
sedilo) ; i

5. da je zajamčena amortizacija dolga in «da so določena sredstva za
amortizacijo in za plačevanje obresti'.

Kot posojila se smatrajo zakupne pogodbe, v katerih je določeno, da
se bo plačilo izvršilo v več kot petih sledečih si letih, z obrestmi ali brez
njih.

Tudi sklepe, ki vežejo občino za več kot 5 let in neobvezne izdatke
dopuščene po členih 313, 314 in 316' se mora sprejeti na način določen pod
točkama 1 in 2 tega člena, kadar občinske doklade presegajo zakonito mejo.

Rok, določen v tem členu, more skrajšati prefekt z utemeljenim od¬
lokom.

Člen 191.

Izvzemši slučaje predvidene po zakonih, se ne more skleniti nobeno
posojilo, če njegove obresti, priračunane obrestim preje sklenjenih dolgov ali
posojil katerekoli narave, privedejo svoto, ki se vpiše za obresti v prora¬
čun, na znesek; ki je višji od petine rednih dohodkov.

56

Redni dohodki se ocenijo na podlagi računskega zaključka onega leta,
ki je poteklo pred sklepom o posoj0u, odračunaje prehodne dolgove.

Za sklepaiije posojil z meničnimi vrednostnicami je mogoče dati poo¬
blastilo le v meji ene desetine rednih dohodkov občine, ocenjenih na zgoraj
navedeni način.

Upravniki, ki so izdali menične vrednostnice za višje zneske, so
osebno in vzajemno odgovorni za dolg, ki nastane v breme občine.

Za veljavnost vrednostnic občinskega dolga in za vsako drugo vred-
nostnico na ime ali predložnika je potreben podpis prefekta, v edino svrhd,
dp jamči za zadobljeno odobrenje.

Kadar manjkajo drugi viri si smejo občine preskrbeti potrebna sred¬
stva za neposredno podvzetje javnih služb s tem, da sklenejo posojila z
Državno hranilnico in posojilnico (Cassa depčsiti e prestiti) ali z drugimi
zavodi, ki so pooblaščeni po zakonu, v smislu enotnega besedila z dne 2.
januarja 1913, št. 453 o Državni hranilnici in posojilnici

Obresti tega posojila Se ne vračunajo v svoto, katere meja je dolo¬
čena v prvem odstavku tega člena.

Člen 192.'

Finančno ieto začenja s 1. januarjem in konča z 31. decembrom istega

leta.

Računovodstvo finančne dobe obsega bilančni račun in splošni račun
zakladne Imovine.

Z 31. deeembrom se finančna doba zaključi in se ne more raztegniti.

\ Izterjevalec ali blagajnik poda vsako leto svOj račun o dohodkih in
izdatkih.

Člen 193..

Občine smejo v slučaju nezadostnosti svojih dohodkov, v mejah za¬
konov in v soglasju z njimi:

1. naložiti davščine na način in v mejah, določenih po posebnih'za¬
konih, na jestvine in pijače, ki niso podvržene državnim užifninam, na kr¬
mila, na kurivo, na gradivo in na druge predmete krajevnega konsuma, ki
so slične narave kot zgoraj navedene vrste; vendar je vedno izključena
vsaka prepoved in breme, ki bi zadevali neposredno prevažanje (tranzit):
občina ima pa pravico v tem slučaju določiti prevozno pot v notranjosti ob¬
čine ali pa jo prepovedati, če so za to pripravne obhodne ceste;

2. naložiti doklado na predmete, ki so podvrženi državni užitnini, v
mejah določenih po posebnih zakonih.

3. naložiti pristojbino za obrt in prodajo predmetov, ki niso pridržani
državnemu monopolu, v soglasju S členotrf 13. zakona z dne 23. januarja
1902, št. 25., priloga A, pristojbino za družino (ognjiščarino), pristojbino za
javne in zasebne vozove, na služinčad, na najemno vrednost stanovanj in

57

njih pritiklin, na fotografije in napise, na živino, na vprežne, jezdne 'in to¬
vorne živali, in na pse, ki niso izključno določeni za straženje kmečkih po¬
slopij ali čred.

Pravilnike za vporabo ognjiščarin in pristojbin na živino sklene za
vsako deželo deželni upravni odbor in potrdi jih kraljevi odlok, po zasli¬
šanju državnega sveta v smislu zakona z dne 26. julija 1868., št. 4513;

4. izvrševati neposredno ali pa dati v zakup z izključno pravico rabo
javne tehtnice, javnih mer za žito ali vino, in izključno pravico, oddajati v
najem javne stojnice o priliki sejmov ali tržnih dni, če le, te pravice ne ijo-
sijo prisilnega značaja;

5. naložiti pristojbino na posedbo javnih prostorov in površin in sicer
edino v razmerju z obsegom posedenega ozemlja in z važnostjo lege;

6. nalagati doklade na neposredne davke na zemljišča in stavbe, v
smislu členov 309, 310 in 311.

Občine, v katerih se vidi potrebo, graditi nove hiše, morejo dobiti od
kraljeve vlade pravico, da naložijo pristojbino na pozidljiva zemljišča, po
določbah člena 9. zakona z dne 8. julija 1904, št. 320, in člena 44. zakona z
dne 11. julija 1907, št. 502. ;

Razentega smejo občine, za katerih krajevno gospodarstvo je bist¬
vene važnosti dejstvo, da obstojajo v njej vodozdravstvene naprave ali
da so klimatična ali kopaiiščna zdravilišča, dobiti privoljenje, da ustanovijo
pristojbino za bivanje v soglasju z zakonom z dne 11. decembra 1910, št.
863. Enako privoljenje se more izdati frakciji občine, v kateri imajo sedež
navedene naprave ali postaje, če za to ne bi poskrbel občinski svet.

Člen 194.

Od donosa pristojbin na avtomobile in motorna kolesa pripada ob¬
činam 9 odstotkov, kf se razdelijo v razmerju števila avtomobilov in motor¬
nih koles, obdavčenih v vsaki občini, (člen 13. prvi odstavek kr. odloka —.
zakona z dne 22. novembra 1921, št. 1673).

Člen 195.

Občine smejo na način določen po zakonu z dne 29. marca 1903, št.
103. prevzeti ustanovitev in neposredno izvrševanje javnih služb.

Smejo tudi podvzeti gradbo ljudskih hiš ali gostiln na način določen
po zakonu z dne 27. februarja 1908, št. 89. (enotno besedilo).

Člen' 196.»

Na občine, ki za to zaprosijo, se morejo raztegniti določbe zakona z
dne 12. julija 1896, št. 303, ki se tiče kanalizacijskih del mesta Torina na
način določen po zakonu z dne 18. julija 1911, št. 799.

‘58

Člen 197.

Občinski izdatki so obvezni in neobvezni.

Člen 198.

Obvezni so izdatki:

1. za občinski urad in arhiv;

2. za plače tajnika, in drugih uradnikov in uslužbencev ter za prispe¬
vek v blagajno za pokojninski sklad v korist tajnika in drugih uradnikov
imenovanih po občinskem svetu v službe, ki so ustanovljene po zakonu ali
po uradniškem staležu v smislu določb vsebovanih v enotnem besedilu za¬
konov o Državni hranilnici in posojilnici, (Cassa depositi prestiti) besedilu,
ki je bilo potrjeno z odlokom z dne '2. januarja 1913, št. 403.:

3. za iztirjevalno in plačilno službo;

4. za davke, ki jih je občina dolžna plačevati;

5. za zdravstveno službo zdravnikov, ranocelnikov in babic, izključ¬
no v korist ubogih, v kolikor ni že preskrbljeno s posebnimi napravami;
'za drugo zdravstveno službo, navedeno v členu 201. in za živinozdravniško
službo navedeno v členu 50. zakona z dne 1. avgusta 1907, št. 936 (enotno
besedilo); za brezplačno nakazovanje zdravil ubogim, če in v kolikor za to
ni drugače prevideno ali se ne more za to prevideti potom dobrodelnih na¬
prav ali z drugimi sredstvi ali na podstavi drugih zakonov, v zmislu člena
36 istega enotnega besedila; za ustanovitev občinske lekarne glasom čl.
13 odstavek 3. postave z dne 22. marca 1913, št. 468, in za prispevek pokoj¬
ninski blagajni v smislu določil, vsebovanih v enotnem besedilu zakonov o
Državni hranilnici in posojilnici, ki je bilo potrjeno s kr. odlokom z dne
2. januarja 1913, št. 453.;

6. za ohranitev občinskega premoženja in za izvrševanje odnosnih
obveznosti;

7. za plačevanje zapadlih dolgov, V slučaju sporov se vstavijo v bi¬
lanco tozadevne svote, ki se morajo hraniti v zalogi do končne odločitve
o spornem predmetu;

8. za ureditev in vzdrževanje občinskih potov, za obrambo selišč
proti rekam in hudournikom v smislu Členov 7. in 25. enotnega besedila za¬
konov o vodnih delih raznih vrst, ki je bilo potrjeno s kr. odlokom z dne
25, julija 1904, št. 523; za dela pri vodnih cestah'notranjega prometa pa v
sfhislu členov 5, 8 in 14 zakona z dne 2. januarja 1910, št. 9; in za druga
javna dela v soglasju z zakoni, pogodbami in običaji;

9. za gradbo in vzdrževanje pristanišč, morskih in rečnih svetilnikov
in dpugih pomorskih naprav, v soglasju z zakoni;

10. za vzdrževanje in popravljanje občinskih zgradb in vodovodov,

notranjih cest in javnih trgov, v kolikor zakoni, pogodbe ali običaji ne do¬
ločajo drugače; >

59

11. za pokopališča;

12. za ljudskošolski pouk obeh spolov in za prispevek Pokojninskemu
skladu (II Monte Pensioni) Ijudskošolskega. učiteljstva v smislu zakona z
dne 4. junija 1911, št. 487;

13. za razsvetljavo, kjer je določena;

14. za zapisnike civilnega staleža;

15. za naročbo uradne zbirke zakonov (Raccolta ufficiate degli alti
del Governo);

16. za državni praznik;

17. za volitve;

18. za deležne zneske pri izdatkih združenja občili;

19. za okrajni zapor in za zastraženje zaprtih;

20. za krajevno policijo;

in splošno vsi oni izdatki, ki padejo v breme občin po posebnih za¬
konodajnih določbah kraljestva.

Člen 199.

Izdatki, ki niso omenjeni V predhodnem členu, so neobvezni.

Člen 200.

Vse dohodke, ki niso vključeni v bilanco, in bi se med letom pojavili,
mora občinski odbor javiti prefektu oziroma podprefektu.

Po njih vpogledu in po preteku roka določenega v členu 214 jih javi
odbor blagajniku, da jih izterja.

Pod katerimkoli naslovom izterjane svote se morajo od vseh, ki so
za to poverjeni celotno vložiti v občinsko blagajno v rokih določenih po
pravilnikih.

Člen 201. ' -

Po odobrenju bilance se katerikoli novi izdatek more dovoliti ie s po¬
sebnim sklepom občinskega sveta.

V predlogih za nove ali večje izdatke, ki se predložijo občinskemu
svetu, morajo biti navedena sredstva zanje.

Člen 202.

Da se previdi za morebitni primanjkljaj, ki bi se pokazal v postav¬
kah proračuna, se vpiše v poseben razdelek znesek pod označbo: rezervni
fond.

Dvig svot iz tega fonda in niih vpis v razne razdelke proračuna se
izvrši s'.sklepom občinskega odbora, ki se predloži na prvi seji občinskega
sveta v odobritev.

Člen 203.

Računovodstvo posebnih naprav, ki se po določbah člena 132. nepo¬
sredno upravljajo potom občinskega sveta, tvori del bilance.

Člen 204.

«0

Izterjevanje občinskih dohodkov se vrši po navedbah bilance In za¬
pisnikov, s fiskalnimi predpravicami določenimi po Zakonih. Za izterjatev
dohodkov iz občinske zakladne imovine in prihodkov iz javnih služb, ki jih
■izvršujejo občine, veljajo določbe zakona z dne 14. aprila 1910, št. 639
(enotno besedilo).

Člen 205.

Kjer ni občinskega blagajnika, tam spada izterjevanje dohodkov in
plačevanje izdatkov v delokrog izterjevalca neposrednih davkov, in v tem
slučaju mora on brezplačno izvrševati službo občinskega blagajnika.

člen 206.

V mejah in po načinu tozadevnih zakonov ter pravilnikov objavljajo
župani v svoji občini od prefekta odobrene sezname davkoplačnikov, jih
opomnijo na obveznost plačila v soglasju z zapadki in na globe, ki zadenejo
zamudnike. Objava seznamov ima učinek,- da je dolžnik postavno obvezan
plačati davščino v določenih zapadkih.

Člen 207.

Plačilni nalogi nosijo podpis župana, enega odbornika in občinskega
tajnika ter protipodpis računovodje, kjer ta služba obstoja.

Predno se izda plačilni najog, se ugotovi pravni razlog in upraviče¬
nost izdatka, se likvidira račun in se tudi ugotovi, da ni bil kršen noben
zakon in da je svota izplaSta v mejah bilance in ali je bda pravilno —
glede na to, aji spada v račun kompetence ali v račun zastartkov — vpisana
v ustrezni oddelek in pod ustrezni člen, ki morata biti vedno navedena v
nalogu.

Člen 208.

Izterjevalec ali blagajnik izvršuje plačilne naloge v mejah forida,
ki je določen v bilanci.

Pod najstrožjo osebno odgovornostjo ne Sme plačati nikdar kake
svote, za katero plačilne nakaznice ali nalogi hišo v soglasju z določbami
zakona.

Izdaja in izplačilo začasnih nalogov sta brezpogojno prepovedana.

Nalogu seznami in nakaznice, s katerimi se previdi za izplačilo urad¬
niških plač, pokojnin, najemnin in podobnih izdatkov, se izdajo ko dolg za¬
pade.

Prepovedani so splošni letni nalogi, seznami m nakaznice.

Člen 209.

Kdorkoli se razen izterjevalca ali blagajnika vmešava brez zakoni¬
tega pooblaščenja v denarno oskrbo občine, postane s tem samim dejstvom

61

odgovoren in podvržen upravni sodnosti, brez predrazsodka kazni, s kate¬
rimi ogroža kazenski zakonik one, ki bi se brez pravnega naslova vme¬
šavali v javne funkcije.

Člen 110.

Svote, radi katerih so bili upravitelji spoznani za odgovorne, se iz¬
terjujejo kot drugi občinski dohodki.

POGLAVJE VII.

O nadzorstvo in vtiku vlade in o področju deželnega upravnega odbora.

Člen 211.

Po en izvod zapisnikov o sklepih občinskih svetov in občinskih od-
horov, iz katerih so izločeni sklepi tičoči se zgolj izvršitve sklepov, ki so že,
prej bili-stvor jeni, se preda potom županov prefektom, oziroma podprefek-
tom tekom osmih dni od .niiJi datuma.

Prefekt ali podprefekt odpošlje neposredno občini potrdilo o prejemu.

Člen 212.

Prefekt ali podprefekt pregleda:

1. Ali je bil sklep sprejet v zakoniti seji in z izpolnitvijo oblik, ki jih
predpisuje zakon;

2. ali so se s sklepom kršile zakonite določbe.

Člen 213.

Ce prefekt ali podprefekt tekom 15. dni po prejemu navedenem v čl.
211, z utemeljujočim odlokom ustavi izvršitev sklepa, se odlok neposredno
sporoči županu in tudi prefektu, če ga je izdal podprefekt.

Člen 214.

Sklep postane izvršljiv, če je zadobil potrdilo prefekta ali podprefekta
ali pa če se odlok o ustavitvi ne izda tekom navedenega roka petnajstih dni.
Rok znaša en mesec za bilance in računske zaključke.

Takoj so pa izvršljivi nujni sklepi, če dvetretjinska večina glasujočih
izjavi, da je razvidna nevarnost ali škoda, če se izvršitev odloži.

Prefekt izreče po zaslišanju prefekturnega sveta z utemeljujočim od-
’okom uničenje sklepa, ki nosi v sebi pogrešek nezakonitosti, o katerem
govori či. 212.

Uničenje se ne more izreči potem ko preteče 30 dni od datuma pre¬
jema, o katerem govori čl. 212. /

Člen 215.

Proti razveljavljajočemu odloku more občinski svet rekurirati v roku
15. dni od obvestitve o odloku na kraljevo vlado, ki ukrene s kraljevim
odlokom, potem ko je zaslišala mnenje državnega sveta.

62

Člen 216.

Prefekt more radi izvrševanja pravic navedenih v predhodnih členih
odrediti, da se na stroške občine izvršijo preiskave, ki se mu zde potrebne.

Prefekt oziroma podprefekt more ugotoviti rednost v službah občin¬
skih uradov.

V slučaju da ti zanemarjajo poverjene jim naloge, sme poslati na nji¬
hove troske komisarja na mesto za izvršitev zamujenih poslov.

Člen 217.

Odobrenju deželnega upravnega odbora so podvrženi sklepi občin,
ki se tičejo:

1. odtujitve nepremičnin, javnih zadolžnic, navadnih kreditnih pa¬
pirjev ali industrijskih delnic, kakor tudi ustanovitve služnosti in najetja
dolgov:

2. pridobitve industrijskih delnic in naložitve denarja, kadar se ne
porablja za nakup nepremičnin ali posojil s hipotekami, ali za Državno hra¬
nilnico in posojilnico ali za pridobitev javnih državnih fondov ali zakladnih
listov (bonov);

3. rabojema ali rabodanja za nad 12 let;

4 .  izdatkov, ki obremenjujejo proračun za nad 5 let;

5. izprememb v razredovanju cest in načrtov za otvoritev in prede¬
lavo cest; s predhodnim mnenjem civilnega inženirskega urada dežele po
določbah zakonov; tudi tozadevno je dopuščen rekurz na V. sekcijo držav¬
nega sveta v smislu določb člena 23, št. 14 in 16 zakona z dne 17. avgusta
1907, št, 838 (enotno besedilo);

6. upeljave mitnin;

7. pravilnikov o rabi in upravi občinskih imovin in naprav, ki jih
občina upravlja v slučaju, če prizadeti ugovarjajo;

S. pravilnikov o občinskih davščinah in dokladah;

9. stavbnih pravilnikov in onih krajevne policije, ki so po zakonih
občinam odkazani.

' Prefektu se odpošlje v pregled in vizum pravilnike mestne policije,
potem ko so zadobili odobrenje deželnega upravnega odbora.

Prefekt preda pristojnemu ministerstvu prepis od deželnega uprav¬
nega odbora potrjenih pravilnikov, v kolikor se nanašajo na snov, o kateri
govoriti številki 8 in 9.

Minister jih more po zaslišanju Državnega sveta razveljaviti celotno
ali delno, v kolikor nasprotujejo zakonom ali splošnim pravilnikom.

Člen 218.

Noben občinski svet ne more začeti pred sodiščem pravde o pravi¬
cah na nepremičninah in se ne more spuščati v tožbo radi istih pravic, če

63

ni.zadobtl odobrenja deželnega upravnega odbora, v katerega podsodnost
spada občina.

Člen 219.

Deželni upravni odbor je pristojen staviti po zaslišanju občinskega
svfcta v proračun postavke, ki so potrebne za redne izdatke.

Člen 220.

Kadar občinski odbor ne izvaja nalogov ali ne izvršuje odobrenih
sklepov ali kadar on ali občinski svet ne izvršujeta del, ki so po zakonih
obvezna, ondaj previdi deželni upravni odbor.

Člen 221.

V slučaju da deželni upravni odbor odkloni ali odloži po predhodnih
, členih zahtevano odobritev, javi občinskim svetom razloge in potem ko je

cul njih odgovor, preide h odločbi.

More tudi na račun občine odrediti preiskave, ki se mu zde po¬
trebne.

Člen 222.

Proti odločbam deželnega upravnega odbora je občinskim svetom in
prefektom dopuščen rekurz na kraljevo vlado, ki previdi s kraljevim odlo¬
kom, potem ko je zaslišala mnenje državnega sveta.

V slučaju da se odkloni odobrenje za sodniUski nastop, je dopuščen
tostvarno rekurz na V. sekcijo državnega sveta v smislu določb člena 23
št. 7. zakona z dne 17. avgusta 1907, št. 638 (enotno besedilo).

Člen 223.

Občine, ki se nahajajo v pogojih predvidenih po členu 3. zakona z
dne 17. maja 1900, št. 173, so podvržene posebnemu nadzorstvu kraljeve
komisije za dobo petih let od datuma končnoveljavnega odobrenja rednega
proračuna v zmislu navedenega zakona in člena 67 zakona z dne 1-9. julija
1906, št. 364 .

POGLAVJE Vili.

Splošna določila za občinsko upravo.

Člen 224.

Občinski upravitelji, ki započnejo ali vodijo pravdo, kadar tozadevni
sklep ni bil sprejet po določilih predležečega zakona, so osebno odgovorni
za izdatke in škode, ki bi iz pravde mogle nastati.

Člen 225.

Vsak davkoplačnik more na lastno nevarnost in odgovornost z odo-
brenjem deželnega upravnega odbora uveljaviti tožbe, za katere je pri¬
stojna občina ali občinska'frakcija.

64 '

N^-

Predno odbor izda odobrenje, zasliši občinski svet in ko ga izda, od¬
redi oblastvo, da se mora občina udeležiti razprave. V slučaju da podlež«,
nosi izdatke vedno oni, ki je tožbo započel.

Kadar kaka občinska frakcija želi započeti tožbo proti občini ali
proti drugi frakciji občine, more deželni upravni odbor, na prošnjo vsaj
ene desetine volilcev, ki priiičejo dotični frakciji, imenovati komisijo treh
ali petih volilcev, da zastopajo frakcijo.

Člen 226.

Izvzemši določila člena 199 zakona z dne J. avgusta 1907, št. 636
(enotno besedilo) o prestopkih predpisov krajevnih pravilnikov o zdrav¬
stvu se kaznujejo z zaporom do desetih dni ali z globo do 50 lir oni, ki pre¬
stopijo pravilnike, ki so v veljavi ali one, ki se stvorijo za izpolnitev zakona
o izterjevanju posebnih občinskih davkov, pravilnike o uživanju občinski!)
imovin, o olepševanju in o krajevni policiji, in odnosne odredbe ter ukrepe,
ki jih izdajo prefekti, podprefekti ali župani.

Člen 227.

Za ugotovitev navadnih prestopkov krajevnih pravilnikov zadostuje,
dokler se nasprotnega ne dokaže, da položi eden izmed uslužbencev občine
ali eden izmed uslužbencev javne varnosti, ki so navedeni v zakoniku o ka-
zensko-pravdnem redu, gekoni 24 ur pred županom svedočbo, podkrepljeno
s prisego.

Člen 228.

Pred navedeno svedočbo ali po njej pozove župan pred se prestop¬
nike in oškodovano stranko, da poskuša poravnavo. Po obeh strankah ter
županu odobreni in podpisani zapisnik o poravnavi izključuje vsako na-
daljno postopanje.

Če oškodovane stranke ni, je prestopniku dopuščeno prožiti darilo v

javno blaginjo.

Župan sprejme darilo z zapisnikom, ki ima isti učinek, da izključuje
vsako nadaljno postopanje.

Če se prijateljska poravnava ni posrečila, preda župan zapisnike, pod¬
krepljene po navodilu čl. 227. brez odloga okrajnemu .sodniku za umestno
postopanje; sodnik pošlje potrdilo o prejemu.

Iste določbe so porabne tudi pri prestopkih predpisov krajevnih
zdravstvenih pravilnikov, v smislu čl. 199. postave z dne 1. avgusta 1907,
Št 636 (enotno besedilo).

65

ČETRTI NASLOV.

O DEŽELNI UPRAVI.

POGLAVJE I.

O deželi.

Člen 229.

Dežela je pravna korporacija, zmožna posedovati ip irha  lastno upra¬
vo, ki vodi in zastopa njene interese. ,

Člen 230.

Uprava vsake dežele sestoji iz deželnega sveta (consiglio provln-
ciale) in deželnega zastopa (deputazione provinclale).

Člen 231.

V področje deželne uprave spadajo:

L deželna imovina in zakladna imovina dežele in njenih okrožij;

2. naprave in podjetja v korist dežele in njenih okrožij; 1

3. skladi in podpore, kii jih posebni zakoni dajejo na razpolago deželi;

4. interesi škofljanov, kadar so ti po določilih zakonov poklicani pri¬
spevati h kakim izdatkom.

POGLAVJE II.

O deželnem svetu.

Člen 232.

Deželni svet sestoji; 1

iz 60. članov v deželah, ki imajo nad 600 tisoč prebivalcev;
iz 50. članov v onih, ki imajo nad 400 tisoč prebivalcev;
iz 40. članov v onih, ki imajo nad 200 tisoč prebivalcev;
iz 30. članov v vseh drugih deželah.

Člen 233.

Deželni svet se sestaja v glavnem mestu dežele.

Člen 234.

Vsa zasedanja deželnega sveta otvarja in zaključuje v imenu kralja
prefekt ali njegov zastopnik.

Prefekt se more udeležiti sej v lastnosti vladnega komisarja in more
delati opombe, ki se mu zde umestne, nima pa sklepajočega glasu.

Ima pravico odgoditi zasedanje za 15 dni, nemudoma poročajoč mi¬
nistru.

5

66

Člen 235.

Deželni svet se po golem pravu sestane vsako leto na drugi pone¬
deljek avgusta h rednemu zasedanju.

More se sklicati tudi izredno na zahtevo prefekta ali na podnet de¬
želnega zastopa ali na zahtevo ene tretjine svetovalcev.

Izredno zasedanje naznani Uradni list (Gazzetta ufficiale) ali pa
Uradni vestnik dežele (Foglio degli annunzi legali).

Zasedanj^ sklicuje predsednik 'deželnega sveta s pismenimi naznanili,
ki jih je treba dostaviti na stanovališče vsaj pet dni pred dnevom seje.

Pismeno naznanilo vsebuje dnevni red prve seje, kateri se vedno
javi prefektu.

Člen 236.

Redno zasedanje traja en mesec; to dobo pa more deželni svet s
sklepom podaljšati ali skrčiti.

Člen 237.

Kadar se svet izredno skliče ali kadar se podaljša redno zasedanie,
mora spis o sklicanju ali podaljšanju vsebovati označbo predmetov, ki bo¬
do v razpravi.

Člen 238.

Prvi seji deželnega sveta predseduje po letih najstarejši svetovalec;
najmlajši opravlja posle tajnika.

V isti seji si izvoli deželni svet izmed Svojih članov z absolutno ve¬
čino pri prvem ali z relativno pri drugem glasovanju predsednika, pod¬
predsednika, tajnika in podtajnika, ki ostanejo v službi vse leto.

Iz svoje srede izbere tudi preglednike računov deželnega zastopa,
o katerih govori št. 9. člena 241.

Člen 239.

Deželni svet v prvi seji ne more sklepati, če ni navzoča vsaj polo¬
vica njegovih članov; v drugi seji pa, ki se mora sklicati za kak drugi dan,
so sklepi veljavni, če je navzoča ena tretjina svetovalcev.

Člen 240.

Predsedniki deželnih svetov smejo neposredno predložiti ministru
za notranje zadeve vse one spise deželnega sveta, opremljene z njihovimi
pripombami, na katere je po njih mnenju treba pozvati posebno pozornost
vlade. ,

Člen 241.

Deželnemu svetu pritiče v soglasju z zakoni in pravilniki sklepati;

1. o ustanavljanju javnih deželnih podjetij;

67

2. o pridobitnih pogodbah in o sprejetju daril in zapuščin, z odo-
brenjem prefekta v smislu zakona z dne 21. junija 1896, št. 218;

3. o poslih, ki se tičejo uprave deželne zakladne imovine;

4. o srednješolskem pouku, tako klasičnem kakor tehničnem, če
za to ne previdevajo posebne naprave ali vlada, v to opolnomočena s po¬
sebnimi zakoni;

5. o javnih zavodih in podjetjih, ki se vodijo v korist dežele ali enega
dela dežele, če ti nimajo lastne ali konsorcijalne uprave;

6. o vzdrževanju slaboumnih ubožcev dežele in o drugih izdatkih,
o katerih govori zakon z dne 14. februarja 1904, št. 36;

7. o deželnih cestah in o delih pri rekah in hudournikih, ki jih zakoni
stavijo v breme dežele;

8. o podporah v korist občinam in konsorcijem za javna dela, za
javni pouk, za javnokoristne zavode;

9. o sestavi bilance, o prenosu postavk-izdatkov iz ene kategorije
v drugo, o pregledu računskega zaključka blagajnika, o upravnem računu
zastopa in o vporabi razpoložljivih fondov;

10. o tožbah, ki jih je treba podvzeti ali izpravdati pred sodiščem;

11. o ustanavljanju mitnic na deželnih cestah in mostovih;

12. o soudeležbi dežele pri delih in izdatkih, ki so zanjo obvezni po
določilih zakonov;

13. o najetju posojil;

14. o pravilnikih za naprave, ki pritičejo deželi in upravnim intere¬
som iste;

15. o nadzorstvu nad napravami in podjetji, ki so v korist dežele ali
enega dela dežele, tudi če imajo posebno in lastno upravo;

16. o imenovanju, suspenziji in odpustu uradnikov deželnih uradov
ali zavodov izpolnjujoč pravila določena po zakonih in pravilnikih za posa¬
mezne zadeve.

17. o ohranjevanju spomenikov in deželnih arhivov;

18. o določitvi lovske dobe v soglasju z drugimi določbami tozadev¬
nih zakonov;

19. o ohranitvi poslopij, ki so deželna last in upravnih arhivov
dežele;

20. o imenovanju:

volečih se članov deželnega upravnega odbora po določilih čl. 10;

članov deželne volilne komisije po določilih čl. 25 enotnega besedila
z dne 2. septembra 1919, št. 1495;

volečih se članov deželne komisije za javno pomoč In dobrodelnost
po določilih zakona z dne 18 julija 1904, št. 390, in vseh drugih komisij, ka¬
terih imenovanje spada v celoti ali deloma glasom posebnih zakonov v
področje deželnega sveta.

68

Glede pravilnikov omenjenih v tem členu se morejo vporabljati sank¬
cije, navedene v čl. 226.

Člen 242.

Deželni svet odloča glasom zakonov:

1. o predlaganih spremembah glede meja dežele, okrožij, okrajev !n
občin, o določitvi glavnih krajev;

2. o spremembah, ki naj se uvedejo v razredovanju državnih cest*
ki tečejo skozi deželo;

3. o smeri novih konsorcijalnih cest;

4. o ustanovitvi konsorcijev;

in sploh o vseh predmetih glede katerih zahteva njegov sklep zakon
ali po njem praša prefekt.

Člen 243.

Deželni svet izvršuje nad dobrodelnimi, karitativnimi in bogosluž¬
nimi zavodi in v vseh drugih javnih službah one naloge, ki so rnu odkazane

po zakonih.

Člen 244.

Svet more pooblastiti enega ali več svojih članov, da nadzorujejo
redno poslovanje javnih zavodov, ki so ustanovljeni ali vzdrževani na
troške dežele in njenih okrožij.

Člen 245.

Tudi more deželni svet enemu ali več svojih članov poveriti nalogo,
da napravi preiskave, ki so mu potrebne v njegovem delokrogu.

POGLAVJE III.

O deželnem zastopu.

člen 246.

Deželni svet izvoli iz svoje srede z absolutno večino glasov zastop,
ki se v celoti obnavlja vsaka štiri leta.

Izvoli iz svoje srede z absolutno večino glasov predsednika, ki osta¬
ne v službi štiri leta.

Oni, ki gredo iz službe, so vedno zopet izvoljivi.

Glede volitve deželnega zastopa je vporabno določilo čl. 134.

Predsednik deželnega zastopa položi prisego po določilih čl. 150.

Člen 247.

Deželni zastop šteje deset članov v deželah, ki imajo nad 600.000
prebivalcev; osem v onih z nad 300.000 prebivalci; šest v drugih deželah.

Izvolijo se tudi štirje namestniki v deželah z nad 600.000 dušami in
dva v drugih deželah, da nadomeščajo redne člane, če so odsotni aii opra¬
vičeno zadržani.

69

Člen 248.

Ne morejo biti izvoljeni v deželni zastop:

1. bratje, osebe, ki so v sorodstvu ali svaštvu v kolenih navedenih v

čl.  27;

2. osebe, ki od države vlečejo plačo.

Člen 249.

Lastnost deželnega zastopnika ugasne, če se dožene eden izmed za¬
držkov navedenih v členih 248 in 286, št. 1, 3 in 4.

Člen 250.

Deželni zastop:

1. zastopa deželni svet v presledkih med zasedanji;

2. skrbi za izvršitev sklepov deželnega sveta, s pravico dati se za¬
stopati po enem ali več svojih članov;

3. pripravlja bilanco dohodkov in izdatkov;

4. začasno odstavlja uradnike deželnih uradov in podjetij, poročajoč

svetu;

5. imenuje, začasno in stalno odstavlja nastavljence, ki so v službi
dežele;

6. sklepa pogodbe določajoč pogoje v soglasju s sklepi sveta;

7. sklepa o izdajanju svot določenih v bilanci za nepredvidene iz¬
datke in o prenosu iz enega predelka v drugi iste kategorije;

8. vrši dejanja za ohranitev pravic dežele;

9. v nujnih slučajih izvršuje dejanja in podaja mnenja, ki so pridržana
svetu, poročajoč temu na prvi seji po določilih člena 251;

10. izvršuje pripravljalna proučevanja zadev, ki se predložijo dežel¬
nemu svetu v sklepanje;

11. podaja svetu vsako leto račun o svoji upravi;

'12. mora vsako leto v splošnem poročilu zbrati vse statistične po¬
datke, ki se nanašajo na deželno upravo in jih predložiti vladi ter dežel¬
nemu svetu, v oblikah določenih po splošnih pravilnikih;

13. mora podati svoje mnenje prefektu vsakikrat ko ga ta zahteva.

Člen 251.

Deželni zastop sprejme na lastno odgovornost sklepe, ki so sicer
pridržani svetu, kadar je nujnost taka, da ne dopušča seziva in kadar izvira
iz novih, po zadnji seji sVeta nastalih razlogov.

O teh sklepih zastop neposredno obvesti prefekta in poroča svetu na
prvi sledeči seji, da dobijo odobrenje.

Za nje je vporabna določba čl. 128.

70

Člen 252.

Za veljavnost sklepov deželnega zastopa je potrebna navzočnost ve¬
čine njegovih članov. Predlog je sprejet, če zadobi absolutno večino gla¬
sujočih.

Člen 253.

Ako je občinski svetovalec ali član uprave dobrodelnih, karitativnih
ali bogoslužnih zavodov, ki obstojajo v deželi, sočasno član deželnega za¬
stopa, ne more ne glasovati in ne se udeležiti sej, v katerih se obravnavajo
zadeve tičoče se uprave, kateri pripada.

Ista določba je vporabna za vse one, ki so ali so bili udeleženi pri
zadevah/jki so predložene deželnemu zastopu v sklepanje.

Člen 254.

Deželni zastop sestavi notranji pravilnik za izvrševanje svojih nalog.

Člen 255.

Predsednik deželnega zastopa:

1. zastopa deželo pred sodiščem;

2. postopa proti prestopkom deželnih pravilnikov v soglasju s čl. 227
in 228;

3. podpisuje spise, ki se tičejo interesov deželne uprave;

4. nadzoruje deželne urade in uradnike;

5. prisostvuje dražbam osebno ali potom drugih od njega poobla¬
ščenih članov deželnega zastopa.

6. podpisuje pooblastila obenem z drugim članom deželnega zastopa,
s tajnikom ali načelnikom urada in z računovodjem.

Člen 256.

Ako je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomešča službeno naj¬
starejši deželni zastopnik.

POGLAVJE IV.

O financah in računovodstvu dežele.

Člen 257.

V vsaki deželi se mora hraniti natančen inventar vse javnorabne
imovine ter zakladne imovine, premične in nepremične.

Člen 258.

Za deželno upravo so vporabne določbe čl. 179 o neobdelani Imovfnl,
čl. 180 o ukorfščanju gozdov, čl. 207 in 208 o občinskih izdatkih in &  izvr¬
šitvi pooblastil.

71

Tudi se porabljajo za pogodbe dežel določila za pogodbe občin v
členih 183 do 189.

Morejo se pa brez formalnosti dražb sklepati pogodbe, ki ne' prese¬
gajo iSOOO li*in ako gre za izdatke, ki ne presegajo letno 600 lir in ako se
dežela ne obveže za več kot pet let, vedno pa, če za isti predmet ni druge
pogodbe, ki bi s prvo sešteta, presegla tu določene meje.

Člen 259.

Dežele ne morejo najeti posojil:

1. ako niso bila sklenjena z večino službujočih svetovalcev, tako da
ta večina ni nikoli manjša od ene tretjine svetovalcev, ki pritičejo deželi;

2. ako nimajo za predmet previdenja za izredne in obvezne izdatke;

3. ako se ne jamči za razdolženje (amortizacijo dolga) s tem, da se
določi sredstva v to svrho in sredstva za plačevanje obresti.

V smislu tega člena se smatrajo za posojila zakupne pogodbe, za ka¬
tere je določeno, da se plačilo izvrši v več kot petih zaporednih letih z
obrestmi ali brez njih.

Tudi sklepi o izdatkih, ki vežejo bilance za več kot pet let, se mo¬
rajo sprejeti na način, določen po št. 1. tega člena.

Deželni svet ne more skleniti nobenega neobveznega izdatka razen
onih, ki so namenjeni za javnokoristne predmete na deželnem ozemlju, in s
sklepom, ki se sprejme na načih določen v št. 1 tega člena; nedotaknjene
ostanejo določbe čl. 313 in 316 za dežele, ki so presegle zakonito mejo
doklad.

Sklepi sprejeti v oblikah navedenih v tem členu niso podvrženi odo¬
britvi deželnega upravnega odbora.

Člen 260.

Za deželne uprave so porabne določbe čl. 192, 201 in 202 za finančno
leto in za bilančni proračun, katerega del tvoril računovodstvo posebnih
zavodov, upravljanih od dežele v smislu čl. 231, št. 2.

Člen 261.

Deželni izdatki se v slučaju, da so redni donosi in dohodki nezadostni,
krijejo z dokladnimi stotinkami na neposredne davke v smislu členov 309,
310 in 311, z dohodki letne pristojbine na avtomobile v smislu naslednjega
člena in z drugimi donosi, ki se z zakoni dovolijo.

Člen 262.

Od donosa pristojbin na osebne in tovorne avtomobile pritiče deže¬
lam 8 odstotkov, ki se določijo z ozirom na število s pristojbino ^obloženih
avtomobilov v vsaki deželi, na polovico po bivališču posestnikov, na polo¬
vico pa glede na število kilometrov deželnih cest vsake dežele, ki se ugo-

72

tovijo dne 30. junija 1921. (Člen 13, drugi odstavek, kr. zak. odloka z dne
22. novembra 1921, št. 1673).

Člen 263. «

Deželni izdatki so obvezni ali neobvezni.

Obvezni so izdatki:

1. za plače uradnikov deželne uprave in njenih uradov ln za pri¬
spevke pokojninski blagajni v smislu zakona z dne 19. maja 1907, št. 270;

2. za ureditev in vzdrževanje deželnih mostov, jezov in cest;

3. za udeležbo pri gradbi in vzdrževanju jezov prot! rekam in hu¬
dournikom v soglasju z zakoni;

4. za gradbo in vzdrževanje luk in svetilnikov in za druge pomorske
službe v soglasju z zakoni;

5. za dela, zadevajoča plovne ceste v notranjosti v smislu čl. 5, 8 in
14 zakona z dne 2. januarja 1910, št. 9;

6. za javni srednješolski pouk, klasični in tehnični, ako za to ne
skrbijo posebne naprave ali vlada, ki je v to pooblaščena S posebnimi
zakoni;

7. za nastanitev kraljevih karabinijerjev po določilih pravilnikov te
oborožene skupine, izvzemši za troške nastanitve po določilih čl. 342;

8.  za zdravstvena pregledovanja v slučaju kužnih bolezni na ljudeh
ali živini in za drugo zdravstveno službo navedeno v čl. 201 zakona z dne
1. avgusta 1907, št. 636 (enotno besedilo);

9. za izterievaino in plačilno službo;

10. za prispevke h konsorcijskim troskom;

11. za vzdrževanje slaboumnih ubožcev dežele in za druge izdatke,
o katerih govori zakon z dne 14. februarja 1904, št. 36;

12. za plačilo izterljivih dolgov;

13. za urade prefekture in podprefekture in za stanovanja prefektov
in podprefektov, izvzemši za pohištvo v soglasju s členom 342;

in splošno za vse druge naslove, ki jih zakoni stavijo v breme
dežele;

Neobvezni so izdatki, ki niso navedeni pod predhodnimi številkami
in ki se nanašajo na predmete deželnega področja.

Člen 264.

Deželni davkar za neposredne davke mora vršiti službo deželnega
blagajnika, ako ga deželni zastop v to pozove.

f  Za izterjevanje dohodkov iz zakladne imovine in donosov javnih
služb, ki jih vrši dežela, veljajo določbe zakona z dne 14. aprila 19)0, št. 639
(enotno besedilo.)

7.3

POGLAVJE V.

O nadzorstvu in vtiku vlade in o nalogah deželnega upravnega odbora.

Člen 265.

Zapisnike o sklepih deželnih svetov in zastopov preda odnosni pred¬
sednik prefektu tekom osmih dni po njih datumu.

Prefekt mu izda takoj potrdilo o prejemu.

Člen 266.

Prefekt preišče ali so sklepi pravdni po obliki, ali so v področju sve¬
ta in zastopa, ali so v soglasju z zakonom.

Člen 267.

Sklepi postanejo izvršni, če jih prefekt ni razveljavil iz razlogov na¬
vedenih v gornjem členu v roku 20 dni po prejemu zapisnikov in v roku
dveh mesecev, če se tičejo bilanc.

Člen 268.

Prefekt razveljavi sklepe potem ko je zaslišal prefekturni svet.

Proti odloku o razveljavitvi je dopuščen rekurz na mjnisterstvo za
notranje zadeve, ki odloči s kraljevim odlokom po zaslišanju državnega
sveta. j

Člen 269.

Za dežele so porabna določila členov 217, 218, 219, 220, 221 in
222, izvzemši predpise člena 259 in izvzemši, glede prememb v seznamih
deželnih cest, določbo el. 14 zakona z dne 20. marca 1865 o javnih delih.

Odobritvi deželnega upravnega odbora so podvrženi sklepi dežeb
nega sveta zadevajoči ustanavljanje javnih podjetij na troške dežel.

Dežele, ki so v pogojih predvidenih po čl. 3 zakona z dne 17. maja
1900, št. 173, so podvržene posebnemu nadzorstvu kraljeve komisije za eno
petletje od datuma končnoveljavne odobritve redne bilance, v smislu istega
zakona in čl. 6 zakona z dne 19. julija 1906, št. 364.

Člen 270.

Sklepe deželnega sveta, ki prinašajo premembe v poslovanje ali v
splošno tehnično in gospodarsko stanje cest, ki interesirajo več dežel, kakor
tudi one, s katerimi se prinaša kako spremembo v potek javnih voda, mora
potrditi ministerstvo za javna dela, po zaslišanju mnenja višjega sveta.

POGLAVJE Vi.

Splošne določbe za deželno upravo.

Člen 271.

Deželni svet ima lastne uradnike.

Načelnike uradov imenuje deželni svet,- druge pa deželni zastop.

Člen 272.

Pravica, ki jo čl. 169 odkazuje občinskim tajnikom za sklepanje po¬
godb v korist občin, se razteguje tudi na deželne tajnike ali načelnike tajni¬
štva v deželni upravi, ako so doktorji prava ali ako imajo patent za občin¬
ske tajnike, za vsa dejanja in pogodbe v korist deželne uprave.

Določila 2. in 3. odstavka čl. 169 so vporabna za deželne tajnike za
dejanja in pogodbe v korist dežele.

Likvidacijo plačil in pristojbin mora vsakokrat overoviti in odobriti
deželni zastop.

Člen 273.

Za deželne uradnike je vporaben zadnji odstavek čl. 290.

Člen 274.

Zapisniki deželnega sveta se objavijo v tisku.

Člen 275.

Skozi dve leti ostanejo v službi člhni sledečih, od deželnih svetov
imenovanih komisij:

Naborna komisija;

komisija za rekvizicijo živine;

pregledniki seznama porotnikov;

deželno vodstvo državnih strelnih vaj;

gozdni odbor;

komisija za likvidacijo škod izvirajočih iz izselitve;

komisija za prodajo cerkvene imovine;

komisija za prodajo izključnih pravic.

V soglasju s pričujočo določbo se spremenijo členi zakonov, ki usta¬
navljajo navedene komisije.

PETO POGLAVJE.

Občinskim in deželnim upravam skupne določbe.

Člen 276.

O rekurzih v sporih glede meje občin in dežel odloča V. sekcija dr¬
žavnega sveta v smislu čl. 23 št. 4, zakona z dne 17. avgusta 1907, št. 638
(enotno besedilo).

Člen 277.

Občine in dežele so obvezane vršiti posle javne uprave, ki so jim po
zakonih odkazani v splošno korist; nimajo pravice do odškodnin zanje, ra¬
zen če so določene po zakonih-.

-75

Člen 278.

Občine in dežele ne morejo spremeniti zastopstva, če se niso spre¬
membe v bivajočem prebivalstvu, ki se povzamejo iz redno vodenih prebi¬
valstvenih (anagraiičnih) regilstrov, javljale stalno skozi pet let v smislu
čl. 9 zakona z dne 15. julija 1881, št. 308.

Spremembe zastopstva se odredijo s prefektovim odlokom; dopuščen
je rekurz na ministerstvo.

Člen 279.

Občinski in deželni sveti ostanejo v službi štiri leta in se celotno ob¬
navljajo po preteku te dobe.

Stiriletje teče za vsak svet od 1. junija onega leta, ko se je v celoti
obnovil.

lzvzemši določbo čl. 283., se odstop župana, občinskega odbora, de¬
želnega zastopa in njegovega predsednika izvrši zajedno z odstopom od¬
nosnih svetov, kateri morajo, kakorhitro so vnovič sestavljeni, obnoviti na¬
vedene službe.

Zguba lastnosti svetovalca, ki se izvrši iz drugih razlogov kot so v
pričujočem členu navedeni, povzroči po golem pravu takojšnjo zgubo gori
navedenih služb.

Člen 280.

Ako je občinski svet radi odstopov ali iz drugih razlogov izgubil dve
tretjini svojih članov, se mora celotno obnoviti.

Med štiriletjem se vrše nadomestne volitve v sledečih slučajih:

1. ako je svet iz kateregakoli vzroka izgubil nad eno tretjino članov;

2. ako je en okraj ali ena frakcija občine izgubil vse ali polovico sve¬
tovalcev, ki mu odnosno pritičejo.

Nadomestne volitve se vršijo tri mesece po ugotovljeni izpraznitvi,,
ako ni določeno, da se svet v manj kot šest mesecih celotno obnovi.

Mandat izvoljenih svetovalcev ugasne v teh slučajih skupno z man¬
datom sveta, katerega člani so.

Člen 281.

Proglašeni svetovalci takoj nastopijo službo.

Člen 282.

Meči sočasno izvoljenimi se smatrajo za službeno starejše oni-, ki so
pri prvem skrutiniju dobili največje število glasov in potem oni, ki so dobili
pri sledečih skrutinijih največje število glasov.

Pri enakosti glasov je smatrati za izvoljenega ali službeno starejšega
onega, jki ima več let.

76

Člen 283.

Izvzemši določbo zadnjega odstavka čl. 229, ostanejo oni, ki so gla¬
som pričujočega zakona začasno imenovani, v službi do vmeščenja njih na¬
slednikov, tudi če je že pretekel gori navedeni rok.

člen 284.

Kdor nadomešča predčasno odpadle funkcijonarjc, ostane v službi le
za dobo, ki bi jo bil mogel odslužiti njegov predhodnik.

Člen 285.

Služba občinskih in deželnih svetovalcev je brezplačna. Daje pa pra¬
vico do povračila vseh prisilnih izdatkov, ki jih je svetovalec utrpel za iz¬
vršitev posebnih nalog.

Deželni sveti imajo pravico nakazati v korist članom zastopa, ki ne
bivajo v glavnem mestu dežele, dnevnice ustrezne troskom za potovanje in
bivanje, ki jih morajo utrpeti, da se udeležijo sej.

Sme se tudi postaviti v korist župana v bilanco letna odškodnina za
troske.

Člen 286.

Svetovalcem nikdar ni mogoče dati naloge z ukazovalno močjo; če
se jim da, ie neobvezna.

Člen 287.

Lastnost deželnega svetovalca, odbornika ali zastopnika se zgubi, če
se ugotovi eden izmed zadržkov ali nezdružljivosti ali nesposobnosti, ki jih
navaja zakon.

Člen 288.

Nezdružljive (inkornpatibilne) so funkcije:

J. državnega poslanca in-deželnega zastopnika;

2. državnega poslanca in župana;

3. deželnega zastopnika in župana;

4 .  predsednika deželnega sveta in predsednika deželnega zastopa.

Državni poslanci ne morejo biti izvoljeni za deželne poslance in ob¬
ratno, če se niso odpovedali službi ali stopili iz nje vsaj osem dni pred vo¬
litvami.

Kdor izvršuje eno izmed služb navedenih v št. 2. in 3. ne more biti
izvoljen za odnosno nezdružljivo službo, če ni odložil funkcij vsaj šest me¬
secev prej.

Vendar more biti župan izvoljen za državnega poslanca izven volil¬
nega okrožja v katerem izvršuje svoje funkcife.

Če se v tem slučaju ne odpove zakonodajnemu mandatu v roku osmih
dni po potrditvi izvolitve, izgubi funkcije župana.

Člani deželnega upravnega sveta ne morejo biti člani kakega občin¬
skega sveta, ki je vključen v deželo.

Člen 289.

Člani, ki se enega celega zasedanja brez opravičenih razlogov ne
udeležijo, se proglasijo za odpadle.

Deželni zastopnik ali občinski odbornik, ki izostane od treh zapored¬
nih sej istega zasedanja brez opravičenih razlogov, odpade iz službe.

Odpad izrečejo odnosni sveti.

Prefčkt ga inore izzvati.

Člen 290.

Svetovalci, odborniki in deželni zastopniki ter člani deželnega uprav¬
nega odbora se ne smejo udeležiti sklepanja o zadevah, ki se tičejo njih
lastnih sporov ali računovodstva napram podjetjem, ki so od teh upravljena
ali podvržena njih upravi ali nadzorstvu; kakor tudi, kadar gre za interes
lastne osebe, ali za interese, spore, račune njih sorodstva ali svaštva do
četrte civilne stopnje, ali ko gre za podelitev služb istim.

Zdržijo se tudi posredne ali neposredne udeležbe pri službah, izterje¬
vanju pravic, dobavah in zakupih del, ki so v interesu korporacije, katere
udje so oni, ali ki so podvržene njih upravi, nadzorstvu ali skrbstvu.

Člen 291.

Pravico staviti predloge, ki se predložijo svetom, imajo izključno
vladno oblastvo, predsedniki in svetovalci.

Najprej se razpravlja o predlogih vladnega oblastva, potem o pred¬
logih predsednika in končno o onih svetovalcev, po vrsti predložitve.

, Člen 292.

Nobenega predloga ni mogoče v rednih perijodičnih sejah predložiti
v končnovejjavno sklepanje, če se ga ni 24 ur prej vložilo v zborovalni
dvorani z vsemi listinami, ki so potrebne, da je o njem mogoče razpravljati.

Člen 293.

V izrednih zasedanjih ne morejo sveti ne sklepati in ne razpravljati o
predlogu glede vprašanja, ki je tuje posebnemu predmetu zasedanja.

Člen 294.

O svetih, ki opustijo sklepanje o predlogih vladnega oblastva ati
predsednikov, h katerim so posebej pozvani, se smatra, da soglašajo;, to se
ugotovi v zapisniku.

Člen 295.

Seje občinskih in deželnih svetov so javne, razen v slučajih, ko se z
utemeljenim sklepom drugače določi.

Seja ne more biti nikdar javna, kadar se razpravlja o vprašanjih, ki
se tičejo oseb.

Volitve župana, občinskega odbora, deželnega zastopa, volečih se
članov deželnega upravnega odbora, predsednika deželnih svetov, dobro¬
delnih naprav, preglednikov računov in drugih komisij se vršijo v javni seji.

Isiotako se v javni seji določijo organični službeni staleži za osebje
odnosnih uprav.

Člen 296.

Minister za notranje zadeve se more osebno udeležiti vseh svetov,
ne da bi glasoval.

Člen 297.

Kdor predseduje seji svetov ima razsodno oblast za vzdrževanje rc
da, izpolnjevanje zakonov in za reden potek razprav in sklepov.

Ima pravico začasno prekiniti ali razpustiti sejo; o tem napravi za¬
pisnik, ki se preda prefektu ali podprefektu, če gre za občinski svet ali od¬
bor, in ministru za notranje zadeve, če gre za druge.

More v javnih sejah, potem ko je dal umestna opozorila, odrediti, da
se izmed poslušalstva izžene vsakdo, ki je vzrok neredu in tudi da se ga
aretira.

Ta odredba se ugotovi v zapisniku in v izvrševanju iste se preide k
aretaciji.

Aretirana oseba se zastraži za 24 ur, neglede na možno postopanje
pred sodnijami.

Člen 298.

Svetovalci glasujejo ustmeno v poimenskem glasovanju, ali s tem da
vstanejo in sedejo.

Le sklepi glede oseb se tvorijo v tajnem glasovanju.

Sklep je veljaven le, če zadobi absolutno večino glasujočih.

Prazne in nečitljive glasovnice se vštejejo pri določitvi večine gla¬
sujočih.

Ne more se v nobenem slučaju preiti k ožjemu glasovanju, razen če
zakon drugače ne določa.

Člen 299.

Po končanem glasovanju predsednik s pomočjo treh svetovalcev ugo¬
tovi in proglasi izid. Predlog se smatra sprejetim, če je zadobil absolutno
večino glasujočih.

Člen 300.

Zapisnike sklepov napravlja tajnik; vsebovati morajo glavne točke
razprave in število glasov, ki so bili pri posameznem predlogu za in proti.
Preberejo se v seji in ta jih odobri.

79

Člen 301.

Zapisnike podpisuje predsednik, službeno naistarejši navzoči elan in

tajnik.

Člen 302.

Vsak svetovalec ima pravico zahtevati, da se v zapisniku ugotovi
njegovo glasovanje in razlogi istega ter tudi da zahteva umestne popravke.

Člen 303.

Sklepi svetov, ki vsebujejo premembe ali preklic izvršljivih sklepov,
se smatrajo za nestvorjene, ako ne omenjajo jasno in izrecno premembe ali
preklica.

Člen 304.

Sveti morejo naložiti enemu ali več članom, da poročajo o predme*
tih, za katere so potrebne posebne poizvedbe in preiskave.

Člen 305.

Sveti morejo podeliti posebnim pooblaščencem pravico, da sklenejc
obveze za korporacijo, ki jo zastopajo, za toliko, kolikor odvisi od svetcv.

člen 306.

Vsakemu sklepu deželnih ali občinskih svetov o izdatkih za naprave,
dela in pridobitev, katerih znesek presega 500 lir, mora biti priložen načrt
s strokovnim mnenjem, ki določi višino izdatka; sklep mora navesti način
izvršitve in plačilna sredstva zanjo. Ne sme se kreniti od načrta, in ne iz-
premeniti pogodbe, ne da bi se vnovič vprašalo svet za mnenje.

Člen 307.

Vedno mora izraziti svet soglasje za izvršitev del pri stavbah, glede
katerih stavijo zakoni obnovo ali popravo v breme korporacije, ki jo sveti
zastopajo, ako se ta dela vrše v interesu varnosti in trdnosti istih stavb.

Soglasje se izreče s sklepom, ki je podvržen istim oblikam, ki so
predpisane za dela izvršena na neposredne troske iste korporacije; če še
soglasje ne izreče, postanejo povzročniki tega osebno odgovorni, neglede
na to, da odprejo možnost, da dobi svet nemudoma od rednega sodnika pre¬
poved nadaljevati dela.

Proti temu sklepu je dopuščen tudi tostvarno rekurz na deželni
upravni odbor v spornem postopanju po določilih čl. 1 št. 2, zakona z dne
17. avgusta 1907, št. 639 (enotno besedilo.)

Člen 308.

Obliko bilanc, računov in drugih spisov določajo obči' upravni pra¬
vilniki.

■ 80

Člen 309.

Doklada na neposredne zemljiške davke v korist deželnih ali občinskih
bilanc se more skleniti glede proporcijonalnosti v različni meri pri erarnem
davku na zemljišča.in pri davku na stavbe s postopkom in z jamstvi o ka¬
terih govori čl. 310.

Pravica nalagati doklade na neposredne davke na zemljišča in stavbe
je omejena za vsak davek posebej, odnosno za dežele in občine, na šest¬
deset stotink za vsako liro temeljnega erarnega davka, ki je razviden iz
glavnih davčnih seznamov predhodnega leta in iz pomožnih seznamov de¬
janskega davka za isto leto, izvzemši določbo 1. odstavka čl. 341.

Občine in dežele morejo dobiti na načine, o katerih govori sledeči
člen, pooblastilo, da primenijo doklado s številom, ki presega navedeno
mejo za dodatnih 100 stotink, vedno pa morajo občine že preje vporabiti
pristojbino na izvrševanje obrti in prodajo, ono na vozila in služinčad in
vsaj eno izmed treh pristojbin na najemno vrednost, na družino ali na do¬
mačo živino.

Od dežel in občin določena doklada na vsak izmed davkov na zem¬
ljišča in stavbe se odnosno vpiše v ustrezne davčne sezname onega leta. na
katero se doklade nanašajo.

Doklade se razdelijo, izvzemši določb ČL 341, po svoti glavnega erar-
skega davka, ki je razviden:

a) za zemljišča iz seznamov leta, ki je teklo pred onim, na katero se
doklade nanašajo;

b) za stavbe iz vporabe kvote 12.50 odstotkov na dejanski obdavč¬
ljivi dohodek (1’imponibile) onega leta, na katero se doklade nanašajo.

V slučaju odloga ali znižanja erarskega davka na zemljišča radi iz¬
rednih nezgod, morejo dežele ali občine dovoliti oškodovancem razbreme¬
nitev od tozadevnih doklad in prevideti za sredstva potrebna za obvezne
izdatke z določili čl. 147 enotnega besedila zakona o Državni hranilnici in
posojilnici, odobrenega s kr. odlokom z dne 2. julija 1913, št. 453 (čl. 2. od-
loka-zakona z dne 13. febr. 1919, št. 156, in kr. odloka z dne 23. marca 1919,
št 504.)

Člen 310.

Sklepi deželnih in občinskih svetov, ki ustanavljajo doklado, ki pre¬
sega mejo določeno v prvem odstavku čl. 309, se morajo skleniti z večino
svetovalcev, ki so v trenotku glasovanja v službi; ta večina tudi ne sme
nikdar biti manjša od ene tretjine svetovalcev, ki pritičejo občini in deželi.

Tovrstni sklepi morajo biti objavljeni na razglasni deski za dobo
osmih dni; med to dobo se mora bilanca položiti v občinsko pisarno na raz¬
polago občinstvu. Sklepi deželnih svetov se morajo razven tega v izvlečku
priobčiti v Uradnem vestniku dežele.

81

Dovoljenje naložiti doklado presegajočo gori navedeno mejo daja ob¬
činam deželni upravni odbor, deželam pa notranje ministerstvo s kraljevim
odlokom, po zaslišanju mnenja državnega sveta.

Vsak davkoplačnik se more pritožiti proti sklepom deželnih in občin¬
skih svetov, s katerimi se uvaja doklado presegajočo mejo navedeno v čl
309., na oblastvo, ki izdaja dovoljenje.

Pritožba se mora za občinske sklepe predložiti tekom 15. dni ki sle¬
dijo zadnjemu dnevu objave na razglasni tabli, za deželne sklepe pa tekom
15. dni, ki sledijo objavi v Uradnem vestniku dežele.

Za dovolitev prejomenjenega zvišanja doklade preišče pristojna oblast
pravilnost postavk celotne bilance in ali so obvezni izdatki vpisani v točno
potrebni meri; in more, ko je to naznanila odnosnim svetom, uvesti v bi¬
lanco spremembe, ki so potrebne, da se zagotovi ravnovesje in zajamči po¬
tek obveznih služb.

Ukrepi deželnega upravnega odbora in kraljevi odlok se, — za to po¬
skrbi prizadeta uprava, — objavijo na razglasni deski skozi osem dni; kra¬
ljevi odlok z navedbo mere doklade se mora uvrstiti v izvlečku v Uradni
vestnik dežele.

Vsak davkoplačnik more, tudi če se prej ni pritožil proti sklepu ob¬
čine ali dežele, vložiti rekurz proti ukrepu deželnega upravnega odbora ali
proti kraljevemu odloku na V. sekcijo državnega sveta.

Vsi roki za rekurz in postopanje pred V. sekcijo državnega sveta so
skrčeni na polovico.

Kok za rekurz teče od zadnjega dneva objave sklepa deželnega
upravnega odbora na občinski razglasni deski, odnosno od dneva uvrstitve
kralj, odloka v Uradnem vestniku dežele.

Sekcija odloča na posvetu o spomenicah in spisih, predloženih od
strank; služba branitelja ni potrebna.

Člen 311.

Vse dežele in vše občine imajo pravico raztegniti doklado na poviške,
naj so nastali kakorkoli, erarnega davka na zemljišča in stavbe.

Razveljavljen je čl. 1 zakona z dne 25. marca 1888, št. 5308.

Člen 312.

Neobvezni izdatki občin, dežel in njih konzorcijev morajo zadevati
javnokoristne službe in urade v mejah ustreznega upravnega okoliša.

Člen 313.

Dežele in občine, ki presežejo mejo doklad, morejo dobiti dovoljenje,
da vzdržujejo v bilancah ali vpišejo vanje neobvezne izdatke, z istimi ukre¬
pi, s katerimi se dovoli presežek, vedno pa le, ako so ti izdatki nujno po¬
trebni za zdravstvo, pouk, dobrodelnost, poljedelstvo, strelne vaje, ohra¬
nitev in novo ustanovitev potujočih poljedelskih stolic.

6

82

V teku finančnega leta tie morejo ne občine ne dežele skleniti novih
ali večjih neobveznih izdatkov, četudi nosijo značaj v prejšnjem odstavku
navedenih, če se ne dokaže, da so nujni in da so za njih kritje sredstva na
razpolago. Tozadevne sklepe je treba sprejeti in objaviti v oblikah določe¬
nih po 01. 310./ Razentega morajo taki sklepi občinskih svetov dobiti odo*
brilo deželnega upravnega odbora. Sklepi deželnih svetov pa postanejo v
smislu čl. 267, pričujčega zakona izvršni kadar proti njim prefektura ni pre¬
jela nobene pritožbe od strani kakega davkoplačnika dežele v roku 20. dni
od dneva objave v Uradnem vestniku. Ako so bile predložene pritožbe, in
prefekt ne prizna, da bi bilo treba sklepe razveljaviti, jih preda skupno s
pritožbami minisferstvu za notranje zadeve v svrho ukrepanja potom kra¬
ljevega odloka, s predhodnim zaslišanjem državnega sveta.

Odlok deželnega upravnega odbora o sklepih občin in kralj, odlok O
sklepih dežel, se morajo objaviti in more se jih izpodbijati z rekurzom na V.
sekcijo državnega' sveta v smislu in na način predviden po čl. 310.

Člen 314.

Občine imajo pravico vpisati v bilanco fond za podpiranje otrok, ki
so vpisani v seznam šoloobveznih in ki pripadajo ubožnim družinam, bodisi
z brezplačno hrano, bodisi z razdelitvijo oblačil, šolskih knjig in drugih učil,
vedno pa, ako za te potrebe ni dovoljno poskrbljeno od strani javnih dobro¬
delnih teles. '

Občine morejo skleniti te izdatke tudi če so njih doklade presegle za¬
konito mejo, (glej čl. 313).

Oblasti, ki imajo nadzorstvo in varstvo nad občinami skrbijo, da ima¬
jo v pričujočem členu navedeni izdatki prednost pred vsakim drugim ne¬
obveznim izdatkom, ki nima za cilj javnega zdravstva ali nevredljivosti* iz-
vzemši pogodbeno obstoječe obveze.

Člen 315.

Svote, ki se za šolsko podporo vstavijo v bilanco občine ali dežele,
se nakažejo upravi šolskega zavetništva (patronata), ustanovljenega po do¬
ločilih ČL 71 in sledečih zakona z dne 4. junija 1911, št, 487, na način in v
mejah, ki jih določa izvršilni pravilnik istega zakona.

, Skrbstvena oblast ne potrdi nobenega rednega ali izrednega neob-

ut v

veznega izdatka, ki bi bil nov ali višji v razmerju z izdatki, vpisanimi v
bilance leta 1911, in ki nima za cilj javnega zdravstva ali javne nevredlji¬
vosti, ako ni bil fond za šolsko podporo zvišan za svoto, ki je enaka dvema
odstotkoma navedenih izdatkov; kljub temu ostane v veljavi določba čl. 314.

Svot, postavljenih v proračune občin in' dežel v trenotku objave za¬
kona z  dne 4. junija 1911, št. 487, za šolsko pomoč ali za podpore šolskim
napravam katerekoli narave, ni dovoljeno zmanjšati.

83

Člen 316.

Dežele in občine morejo, kadar se v tem strinjajo krajevni interesi,
dovoliti podpore železnicam in tramvajskim podjetjem, dajajoč prednost
podporam v obliki kilometrin; podpore začnejo teči od dneva, ko se na črti
otvori promet; v veljavi ostane ozir na predhodni člen 309, po katerem se
more podpora razveljaviti v slučaju očividne javne koristi s kraljevim od¬
lokom, potem ko je državni svet podal privolilno mnenje.

Prepovedano je pogoditi se za kakršnokoli jamstvo za donos od kilo¬
metra.

Člen 317.

\ Občinski in deželni blagajniki morajo predložiti račune v roku treh
mesecev po zaključitvi računskega leta, o katerem poročajo.

Ako ne predložijo računov v tem roku, jih preiekturni svet da se-
■stavifi uradoma na troske blagajnika.

Občinski in deželni sveti morajo razpravljati o računih v prvi seji,
'ki sledi njih predložitvi, če je le od dneva predložitve potekel en mesec.
'Ce se razprava v tem roku ne izvrši, se računi predložijo v pregled nepo¬
sredno prefekturnemu svetu.

Občinski računi so podvrženi presoji prefekturnega sveta, ki se mora
izreči tekom šestih mesecev od njih predložitve, izvzemši rekurz na račun¬
ski dvor.

Sejam prefekturnega sveta, v katerih se razpravlja o računskih za¬
ključkih, prisostvuje s posvetovalnim glasom oni računski uradnik, ki je
sestavil poročilo v razpravljanem računu; ta uradnik je neglede na civilno
odgovornost tudi osebno odgovoren za računske pogreške, in kadar opusti
razkriti presežke izdatkov v razmerju s postavkami dovoljenimi v bilanci
ali narastlimi na zakonit način, kadar ne razkrije nerednosti pri plačilnih
nalogih in pomanjkanja ali nerednosti listin, ki so prepisane tako za dohod¬
ke kot za izdatke.

Deželni računi so podvrženi sodbi računskega dvora, ki jih presoja v
spornem postopanju; v slučaju pritožb ali rekurzov sodijo združene sekcije
istega dvora.

Člen 318.

Upravniki, ki odredijo izdatke, ki v bilanci niso dovoljeni in ne skle¬
njeni po pristojnih svetih ali ki sklenejo obvezo zanje, so osebno in vza¬
jemno odgovorni.

Odgovornost za izdatke, ki jih je kot nujne sklenil občinski odbor afi
deželni zastop, ugasne šele, ko jih je pristojni 1  svet odobril.

O odgovornosti upravnikov se izrekata prefekturni svet ter računski
dvor pri spregledu in sodbi o računih.

S pravilnikom so določene oblike postopka.

84

Člen 319.

Člani deželnih in občinskih uprav ter uradov so odgovorni za njim
zaupane spise.

c Kadar jih morajo izročiti drugim za javno službo, se vporabljajo ob¬
like določene po pravilnikih uprave.

Osebe, ki so jih prejele, so zanje odgovorne.

Sodna oblast na zahtevo prefektov ali podprefektov nemudoma za¬
seže spise pri hraniteljih.

Člen 320.

Odobritve, ki so ji podvrženi nekateri čini svetov v smislu pred¬
hodnih določil, ne dajo odobrilcu pravice, uradoma izdati ukrep, ki je razli¬
čen od predloženega.

Člen 321.

Kadar'kljub sezivu svetov ne more priti do nobenega sklepa, ukrepa
prefekt za vse panoge službe in sproži one izdatke, ki so obvezni po do¬
ločilih zakonov, kakor tudi one* ki so obvezni po predhodnih izvršnih
sklepih.

■ Člen 322.

Ako se občinski svet ne izreče o rekurzih proti volilnemu poslovanju
in ne razglasi neizvoljivosti ali odpada kakega svojih članov v roku dveh
mesecev od naznanitve rekurza, ukrene deželni upravni odbor.

Isti postopek se vporablia za deželni svet.

Člen 323.

Občinski in deželni sveti se morejo razpustiti iz težkih razlogov jav¬
nega reda, ali kadar kljub opozorilu vztrajajo pri kršenju zakonito jim nalo¬
ženih obvez. Nove volitve se morajo vršiti v roku treh mesecev.

Iz razlogov uprave ali javnega reda se more rok podaljšati do šestih
mesecev.

Razpust ali podaljšanje gori določenega roka se odredi s kraljevim
odlokom, pred katerim mora biti postavljeno poročilo, ki vsebuje razloge
razpusta. - *

Ti odloki se objavijo v Uradnem listu kraljestva (Gazzetta Ufficiaie),
in en seznam se vsake tri mesece predloži senatu in poslanski zbornici.

Člen 324. ,

Če se občinski svet razpusii, se poveri uprava izrednemu komisarju.

če se deželni svet razpusti, se poveri uprava izredni komisiji, ki ji
predseduje viceprefekt in ki sestoji iz štirih članov izbranih izmed oseb, ki
so izvoljive za deželne svetovalce in niso bili člani razpuščeenega sveta.

Izrednega komisarja kakor tudi štiri člane komisije imenuje kraljevi

odlok.

85

Izredni komisar izvršuje funkcije, ki jih zakon odkazuje županu in od¬
boru.

Izredna komisija izvršuje funkcije, ki jih zakon odkazuje deželnemu
zastopu.

Ako izredni komisar ali izredna komisija prevzamejo radi nujnosti
oblast sveta, njih sklepi ne morejo obremeniti bilanc obline ali dežele za
delj kot eno leto, so podvrženi odobritvi deželnega upravnega odbora in o
njih se poroča v prvi seji ustreznim svetom, da jih vzamejo na znanje.

Vendar morajo izredne deželne komisije in kraljevi ali prefekturni
komisarji za občine skleniti, da se najme posojilo, in o tozadevnih sklepih,
ki jih mora odobriti deželni upravni odbor, se poroča v prvi seji ustreznim
svetom, da jih vzamejo na znanje. (Kr. odlok z dne 8. IX 1922, št. 128.)

Člen 325.

Izredna komisija in izredni komisar, ki so izbrani po čl. 324. poskrbijo
z imenovanji izmed oseb, ki so izvoljive za svetovalce, da se nadomestijo
oni, ki so vsled razpusta svetov nehali izvrševati posebne funkcije, za ka¬
tere zakon izrecno zahteva lastnost svetovalca.

Tako imenovane osebe ostanejo v službi, dokler jih ne redno nado¬
mestijo ustrezni sveti.

Člen 326.

Po golem pravu so nični vsi sklepi, sprejeti v nezakonitih sejah ali o
predmetih, ki ne spadajo v področje sveta, ali če so se krčila zakonita do¬
ločila.

Člen 327.

Ako je svet mnenja, da so njegove področne pravice kršene z odred¬
bami upravnih oblastev, more rekurirati na kralja. Kralj ukrepa, potem Ko
je zaslišal mnenje državnega sveta. # •

Cien 328.

C e ni za- posamezne slučaje drugače določeno, je dopuščen rekurz
proti sklepom podrejenih oblastev in ta rekurz se preda nadrejeni oblasti v
roku 30. dni od'ukora sklepa proti kateremu se rekurira.

Izjeme tvorijo določbe členov 12 št. 4, in 22 zakona z dne 17. avgusta
1907, št. 638 (enotno besedilo) in člena, 19 zakona z dne 17. avgusta 1907, št.
639 (enotno besedilo).

VI. POGLAVJE.

Obče In prehodne določbe.

Člen 329.

Dokler ni odobren zakon, ki naj ureja izdatke za bogočastje so za
občino obvezni izdatki za ohranitev stavb, ki služijo javnemu bogočastju, v
slučaju da ni drugih sledstev za to.

i

86

Tako padejo tudi, dokler ne stopi v veljavo poseben tozadeven zakon,
v breme občine in dežel troski za vzdrževanje najdencev/v razmerju, ki ga
določi kraljevi odlok po zaslišanju deželnih svetov in državnega sveta.

Člen 330.

Troški za javni pouk ne preidejo na dežele, dokler ne bo odobren po¬
seben zakon, ki ureja prehod javnega srednješolskega pouka od države na
deželo. <

Člen 331.

Še nedovršene likvidacije starih dežel se* glasom čl. 242. zakona.z dne
20. marca 1865, priloga A, dovršijo v soglasju s to določbo.

Člen 332.

Občinski in deželni postanejo zavodi in podjetja, ki se vodijo točasno
na račun države in ki v smislu tega zakona spadajo h obveznim izdatkom.

Kraljevi odlok bo ugotovil, kateri so ti zavodi.

Člen 333.

Vladni funkcijonarji in nastavljenci pri prefekturah, v srednješolskem
tehničnem in ljudskošolskem javnem pouku, v cestni službi ali v kaki drugi
panogi službe, ki iz državne postane deželna, preidejo na račun občine, v
številu in na način, ki se bodo določili s kraljevimi odloki po zaslišanju de¬
želnih svetov.

Člen 334.

Funkcijonarji in nastavljenci, ki po predhodnem členu preidejo iz dr¬
žavne službe v deželno, ohranijo tako za službo, ki so jo odslužili državi,
kakor za ono, ki jo bodo odslužili deželi, pravico dobiti, ko službo zapustijo,
pokojnino, ki bi jim po veljavnih zakonih pritikala, ko bi' bili ostali v dr¬
žavni službi.

Člen 335.

Ta pokojnina se razdeli na račun države in dežele v razmerju celotne
svote plač, ki sta jo država in dežela nakazali uradniku.

Člen 336.

Če se urad zatre ali če se zniža stanje uradništva v času, ko pre¬
idejo uradniki od države na dežele, bodo oni, ki nimajo pravice do pokoj¬
nine, »pa račun države uživati razpoložnino po določilih zakona.

Člen 337.

Pravila, ki veljajo glede pokojnin vdovam in otrokom državnih urad¬
nikov, so porabna v slučajih predvidenih po gornjih členih, z načinom raz¬
delitve, ki je v njih določen.

87

Člen 338.

V slučaju odpusta morajo deželna oblastva poročati ministru, od ka¬
terega je uradnik odvisel pred prehodom 11 , in le z ministersklm odobrenjem
postane sklep, ki odvzema uradniku vsako pravico do pokojnine, izvršljiv.

Člen 339.

V veljavi ostanejo in se vpoštevajo pravice, ki so jih bili pridobili ob¬
činski uradniki ob objavi zakona z dne 7. maja 1902, št. 144.

Člen 340.

Usposobljenostno spričevalo predpisano po čl. 161. se zahteva od
enih, ki so pred objavo zakona z dne 7. maja 1902, št. 144 pridobili spri¬
čevalo o usposobljenosti za mesto občinskega tajnika, ali ki so bili na pod¬
lagi enakovrednih naslovov pripoznanih po predhodnih določilih sprejeti v
službo občinskih tajnikov in so jo do sedaj ohranili.

Čl. 341.

' V svrho odmere in razdelitve doklad ostanejo, izvzem?! določbe čl.
309, v veljavi v deželah z novim katastrom zakon z dne,23. decembra 1900,
št. 449, s spremembami zakona z dne 5. aprila 1908, št. 135; v BazilikatI
člen 66 zakona z dne 31. marca 1904, št. 140 ter v napolitanskih, siciljan-
sskih ih sardinskih katastralnih okrajih člen 2 zakona z dne 9. julija 1908,
št. 442.

Tudi) ostanejo v veljavi določbe členov 4 zakona z dne 24. marca
1904, št. 130; čl. 53 zakona z dne 1. marca 1886, št. 3682; čl. 4 zakona z dne
•8. julija 1903, št. 312; čl. 2 zakona z dne 30. avgusta 1868. št. 4613, v kolikor
določajo pravico, poslužiti se posebnih doklad, ki se ne računajo na podlagi
presežka; kakor tudi členi 1 in 2 zakona z dne 18. junija 1905, št. 251, m-  čl.
38 zakona z dne 1. marca 1886, št. 3682.

Nič se ne spremeni v členu 39 zakona z dne 11. julija 1907, št. 502, 3n
v členu 29 zakona z dne 29. marca 1903, št. 103.

Razveljavljeni so zadnji trije odstavki člena 1 zakona z dne 15. ju¬
lija 1906, št. 383; drugi odstavek člena 82 zakona z dne 25. junija 1906, št.
255 in člen 1 zakona z dne 9. julija 1908, 'št. 442, v kolikor določajo meje,
preko katerih doklada ne sme seči.

Člen 342.

Dežele ne nosijo troskov za opremo prefektur in podprefektur ter za
opremo stanovanj prefektov in podprefektov. Ta izjema je vezana na pogoj,
da dežele odstopijo državi opremo, ki je sedaj v navedenih uradih in sta¬
novanjih.

S 1. julijem 1908 prevzame država polovico izdatkov, ki jih sedaj nosi
občina za iavno varnost v smislu čl. 52 zakona z dne 31. avgusta 1907, št.

8S

690 (enotno besedilo), in izdatkov, ki jih nosi občina za nastanjenje kra¬
ljevih karabinjerjev in za zavode za gojence in gojenke učiteljišč.

S 1. julijem 1909 preidejo ti, izdatki v celoti na račun države.

Člen 343.

V veljavi ostanejo posebni zakoni, ki se nanašajo na deželno in ob¬
činsko upravo v kolikor ne nasprotujejo predležečetnu zakonu.

Člen 344.

Kraljeva vlada ima pravico, potem ko je zaslišala državni svet, pove¬
riti prefektom one, sedaj v področje osrednjih uprav spadajoče pravice, - ki
bodo navedene v seznamu odobrenem s kraljevim odlokom.

Člen 345.

V rokih, ki so predpisani za pregled imenikov za politične volitve za
leto 1914, se začnejo sestavljati novi imeniki za upravne volitve, na pod¬
stavi določb predležečega zakona.

Listine, ki so bile predložene za vpis v predhodne imenike iti ki se
še nahajajo v posesti občinskih uradov, morajo ti uradoma naznaniti vo¬
lilnim komisijam.'

Ko se prvič vporabi pričujoči zakon, smejo oni, ki so vpisani v ime¬
nike za upravne volitve občine, ki je različna od one, v katero so prenesli
vsaj pred šestimi meseci bivališče, ostati tam vpisani, če za to zaprosijo.

Ministerstvo za notranje zadeve ima pravico izdati določila, s ka¬
terimi uredi z ozirom na navedene roke izvršitev raznih volilnih opravil,
ki so potrebna za sestavo novih imenikov za upravne volitve.

Ko bo pregled imenikov dokončan* se v celoti obnovijo vsi občinski in
deželni sveti na način in v rokih, navedenih v predhodnih členih.

Do 31. decembra tistega leta, v katerem se izvrši popolna obnovitev
deželnih svetov, se podaljša rok za odpad voljenih članov deželnih uprav¬
nih odborov, ki so točasno v službi

Pregledal po ukazu Njegovega Veličanstva:

Minister za notranje zadeve,
predsednik ministerskega sveta:
SALANDRA.

C0OOBREN S KR. ODLOKOM 12. FEBRUARJA 1911, ŠT. 297).

MI VIKTOR EMFSNUEL III

po milosti božji in volji naroda kralj Italije

videč enotno besedilo občinskega in deželnega zakona, potrjenega s kr.
odlokom 21. maja 1908, št. 269;

videč mnenje državnega sveta;

po zaslišanju ministerskega sveta;

po nasvetu predsednika ministerskega sveta, ministra in državnega
tajnika za notranje zadeve;

smo odločili in odločamo:

Pravilnik odobren s kr. odlokom 19. septembra 1899, št. 394 in naks
nadno spremenjen s kr. odloki 29. decembra 1901, št. 566, 2. avgusta 1902,
št. 360 in 21. avgusta 1902, št. 406, je nadomeščen s priloženim pravilnikom
za izvrševanje občinskega in deželnega zakona, ki bo po Našem ukazu vir
dimiran po notranjem ministru.

Ukazujemo, naj se vvrsti ta odlok, opremljen z državnim pečatom
v-, zbirko zakonov in odlokov kraljevine Italije nalagajoč vsakemu, kogar
še'tiče, da ga izpolnjuje in da izpolnjevati.

Dano v Rimu, dne 12. februarja 1911.

VIKTOR EMANUEL.

Videl hranitelj pečata:
E a n i.

L u z z a 11 i.

PRVI NASLOV.

Vladna in upravna obiastva ter njihovi uradi.

Člen 1.

Prefekt zavisi naravnost od notranjega ministra in izvršuje odredbe
ministrov v predmetih, za katere so pristojni. Vrši nadzorstvo nad vsemi
vladnimi, deželnimi in občinskimi službami, nad javnopravnimi telesi, nad
družbami in podjetji, pri katerih je država interesirana, nad funkdjonarji
in nastavljenci, ki so v službah države, predlagajo ustreznim ministerstvom
ukrepe, ki jih smatra za umestne v interesu javne uprave.

Odpošilja posebne komisarje v njegovemu nadzorstvu podložne upra¬
ve, ki ne morejo iz kateregakoli vzroka poslovati; o tem takoj poroča
pristojnemu ministru.

Skrbi za objavo vladnih spisov v soglasju z zakonom; in za razpo¬
šiljanje v deželo vseh okrožnic in drugih spisov ter ukrepov, katerih
znanje je obvezpo. Skrbi za javno varnost, v smislu veljavnih določil.
More prenesti na podprefekte in okrožne komisarje upravne naloge, za ka¬
tere ni treba soudeležbe deželnega upravnega odbora ali kakega drugega
sklepajočega ali posvetovalnega zbora, in če ne gre za naloge, s katerimi
je prefekta pooblastila osrednja oblast.

Vsako leto predloži ministru za notranje zadeve, poročilo o moralnem
in gospodarskem stanju dežele in v njej obstoječih javnopravnih teles, ka¬
kor tudi o drugih predmetih, ki mu jih navede minister za notranje zadeve
ali drugi ministri.

Člen 2.

Prefekt in za lastno okrožje podprefekt se morata, če zahtevata oboro¬
ženo siio, obrniti na vojaško oblast, v slučajih in na način, ki so določeni
po kr., odloku z dne 5. januarja 1899 za v porabo vojaštva v službi javne
varnosti.

Ker sta javnovarnostno oblastvo moreta v nujnih slučajih zahtevati
nastop oborožene sile potom uradnikov javne varnosti.

Člen 3.

Vsak urad prefekture ali podprefekture je razdeljen po priklopljeni
razpredelnici.

Prefekt more odkazati vsakemu svetniku vodstvo ene posebne u-
pravne službe, vpoštevaje določbe čl. 4-1 zakona z dne 17. julija 1890, št.
6972, za nadzorstvo javnih dobrodelnih naprav.

V navedenih uradih se morajo hranite poleg-uradne zbirke zakonov
in odlokov tudi vsi pravilniki deželnih in občinskih uprav ln registri, na¬
vedeni v prilogi št. 2.

Prostori za urade in stanovanja se dobavljajo v soglasju s prilogo 3.

, Člen 4.

Če jc podprefekt odsoten ali zadržen, ga nadomešča službeno naj-
stareiši tajnik podprefekture (consigliere aggiunto), izvzemši če prefekt ne
imenuje v to svrho službeno starejšega funkcijonarja iz prve kategorije
prefekture.

Podprefekt vsako leto predloži prefektu poročilo o predmetih nave¬
denih v prvem odstavku 1. člena, ki se tičejo okrožja.

Člen 5.

Dežejni svet izbere v rednem zasedanju redne člane tn namestnike,
ki jih odpošlje v deželni upravni odbor. Izvoljeni nastopijo službofv prvi
seji odbora', ki se bo vršila v prihodnjem januarju. Člane za mesta, ki se
morajo obnoviti, izžreba odbor sam.

Člen 6.

V slučaju odpada, smrti ali odstopa enega izmed voljenih članov
deželnega upravnega odbora se deželni svet izredno sezove v roku enega
meseca, da dopolni to mesto; izvoljeni takoj nastopi službo.

Odpad radi nezdružljivosti (inkompatibilnosti) ali radi zadržkov, ki
jih navaja člen 11 zakona, izreče odbor sam po zaslišanju prizadetega. V
slučaju ko zapade mandat ali v slučaju odstopa, odborova izjava ni
potrebna.

Člen 7.

Nadomestovalci ostanejo v službi' tako dolgo kot bi bili ostali njih
predhodnik rn morejo vnovič biti izvoljeni le v slučaju, če tre za nado¬
mestitev drugih predčasno zapadlih članov, če se le, ne prekorači štiriletja,
-o katerem govori čl. 10 zakona. Za zračunanje štiriletja se mora čas, ki so
ga prebili v deželnem upravnem odboru kot člani — namestniki, prišteti
času, ki so ga prebili kot redni člani.

Člen 8.

Službena starost voljenih članov deželnega upravnega odbora se do¬
loča po dnevu njih izvolitve; za sočasno izvedene volitve po številu dob¬
ljenih glasov in pri enakosti glasov po letih.

Člen 9.

Vsakemu Voljenemu članu deželnega upravnega sveta se nakaže za
vsak dan seje dnevnica 10 lir. Za člane, ki redno ne bivalo v glavnem
mestu, iznaša dnevnica 15 lir. Vsaka druga odškodnina za pot ali iz drugih
naslovov je izključena.

Skupna .svota je postavljena v deželno bilanco in izplačana po de¬
želnem blagajniku na nakaznice, ki jih je potrdil predsednik.

Člen 10.

Deželni upravni odbor se sestane v uradu prefekture. Tajniške posle
opravlja eden izmed tajnikov prefekture, ki ga določi prefekt. Odbor iz¬
vršuje svoje naloge po določbah posebnega notranjega pravilnika, ki ga je
sam potrdil.

Člen 11.

Tajniški urad deželnega upravnega odbora vodi zapisnik sklepov
odbora, zapisnik rokov odkazanih v začasnih odredbah, kakor tudi zapisnik
članov, ki so se udeležili posamezne seje; ta zapisnik podpisan od članov
v vsaki seji, se predloži deželnemu svetu v prvi seji rednega zasedanja.
Nadalje mora imeti register glavnega protokola in abecedno kazalo za is¬
kanje spisov.

Člen 12.

Za izvrševanje funkcij, ki so odkazane po zakonu deželnemu uprav¬
nemu odboru, sklepa ta ob navzočnosti večine članov, ki ga sestavljajo,,
glasom čl. 10 zakona. Sklepi so sprejeti z absolutno večino glasov.

Odredbe izdane za izvedbo sklepov podpišeta predsednik in tajnik;
končnoveljavne odločbe pa predsednik, poročevalec in tajnik.

Člen 13.

Če deželni upravni odbor v dveh zaporednih sejah ni sklepčen, ali
če opusti ukreniti za določen predmet, v kar ga je formalno pozvai prefekt,
ukrene kraljeva vlada na rekurz, o katerem razpravlja čl. 222 zakona.

O nesklepčnosti sej ali o opustitvi ukrepov obvesti prefekt nepo¬
sredno prizadete.

Člen 14.

Prefekt skrbi da deželni upravni odbor izdaja svoje ukrepe o pred¬
loženih mu spisih v primernem roku, kil ni nikdar višji od dveh mesecev.

v  Člen 15.

Deželni upravni odbor tvori svoje odločbe na podstavi predloženih
spisov.

Kadar se mu koristno, more pozvati vse prizadete stranke, da se
osebno ali po zakonitih zastopnikih predstavijo, da dobi pojasnila in po¬
datke; kadar gre za spise, ki zadevajo neposredno korist tretjih, more od¬
rediti, da se tem dopošlje.io umestna obvestila, obenem z določitvijo roka
za odgovor in za ta čas odloži vsako sklepanje.

More svojemu nadzorstvu ali skrbstvu podložnim upravam in pri¬
zadetim izdajati odredbe in zahtevati od vladnihi oblasti, da mu prožijo li¬
stine in pojasnila, ki so mu potrebni pri izvrševanju funkcij.

More odrediti preiskave, ugotovitve in krajevne oglede na troske pri¬
zadetih uprav ali strank.

94

Zastopniki uprav in prizadetih imajo pravico predložiti spomenice in
listine, katerih seznam podpišeta predlagatelj in tajnik odbora. -

Člen 16.

Če kak deželnemu upravnemu odboru predloženi-rekurz zadeva ne¬
posredno korist tretjih, in če zakoni in pravilniki zanj ne predpisujejo po¬
sebnih oblik in rokov za obvestilo, odredi odbor, da se — ,za to mora po¬
skrbeti reku rent, — o rekurzu obvestijo vsi prizadeti v roku, ki ga on do¬
loči, ii}, odloži zadevo, dokler se to obvestilo ni izvršilo.

Člen 17.

Odredbe izdane po deželnem upravnem svetu se morejo izpodbijat;
šele skupno s končnoveljavno odredbo.

Člen 18.

Odredbe odbora morajo biti opremljene z razlogi.

Vendar kadar gre za sklepe ali čine, za katerih izvršnost zahteva
zakon le navadno odobrenje in ki ne povzročijo nobenih pripomb ter proti
katerim ni bil vložen noben rekurz ali pritožba, more odbor izraziti svojo
odločbo z golim besedilom: »se odobri«.

Člen 19.

Prefektu kot predsedniku odbora pritiče:

J. določiti dan za seje:

2. določiti dnevni red;

d. razdeliti posle med člane odbora;

4. poskrbeti za izvršitev odborovih sklepov;

5 skrbeti, da se izvedejo potrebna obvestila upravam In prizadetim;

f. tvoriti odredbe, ki jih zahteva dober potek službe. .

Člen 20.

Sčie se naznanijo članom z obvestilom, ki'se jim vroči najmanj -24
ur prej. Obvestilo vsebuje dan in uro seje. Tajnik vodi zapisnik sej.

Člen 21.

Obvestila o spisih izvršujejo občinski seli, izvzemši slučaje, ko do¬
loča zakon, da se morajo izvršiti v sodnijskih oblikah.

Prizadeti imajo pravico do prepisa odredb,- ki se jih tičejo, na lastne
troške.

DRUGI NASLOV.

Upravne volitve.

Člen 22.

Je razveljavljen po čl. 34. enotnega besedila.

Člen 23.

Če je občinski tajnik zadržan ali odsoten, imenuje župan tajnika ob¬
činske volilne komisije izmed stalno nameščenih uradnikov, ki imajo tajni¬
ško spričevalo.

Člen 24.

Predčasno zapadle člane volilne komisije, občinske in deželne, je mo¬
goče nadomestiti šele kadar komisija nima več zadostnega števila članov
za sklepanje, tudi s stekom namestnikov.

Člen 25.

Seje občinske komisije so javne.

Komisiji predseduje župan ali, če ga ni, njegov namestnik; sedež ko¬
misije je v občinskem uradu.

Z razglasom, ki se izpostavi na občinski deski, se napovejo dnevi in
ure sej. Vsak član komisije se povabi vsaj 24 ur pred sejo.

Občinski se! dostavi vabilo na bivališče ali stanovališče elana ko¬
misije in, če ga najde doma, si da izstaviti potrdilo o prejemu. V nasprot¬
nem slučaju poroča v posebnem zapisniku, da ga ni našel, navajaje hišo
stanovališča komisarjevega, kam se je podal, in osebo, kateri je vabilo
vročil ter priloži potrdilo ali razloži vzrok, zakaj ni bilo izdano.

V slučajih ko vabila ni bilo mogoče dostaviti na gori navedeni način,
predloži se! nemudoma županu tozadevni zapisnik.

Člen 26.

Razveljavljen po čl. 34 novega enotnega besedila, ki se topredmetno
nanaša na zakon o političnih volitvah.

Člen 27.

I

Funkcije člana občinske ali deželne volilne komisije so brezplačne.

Člen 28.

Tajništvo deželne volilne komisije mora voditi poseben register, ki je
na vsaki polovici lista podpisan od predsednika; v njem se morajo zazna¬
movati v posebnem razpredelku dan prihoda in dan povratka vsakega ime¬
nika, predložene pritožbe s tozadevnimi listinami in odločbe volilne komisije.

96

Člen 29.

Notar mora pri poveritvi prošnje za vpis, o kateri govori čl. 30, za¬
kona, izjaviti, da je voliilec pisal in podpisalne da bi kopiral In brez pomočit
narekovanja.

Člen 30.

Kadar je v volilnem imeniku več volilcev z istim priimkom in imenom
ali z istim očetovstvom, se mora pridati tudi ime matere.

Člen 31. ,

Skupno z izvodom seznamov neposrednih davkov, o katerih govori
zadnji odstavek čl. 36 zakona, morajo izterjevalci odposlati občinskim ura¬
dom en izvod, ki ima potrdilo, da je istoobličen z izvirnikom zadnjih se¬
znamov občinskih doklad, ki so postale izvršene pred dobo pregledovanja
imenikov.

, Seznami neposrednih davkov morajo biti iz predidočega leta, s spre¬
membami odnosnimi na leto pregledovanja.

Vse sezname odpošlje predsednik občinske komisije predsedniku de¬
želne komisije priklopeč spise in listine navedene v čl. 42 zakona.

Člen 32.

Privoljenje, o katerem govori čl. 56 zakona, more deželni upravni od¬
bor preklicati na prošnjo ali tudi uradoma po zaslišanju občinskih svetov
volilnega okrožja.

Sklep v preklicu se objavi v prizadetih občinah.

Člen 33.

Pri vporabi 2. odstavka člena 57 zakona, ko je treba odkazati prebi¬
valstvo, ki 'ne tvori posebne frakcije, pritiče deželnemu upravnemu odbora
presoja, ali je odkaže tej ali oni frakciji.

Če se pri razdelitvi pokaže nad polnim številom še več ali manj zna¬
ten odlomek števila prebivalstva, se mora odkazati enega svetovalca več
oni frakciji, ki ima največji presežek.

Odločba deželnega upravnega odbora, o kateri govori 3. odstavek
navedenega člena, mora sočasno razpisati obnovitev občinskega sveta in
volitev novih svetovalcev, v soglasju z zadnjim odstavkom istega člena.

Člen 34.

V slučaju predvidenem po zadnjem odstavku predidočega člena se
volilni imeniki za vsako frakcijo sestavijo po občinski komisiji v soglasju s
čl. 29 zakona.

f  Nihče ne more biti vpisan v več kot en imenik raznih frakcij iste
občine.

97

*

Oseba, ki je volilec po sposobnosti ali po sposobnosti in davčnem do¬
nosu, se vpiše v volilni! imenik one frakcije, kjer ima stanovallšče.

Volilec, ki plačuje davek v več frakcijah se vpiše v volilni imenik one
frakcije^ kier stanuje; če ne stanuje v nobeni teh frakcij, se vpiše v imenik
frakcije, katero jo sam označi, ali, če tega ne stori, one frakcije, kjer plačuje
največ davka.

Ista pravila, veljajo tudi za sestavo imenikov za volitev deželnih
svetovalcev v občinah, ki so razdeljena na več okrajev (mandamenti), ki
imajo ločene deželne svetovalce.

Volilci frakcij in okrajev volijo izključno le svetovalce, ki so odkazani
frakciji ali okraju, katerim pripadajo; toda morejo voliti tudi izvoljive dru¬
gih frakcij in drugih okrajev.

Člen 35.

Ako je občinski svet razpuščen prevzame predsedstvo začasnega in
Volilnega urada izredni komisar, in predsedstvo definitivnega v slučajih, ko
bi ga moral, v smislu predzadnjega odstavka čl. 62 zakona, prevzeti župan.

Člen' 36.

V slučaju suspenzije volilnih opravil, previdene po čl. 79 zakona,
se mora napraviti zapisnik, tako d zatvoritvi in o zapečatenju kot o otvo¬
ritvi in odpečatenju volilne žare.

Pri povzetju volilnih opravil se mora ugotoviti in v zapisniku izjaviti,
da so pečati nedotaknjeni.

Člen 37.

Razveljavljen po členih 78, 82 in 84 enotnega besedila, ki na novo
urejajo postopek pri skrutiniju.

Člen 38.

Kier nobena izmed občin, ki: sestavljajo volilno okrožje, ni sedež
okraja (mandamento), se morajo predsedniki volilnih, skupin sestati v prvi
ali edini volilni skupini občine, ki ima največje število vpisanih volilcev, da
izvršijo opravila navedena v čl. 97. zakona.

Člen 39.

V občinah, ki so razdeljene v več frakcij,' katere ločeno volijo lastne
svetovalce, se proglasijo izvoljeni svetovalci v edini ali v prvi volilni sku¬
pini Vsake frakcije.

Člen 40.

Ako se morajo volitve ponoviti, se morajo izvršiti z volilnimi ime¬
niki!, ki so zaključeni v trenotku, ko se volitev vrši.

V slučaju da se volitve ponovijo v nekaterih volilnih skupinah, sešteje
glasove in proglasi izvoljene, o čemur govorijo čl. 84. in 97. zakona, zbor

l

7

98

predsednikov ali nadomestujočih jih podpredsednikov volilnih skupin, v ka¬
terih so se vršile nove volitve z udeležbo predsednikov in podpredsednikov
drugih volilnih skupin, v katerih so se volitve že prej vršfle in se niso po¬
novile.

Člen.41.

Deželni in občinski sveti in deželni upravni odbori se ne morejo vti¬
kati v volilna opravila, če jim ni bil predložen rekurz.

Občinski' in deželfii sveti vzamejo rekurze na znanje, tudi če se tičejo
vprašanj, ki niso bila dvignjena v uradu volilne skupine ali pri seji pred¬
sednikov.

Deželni upravni odbori se morejo izreči le v vprašanjih, ki so tvo¬
rila predmet odločbe občinskega sveta.

Člen 42.

Rekurz na občinski svet, o katerem govori čl. 91. zakona, se more
predložiti tudi skupno z dokazom o obvestitvi, Če se ga le vloži v roku
enega meseca po proglasitvi izvoljenih.

Če pa se v navedenem slučaju predloži le rekurz, tečejo od dneva
njegove predložitve drugi roki, o katerih govori el. 91 zakona za obvestitev
in odgovor prizadetih.

V tem slučaju more rekurent položiti dokaz, da se je obvestitev iz¬
vršila, tekom petih dni od dneva obvestila samega.

Ta. določila se vporabljajo tudi za rekurz pri deželnih volitvah.

Tovrsten rekurz se mora predložiti deželnemu svetu v prvem rednem
ali naslednjem izrednem zasedanju.

Tajnik občine ali deželfe mora izdati potrdilo o prejemu žalogov (de-
posito) izvršenih v ustreznih uradih.

Člen 43.

Nadomestitev, o kateri govori čl. 87 zakona, se more izvršiti le v
slučaju prejobstoječe neilzvoljivosti, ničnosti izvolitve in opcije onega, ki je
dobil višje število glasov.

Člen 44.

Po čl. 92 zakona predpisano razdelitev občinskih svetovalcev po
okrajih izvrši prefekt z ozirom na prebivalstvo.

Naslednje spremembe se odredijo s prefektovim odlokom.

Proti odredbi prefekta je dopuščen rekurz na ministerstvo.

Člen 45.

Ako je deželni svet razpuščen tekom časa, ki je določen za imenova¬
nje deželne volilne komisije, o kateri govori čl. 41 zakona, izvrši imenovanje
novi svet takoj po sestavi.

99

Ako je svet razpuščen v času, ki je določen za pregledovanje volilnih
imenikov, vrši posle komisija predidočega leta.

Člen 46.

V slučaju razpusta deželnega sveta pritiče izredni komisiji da po¬
skrbi za naznanilo, ki je omenjeno v 5. odstavku čl. 97. zakona.

TRETJI NASLOV.

O občinski upravi.

POGLAVJE I.

O občini.

Člen 47.

Prošnje volilcev, ki merijo na ustanovitev ene frakcije v samostojno
občino ali na priklopitev h drugi meječi občini in tudi prošnje davkoplačni-
kov ene frakcije, ki merijo na ločitev občinske zakladne imovine morajo
glasom odnosnih členov 120 in 121 zakona nositi po notarju overovljene
podpise.

Ko se je ugotovil obstoj po zakonu predpisanih pogojev, se morajo v
naprej določiti konkretni načrti o razmejitvi ozemlja frakcije in o ločitvi za¬
kladne imovine.

Na te predloge se morajo zediniti zastopstvo ali zastopstva priizadetih
občin skupno s posebnim zastopstvom frakcije, ki se namerava ustanoviti
po pravilu čl. 132 zakona. V slučaju nesoglasja se načrti sestavijo uradoma,
vedno pa po zaslišanju navedenih zastopstev.

Načrt o razdelitvi ozemlja mora v vsakem slučaju potrditi urad civil¬
nega inženirskega zbora (genio civile), in isti se mora skozi petnajst dni ob¬
javiti na občinski deski prizadetih občin in dati na glasovanje deželnemu
svetu.

O tem načrtu in o onem za ločitev občinske zakladne imovine se
mora zaslišati mnenje deželnega upravnega odbora.

-Člen 48.

Doiočbe predidočega člena se izpolnjujejo, v kolikor so vporabne, v
slučaju, ki ga navaja čl. 119 zakona.

POGLAVJE II.

O občinskem svetu.

Člen 49.

V število ki je po kateremkoli določilu določeno za sklepčnost občin¬
skih svetov, se ne smejo všteti navzoči svetovalci, ako se sklepa o vpra-

100

• šanjih, v katerih so oni ali njih sorodniki ali svaštvo zainteresovani, v smi¬
slu prvega dela čl. 290. zakona.

Svetovalci, ki izjavijo, da se vzdržijo glasovanja, se vštejejo v šte¬
vilo, ki je potrebno za sklepčnost seje, toda ne v število glasujočih.

Svetovalci; ki zapustijo dvorano pred glasovanjem, se ne vštejejo v
število potrebno za sklepčnost seje.

plen 50.

Kadar se po sezivu sveta seja ne more vršiti vsled nesklepčnosti, se
napravi zapisnik, v katerem se morajo navesti imena vseh udeležencev.

Seja drugega seziva je ca vsak predmet, ki je vpisan v dnevni red,
ona, ki sledi predhodni; ki je bila nesklepčna.

Tudi drugi seziv se mora izvršiti s pismenimi naznanili, v rokih in
na načine navedene v čl. 125 zakona.

Kadar pa naznanijo o prvi seji navaja tudi dan druge, za slučaj da bi
postala potrebna, se naznanilo o drugi seji ponovi le za one svetovalce, ki
se prve niso udeležili.

Člen 51.

Občinski svet more izbrati enega svojih članov, da opravlja funkcije
tajnika, toda edino v namen, da, odloči o določenem predmetu in z obvezo,
da se to izrecno omeni v zapisniku, toda brez navedbe podrobnih vzrokov.

V tem slučaju mora občinski tajnik zapustiti sejo med razpravo in
sklepom.

Izključitev občinskega tajnika izhaja iz prava, kadar se on nahaja v
enem izmed pogojev predvidenih po čl. 290 zakona.

Člen 52.

Kopije, o katerih govori odstavek čl. 128. zakona, morajo nositi po¬
trdilo občinskega tajnika, da so slične izvirniku, 'morajo biti potrjene od žu¬
pana ali, od njegovega namestnika in opremljene z Občinskim pečatom.

Za te kopije se pobirajo pristojbine in službenine (emolumenti) dolo¬
čene po temu pravilniku priklopljeni lestvici (priloga št. 5.).

Tajnik potrdi na robu svoto prejete pristojbine in službentne.

Nobene službenine ni treba, ako se kopijo zahteva v interesu države
in v slučajih predvidenih po posebnih določilih zakona.

Če občinski urad odkloni ali zavlačuje izdanje gori- navedenih kopij,
more za to na rekurz prizadetih prevideti prefekt ali podprefekt v smislu
čl. 216 zakona in čl. 81 predležečega pravilnika.

Člen 53.

Za občine združene v konsorcijih imenuje vsak svet, v kolikor ni po¬
skrbljeno s posebnimi določbami, lastne zastopnike za sodružno sklepanje z
zastopniki drugih občin.

101

Na sklepe konsorcijalnih zastopstev so sporabne določbe, ki se nana¬
šajo na občinske sklepe.

Poglavje III.

O občinskem odboru.

Člen 54,

Razveljavljen po čl. 279. in 280. novega enotnega besedila.

Člen 55.

Redile odbornike voli občinski svet v skupnem glasovanju; namest¬
nike voli zaporedoma, pa tudi s skupnim glasovanjem.

Službeno najstarejši je odbornik, ki je izmed rednih odbornikov za-
dobil največje število glasov in, v' slučaju enakosti glasov, starejši po letih.

Člen 56.

V slučaju predvidenem po čl. 134 zakona, se ožja volitev vrši med

številom kandidatov, ki je podvojeno v razmerju s številom odbornikov, ki
jih je treba voliti: pri enakosti glasov stopijo v ožjo volitev starejši po
letih, ,

Člen 57.

Svetovalci, ki so izvoljeni za odbornike, nastopijo službo takoj potem,
ko je sklep s katerim so bili imenovani, postal izvršljiv.

Namestniki se morejo udeleževati odborovih sej, glasujejo pa le, če
manjka kakšen reden odbornik ali ko gre za predmete, glede katerih so oni
poročevalci.

Člen 58.

Za odborove sklepe se vporabljajo določila čl. 49.

Sklepi, ki se tičejo oseb, se sklepajo s tajnim glasovanjem.

Člen 59.

Občinski tajnik prisostvuje odborovim sejam, ima posvetovalen glas
glede zakonitosti vsakega predloga ali sklepa ter sestavlja sejni zapisnik,
ki mora biti podpisan od župana, najstarejšega odbornika in od tajnika.

POGLAVJE IV.

O županu.

Člen 60.

Razveljavljen po čl. 279. in 283. novega enotnega besedila.

Člen 61.

V seji tretjega seziva preide svet v ožjo volitev, če po dveh zapo¬
rednih glasovanjih noben kandidat ni prejel absolutne večine glaso\.

102

Tudf tretji seziv se mora izvršiti š pismenimi naznanili v rokih in po
načinih navedenih v čl. 125 zakona.

Člen 62.

V slučaju ožje volitve se ta vrši med dvema kandidatoma, ki sta od¬
nesla največje število glasov: pri enakosti glasov stopi v ožjo volitev sta¬
rejši po letih.

Člen 63.

Med člane občinskega odbora spada glede čl. 136 zakona tudi župan.

#

Člen 64.

Župan položi prisego pred prefektom ali pred oblastvom, ki je od
tega pooblaščeno.

Odznak župana je trobarven svilen pas, okrašen z državnim grbom;
nosi se ga opasanega ob strani.

Pas mora biti ukrojen na v prilogi št- 6 navedeni način.

*

I  Člen 65.

O odpoklicu župana, o čemur govori čl. 149 zakona, se' občinski svet
more izreči šele po preteku desetih dni odkar je bil prizadetemu sodnijsko
naznanjen tozadevni obrazloženi in podpisani predlog.

Člen 66.

Seja sveta o odpoklicu župana mora biti tajna.

Člen 67.

n  Župan pooblasti enega rednega odbornika, da ga v slučaju potrebe
nadomešča.

More tudi dajati posebna pooblastila posameznim odbornikom, dajaje
rednim prednost pred namestniki.

Pooblastila mora dati pismeno in jih javiti vladnim oblastvom.

Člen- 68.

Pooblaščenci župana, o katerih govorijo členi 154, 155 In 156 zakona,
morejo izdajati spričevala in potrdila o činih, ki se nanašajo na njih
funkpije, odkazane jim kot vladnim uradnikom.

Pooblaščenci, o katerih, govorita čl. 154 in 155 morajo predložiti! v
pomladanskem zasedanju županu poročilo o položaju in potrebah sel, frak¬
cij in četrti in o njem se javi svetu.

103

POGLAVJE V.

O uradu, tajniku in drugih uradnikih in nastavljencih občine.

Člen 69.

V slučaju predvidenem po tretjem odstavku čl. 117 zakona morajo
registri in spisi, ki slišijo posamezni občini, biti vedno ločeni in se morajo
hraniti v sejni dvorani sveta ali v sosednji, v ločenih omarah, ki so oprem¬
ljene s ključavnico.

Ključ ostane pri tajniku, ki. je odgovoren za registre in spise.

Člen 70.

Vsaka občina mora imeti razglasno desko
predpisuje, na kraju ki je dostopen občinstvu.

Objava se mora izvršiti tako, da se spisi

čitati.

Člen 71.'

Občinski odbor sklene urnik, med katerim je občinski urad odprt ob¬
činstvu.

Urnik mora biti stalno nabit pred občinskim uradom.

Člen 72.

Izpiti za dosego patenta za občinskega tajnika se vršijo redno vsaki
dve leti v prefekturah, ki jih določi odlok, kateri napove Izpite in določi
dneve izpitov. Z razglasom, ki se objavi vsaj tri mesece prej v Uradnem
listu, se bo naznanilo dneve in sedeže izpitov (kr. odlok z dne 7. aprila
1921, št. 559).

Člen 73.

Razveljavljen po kr. odloku z dne 7. aprila 1921, št. 555.

Člen 74.’

Vsaj trideset dni pred izpiti morajo pripravniki (aspiranti) doposiati
prefekturi, pri kateri mislijo polagati izpite, svoje prošnje na kolekovanem
papirju, opremljene s sledečimi pravilno kolekovanimi in overovljenimi
listinami (čl. kr. odloka z dne 7. aprila 1921, št. 559):

1. rojstni list, iz katerega izhaja, da bo prosilec imel dopolnjenih
enaindvajset let na dan izpitov;

2. spričevalo o italijanskem državljanstvu.

Italijanskim državljanom so izenačeni državljani drugih italijanskih
dežel, tudi če niso naturalizirani.

3. kazensko spričevalo, ki je bilo jzdano največ tri mesece pred dne¬
vom izpita.

za objave, ki jih zakon
morejo celotno in lahko

104

4. spričevalo o dobrem nravstvenem in civilnem obnašanju; Izda ga
župan rojstne občine in župan drugih občin; v katerih je prosilec bi vai te¬
kom zadnjih treh let;

5. zrelostno spričevalo* gimnazije (licenza liceale) ali tehnične srednje
šole (istituto tecriico) ali diplomo višjega učiteljišča (scuola normale supe-
riore).

6 .  Pobotnica o plačilu pristojbine v znesku 40 lir, o kateri govori čl,
162 št. 6. zakona, katera' se mora vplačati v odsek kr. deželne zakladnice
in o vplačilu lir 30. v posebno računovodstvo prefekture, pri kateri hoče
pripravnik položiti izpite, za poslovanje izpraševalnih komisij (kr. odlok z
dne 7. aprila 1921, št. 559).

Člen 75.,

Pri vsaki prefekturi je ustanovljena komisija, sestoječa iz vicepre-
iekjfa, ali če tega ni, iz svetnika, ki ga redoma nadomestuje, iz enega pre-
lekturnega svetovalca in iz enega občinskega tajnika, ki ju zbere prefekt
in iz enega prefekturnega tajnika, ki vrši s posvetovalnim glasom tajniške
posle komisije.

V desetih dneh, Iti sledijo roku določenemu za predložitev prošenj,
odioča navedena komisija, potem ko je pregledala naslove pripravnikov, z
utemeljujočim odlokom o njih pripustitvi k izpitom in določi pravšia. ki jih
je treba izpoini/i za identifikacijo pripravnikov.

Odločba o pripustitvi h izpitu še mora javiti prizadetemu — za to
poskrbi predsednik, — tekom treh dni. Proti tej odločbi je v roku petih dni
po naznanilu o njej dopuščen rekurz na komisijo, ustanovljeno po pravilu
čl. 77 a (77. bis), ki končnoveljavno odloči, in naznani potom ministerstva
odločbo prizadetemu, pred dnevom, ki je določen za pismene skušnje, (kr.
odlok z dne 7. aprila 1921, št. 559).

Člen 76.

Izpit je pismen in ustmen in se vrši o snovi navedeni v prilogi št. 7.

Za pismene skušnje, ki sc morajo vršiti na tri različne dneve, dopo-
šlje minister za notranje zadeve prefektom naloge v zapečatenem in pripo¬
ročenem žavoju.

Zavoj mora vsebovati v različnih kuvertah ki so tudi žigosane z
uradnim pečatom, razne naloge; na naslovni strani vsake kuverte mora biti
označba, kateri dan se kandidatom predloži ta naloga.

Predsednik komisije otvori v navzočnosti kandidatov zavoj, v kate¬
rem so naloge in odpečati ono kuverto, ki vsebuje nalogo za prvi dan in
tako se nadaljuje sledeče dni.

Nalogo, ki jo prebere predsednik ali drug član komisije, morajo kan¬
didati zvršiti tekom osmih ur po narekovanju, ki mora povsod začefi ob
deveti uri.

t

105

Kandidatom ni dovoljeno posluževati se knjig ali spisov, četudi ne
spadajo h nalogi, razen besedila zakonov in pravilnikov; tudi ne smejo
občevati med seboj ali z zunanjimi osebami.

Kandidat, ki prekrši te določbe, se izključi od izpita.

Izpraševalna komisija mora skrbeti, da se navedene določbe izpol¬
njujejo in ima pravico ukreniti vse potrebno. V to svrho mora vsaj en član
komisije ali tajnik trajno ostati v izpitni dvorani.

Ko je kandidat končal svojo nalogo, jo brez podpisa ali kakega zna¬
menja vtakne v kuverto, skupno z manjšo kuverto, ki mora biti dobro za¬
prta in v katero je položil list s svojim imenom, priimkom in očetovstvom;
potem zapre tudi večjo kuverto in jo vroči navzočemu članu komisije.

Ta postavi nanjo svoj podpis, mesec, dan in uro vročitve. Koncem
vsakega dneva se vse kuverte zberejo v zavoje, ki jih predsednik zapečati
in na katere se ,podpišejo on, najmanj en član komisije im tajnik.

Koncem tretjega dneva se zavitki, ki morajo razločno nositi naved¬
bo naloge, na katero se vsaki nanaša, s priporočeno pošto pošljejo notra¬
njemu ministerstvu, naslovljeni na osrednjo v členu 77 a (77 bis), navedeno
komisijo, ki ima nalog, pregledati izdelke (kr. odlok z dne 7. aprila 1921,
št. 5Ž9).

Člen 77.

Na dan, ki sledi zadnji pismeni skušnji se začne pri krajevnih komi¬
sijah ustmena skušnja, ki traja za vsakega kandidata najmanj trideset
minut.

En seznam kandidatov z razredbo, ki so jo dobili pri ustmeni skušnji,
se mora nemudoma odposlati ministerstvu (kr. odlok z dne 7. aprila 1921,
št. 559).

Člen 77a.

V predidočih členih omenjena pri ministerstvu za notranje zadeve
ustanovljena osrednja komisija sestoji:

1. iz enega državnega svetnika, ki ji predseduje;

2. iz enega iunkcijonarja notranje uprave, prideljenega ministerstvu:

3. iz enega ministerstvu prideljenega računskega iunkcijonarja, ki
ima najmanj čin oddelnega načelnika (capo divisione);

4. iz enega vseučiliškega profesorja;

5. iz enega občinskega tajnika.

Tozadevna imenovanja izvrši ministerstvo. Tajniške posle vodi s
posvetovalnim glasom funkcijonar notranjega ministerstva, vsaj s činom
svetnika; tudi tega določi ministerstvo (kr. odlok z dne 7. aprila 1921,
št. 559).

Člen 77b.

Navedeni komisiji pritiče pregled izdelkov pismenih skušenj.

Zaporedoma kot se odpirajo kuverte in se izdelki berejo, se vsako

105

dek) zaznamuje s številko in se to številko postavi tudi na kuverto, ki
vsebuje ime kandidata. Imena se spoznajo za vsako sejo izpita šele, ko se
že pregledani in presojeni vsi spisi kandidatov (kr. odlok z dne 7. aprila
1921, št. 559).

Člen 78.

Vsak- član komisije razpolaga z desetimi točkami za vsako pismeno
skušnjo in z ravnotolikimi za vsako ustmeno.

Sposobnost doseže oni kandidat, ki je dobil vsaj skupno sedem de¬
setink točk pri pismenih skušnjah, če ni v nobeni izmed njih dobil manj kot
šest točk, in če je dobil 'vsaj sedem desetink točk pri ustmeni skušnji.

Ni dovoljena izravnava (kompenzacija) med pismenimi skušnjami in
ustmeno.

O vseh opravilih izpita in o sklepih komisije se sestavi vsak dan za¬
pisnik, ki ga morajo podpisati vsi člani komisije in tajnik.

Vsi izdelki se hranijo v zapečatenem zavoju v uradu prefekture,
kateremu jih vrne ministerstvo (kr. odlok z dne 7. aprila 1921, št. 559, ki je
tudi razveljavil tri odstavke pričujočega člena).

Člen 78a.

V slučajih težkih nerednosti ali zlorab more ministerstvo odločiti
popolno ali delno ničnost izpitov (kr. odlok z dne 7. aprila 1921, št. 559).

Člen 79.

Ministerstvo za notranje zadeve izdaja kandidatom, ki so dosegli
predpisane glasove, patent o usposobljenosti.

V patentu so navedene skupno v pismenih skušnjah in v ustmeni za-
dobljene točke.

Seznam kandidatov, ki so dosegli usposobljenost, priobči Uradni list:
(Gazzetta ufficiale) in v izvlečku deželni Uradni vestnik (Foglio degli an-
nunzi legali). (Kr. odlok z dne 7. aprila 1921, št. 559).

Člen 80.

Tajnik, ki je bil s kočnoveljavpo sodbo obsojen radi enega kaznjivih
dejanj navedenih v čl. 25 zakona, ne more izvrševati službe, dokler niso
ugasnile.posledice sodbe v smislu čl. 162 št. 2. zakona; če zasede službo,
odpade.

Člen Sl.

Tajnik je odgoyoren za izvršila, ki po zakonu pritičejo občinskemu
uradu in za izvršitev sklepov sveta in odbora, v soglasju z odločitvami
župana.

V slučaju da izvrsiitev zakasni, mora tajnik nositi troske za komisarja,
ki ga je prefekt ali podprefekt v smislu či. 216. zakona poslal na mesto
za rešitev zakasnelih poslov.

107

Na isti način so h tem troskom obvezani, v razmerju ki ga določi
prefekt ali podprefekt, drugi občinski uradniki, ki so krivim spoznani za
ugotovljeno zanemarjenje ali odlaganje.

Te troške je treba v naprej plačati občinski blagajni, izvzemši po¬
vračilo potom pridržanja plače krivim uradnikom.

Člen 82.

v

Inventarji, o katerih govori čl. 77 zakona, morajo biti potrjeni od žu¬
pana in tajnika.

Za njih pravilnost in hranitev vseh naslovov, listin, spisov in zapis¬
kov, ki slišijo občini, sta odgovorna tajnik in župan.

Ne sme se dvigniti spisov iz arhiva in ne odnesti jih iz občinskega
urada brez pismene odredbe župana ali odbora tajniku, ki odredbo vrne,
ko so mu bili spisi zopet vročeni.

Iste določbe se uporabljajo za izdajanje kopij spisov, izvzemši onih,
ki jih predvideva čl. 128 zakona.

Vse kopije spisov morajo nositi znak, da jih je župan videl (vizum).

Tajnik je odgovoren za varstvo in vporabo občinskega pečata.

Člen 83.

V vsaki občini mora tajnik voditi v tekočem in v časovnem redu
zakone in pravilnike uradne izdaje, registre, sezname in spise, navedene
v prilogi št. 4, ki so obvezni za občine, poleg onih, ki jih predpisujejo za¬
koni in pravilniki.

Občinski seli in občinski ter poljski čuvaji morajo odnosno voditi v
isti prilogi navedeni zapisnik za vpis naznanjenih spisov ln za vpis pre-
i stopkov. ,

Člen 84.

Ako je občinski urad razdeljen na oddelke (urade — oddelke — sku¬
pine itd.), pritiče njih načelnikom izpolnjevanje določb predidočih členov,
toda občinski tajnik ostane odgovoren za nadzorstvo nad poslovanjem teh
oddelkov.

Člen 85.

Pravice občinskega urada in civilnega staleža (stato civile) izter¬
juje občinski tajnik, ki mora koncem vsakega meseca izročiti dohod občin¬
ski blagajni.

Za to izterjevanje služijo registri navedeni pod št. 22. priloge št. 4.,
ki morajo biti sestavljeni po vzorcu predpisanem po posebnih navodilih in
morajo biti podpisani na vsaki polovici lista od župana.

Vsaka pobotnica je označena s tekočo številko.

Register izterjatev izvršenih od-1. januarja do 31. decembra vsakega
leta se mora priklopiti računskemu zaključku občine.

108

Občinski odbor likvidira koncem vsakega meseca v korist občin¬
skega tajnika v smislu čl. 169. zakona delež, ki mti pritiče na pristojbinah
in službeninah, o katerih govori priloga št. 5, in ki so bile Izterjane in vpla¬
čane oni mesec.

Člen 86.

Dovoljeno je tudi izterjevanje s kazenskimi znamkami.

Kazenske znamke da tiskati občina in jih nakaže občinskemu bla¬
gajniku, na katerega račun se postavi skppna vrednost znamk potom izro¬
čilnega zapisnika, ki ga morajo podpisati župan, občinski tajnik, računo¬
vodja, kjer je ta, blagajnik in dobavitelj.

V slučaju da bi dobavitelju bilo nemogoče podpisati, mora vposlati
račun, ki se priklopi izročilnemu zapisniku.

.Člen 87. .

Občinski' tajnik si preskrbi znamke potom mesečnih nakaznic o
dvigu, ki jih registrira računovodstvo, kjer to obstoji, in vplača znesek bla¬
gajniku, ki mu izda pravilno pobotnico.

V občinah, kjer računskega urada ni, potrdi nakaznico o dvigu

župan.

Člen 88.

Izterjatev pravic občinskega urada mora biti razvidna iz registrov,
predpisanih po čl. 22 in iz seznama, predpisanega po čl. 223 priloge št.
4, kakor tudii iz mesečnega povzetka ki se. mora, — za to poskrbi občinski
tajnik — dati potrditi od računovodstva, kjer to obstoja, in ki mora ugoto¬
viti, da povzetek odgdvarja njegovim registrom in onim blagajne.

Čleh 89.

Akta se morajo tajniki, občinski uradniki in nastavljenci podati za¬
voljo uradnih poslov izven svojega bivališča, se jim ne more nakazati višja
dnevna odškodnina kot je ona, ki je določena za vladne uradnike, poleg po¬
vračila stroškov za potovanje, ki so jih resnično utrpeli.

Člen 90.

V občinah, ki imajo manj kot tisoč prebivalcev, more biti z odo-
brenjem prefekta ljudskošolskemu 'učitelju poverjeno začasno izvrševanje
funkcij občinskega tajnika, četudi nima tozadevnega patenta o usposoblje¬
nosti, pod pogojem da ima potrebna svojstva, ki jih zahtevajo št. 1. 2. 3. in
4. čl. 162 zakona.

Letna odškodnina, ki naj mu jo nakaže občina, ne sme presegati ene
tretjine najmanjšega postavnega zneska njegove učiteljske plače, in to po-
verenje ne sme trajati črez rok, ki ga določa čl. 94 za imenovanje definitiv-
.nega tajhika.

109

Člen 91.

S.posebnimi pravilniki, o katerih govori člen 170 zakona, moraio ob¬
čine določiti^, v kolikor ni preskrbljeno z drugimi splošnimi zakoni in pra¬
vilniki :

a) svojstva, potrebna za občinske uradnike, nastavljence in delavce,
kakor utdi pogoje in oblike natečaja;

b) določbe, ki zadevajo pogoje za čin, napredovanje in občasne
(perijodične) poviške plače ali mezde;

c) pravila za stalnost uradnikov v službi, po katerih preskusna
doba ne srne biti višja od one, ki je po zakonu določena za občinskega
tajnika;

č) pravila za stalnost nastavljeneev, ki naj se pridobi po primerni
dobi preskušnje; posebna pravila, ki naj se, poleg onih določenih v čl. 99.,
izpolnjujejo pri odpustih in pri drugih disciplinarnih kaznovanjih; in pravila
za sestavo in poslovanje disciplinarnih svetov;

d) določbe glede zavarovanj, ki bi jih občine mislile skleniti v korist
nastavljenemu, pri državni blagajni za preskrbo za slučaj obnemoglosti ali
starosti delavcev (Cassa nazionale di previdenza), na katero se nanaša za¬
kon z dne 30. maja 1907, št.,376;

e) pravila za dopuste, čakalno dobo (aspettative) in odpust iz službe
tudi naknadno nastale bolezni ali nesposobnosti;

f) pravila glede postavitve na razpolago zavoljo zatora urada ali
znižanja osobnega staleža (organico), kakor tudi pravila glede vpokojenja
in o dosegi ali zgubi odškodnin ali pokojnin, kjer ni porabljiv zakon z dne
4 .  marca 1904, št, 88. V tem slučaju odškodnine-in pokojnine ne morejo biti
bolj ugodne kot so one, ki so določene za vladne uradnike.

Člen 92.

V občini, kjer obstojajo oddelki v smislu čl. 84 mora posebni pravilnik
vsebovati tudi pravila za sestavo posvetovalnih komisij, ki imajo nalog, da¬
jati mnenja o potrditvi, napredovanju, o čakalni dobi, o uradni) vpokojitvi
uradnikov in njih odpustu iz službe.

Tem komisijam predseduje župan ali od njega pooblaščen odbornik
in one sestojijo iz načelnikov navedenih oddelkov, poleg občinskega taj¬
nika-. Sestavo določi prefekt, kadar za to ne poskrbi občina. Glede občin¬
skega tajnika in oddelnih načelnikov vrši funkcije posvetovalne komisije
občinski odbor.

Člen 93.

Med svojstvi potrebnimi za imenovanje so za vse obvezni italijan¬
sko državljanstvo in svojstva, določena v št. 3. in 4. čl. 159 zakona: pol¬
noletnost za tajnika, podtajnika in za uslužbence, navedene v čl. 18 in 44

zakona z dne 31. avgusta 1907, št. 690; in za druge starost najmanj dovrše¬
nih 18 let.

Državljanom kraljestva so izenačeni državljani drugih italijanskih
dežel, tudi če niso naturalizirani.

Člen 94.

Obvezen je javni natečaj za imenovanje tajnika in drugih občinskih
uradnikov, kadar se ne more prevideti s povišanjem.

Razsojevalna komisija natečaja mbra biti vsaj deloma sestavljena iz
vladnih ali občinskih funkcionarjev, imenuje jo prefekt, kadar občina za to
ne poskrbi.

Za definitivno imenovanje tajnika je treba poskrbeti tekom šestih me¬
secev od izpraznitve mesta, isvzemši določbo čl. 166 prvi odstavek, in iz-
vzemši kak drug zadržek, ki ga za zakonitega pripozna prefekt. 1

Člen 95.

Za pripustitev h natečaju, se ne sme predpisati nobene najvišje sta-,
rastne meje za one pripravnike (aspirante), ki se nahajajo v službi občin¬
skih uprav.

Občine za pripustitev h natečaju za občinskega tajnika ne morejo za¬
htevati drugih pogojev, kot so oni, ki jih predpisuje čl. 162 št. 1, 2, 3 in 4
občinskega in deželnega zakona, in ne drugega naslova, razen patenta o
usposobljenosti za službo občinskega tajnika; vsi drugi od konkurentov
predloženi naslovi veljajo le za določitev razvrstitve.

Člen 96.

Kdor se udeleži natečaja za prazna mesta v več občinah, četudi spa¬
dajo h raznim deželam, mora predložiti toliko prošenj,, kolikor je ustreznih
natečajev, priklopi pa samo eni izmed njih izvirne listine ali pravilno ove¬
rovljene prepise in li vsaki drugi pa na kolekovanem papirju sestavljen se¬
znam, ki ga izda župan, s potrdilom prefekta, in v katerem so podrobno
opisane pripravnikove listine.

člen 97.

Nikoli se ne more določiti za prednostni naslov dejstva, da je aspirant
rojen ali da biva v občini, ki razpisuje natečaj ali dežele, v kateri se nahaja.

Pri razredovanju konkurentov se ne more pripisati službi dovršeni
v občini, ki razpisuje natečaj, večje vrednosti kot oni dvršeni v kaki drugi
občini, in le v slučaju enakosti naslovov more v občini dovršena služba
dati prednostno pravico.

Člen 98.

Za tajnika in oddelne načelnike, o katerih govori čl. 84., sestavi raz-
sojevaina komisija terno izvoljivih, in imenovanje se izvrši ali s skupnim

11 !

glasovanjem o vseh treh imenih ali z deljenim glasovanjem o vsakem ime¬
nu posebej začenši s katerimkoli izmed njih.

Za druge uradnike sestavi komisija razreditev v mejah razpisanih
mest in svet imenuje odločene.

Člen 99 .

Kazni za uradnike, nastavljence in delavce so:

1) ukor; 2) suspenzija od plače ali mezde; 3) suspenzija od službe in
plače ali mezde; 4) odpust.

Disciplinarno postopanje se začne z obvestilom prizadetih v obdol-
ženjih in z določitvijo roka najmanj osmih dni za predložitev opravičil.

Kazni, ki so višje od enomesečne suspenzije od plače, se morejo na-
« ložiti le po zaslišanju mnenja disciplinarnega sveta, o katerem go.vorijo
členi 91, črka č, 100 in 101. Ukor vporablja župan.

Člen 100.

V občinah, kt so glavni kraj dežele in imajo vsaj 100.000 prebivalcev,
ima občinski'Odbor funkcije disciplinarnega sveta za tajnika.

Za druge uradnike teh občin sestoji disciplinarni svet iz dveh občin¬
skih svetovalcev, ki ju vsako leto izvoli svet, in katerih starejši vrši funkcije
predsednika, iz tajnika in dveh od slučaja do slučaja od odbora izžrebanih
uradnikov, izmed onih, ki imajo po možnosti vsaj isti čin kot obdolženec.

Člen 101.

*

Za uradnike občin, ki jih ne omenja predidooi člen, obstoji za vsako
deželo disciplinarni svet, načelovan po svetniku prefekture, ki je prideljen
občinski službi in sestavljen iz dveh tajnikov, voljenih za dve leti in vedno
zopet izvoljivih, po vseh stalno nameščenih uradnikih prej navedenih ob¬
čin in iz dveh zastopnikov prizadete občine, ki jih od slučaja do slučaja
pooblasti ustrezni občinski svet.

Do 15. decembra dostavi župan prefektu glasovnice, vsako v zapr¬
tem ovoju, ki vsebuje imenovanja od strani posameznih uradnikov za izvo¬
litev lastnih zastopnikov, priklopeč seznam uradnikov, ki se glasovanja niso
udeležili.

Vsak uradnik napiše na glasovnico dve imeni; za redne izvoljene
' člane se proglasita ona dva kandidata, ki sta dosegla najvišje število gla¬
sov, za namestnika pa onadva, ki tema neposredno sledita.

Ce iz kateregakoli vzroka tekom dvoletja odpade kateri izmed izvo¬
ljenih, zavzemajo namestniki mesto rednih članov in oni, ki so dosegli večje
število glasov, se imenujejo za namestnike.

Glasove prešteje prefekt ob udeležbi svetnika prefekture, ki je do¬
deljen občinski službi in občinskega tajnika glavnega mesta dežele ali.

112

— v slučaju odsotnosti ali zadržka — drugega občinskega uradnika glav¬
nega mesta, katerega določi župan.

Zastopniki uradnikov se ne morejo udeležiti disciplinarnih svetov,,
kadar se postopa proti uradnikom občin, pri katerih so oni isti uslužbencu

Člen 102.

Funkcije članov disciplinarnih komisij so brezplačne.

Disciplinarne komisije morejo ustmeno zaslišati prizadetega in odre¬
diti poizvedbe, preiskave in ugotovitve, ki jih smatrajo za potrebne.

Sejni zapisniki teh svetov nosijo podpise vseh udeležencev.

{  Ako uprave ne izvršijo opravil, k katerim so obvezane za sestavo
disciplinarne komisije, poskrbi za to prefekt.

Člen 103.

Za vporabo zakonskega čl. 168 pozove prefekt občinski svet, naj
sklepa o predlogu glede suspenzije tajnika in obenem sporoči prizadetemu
obdolžitve v svrho opravičil, ki se morajo predložiti v roku dvajsetih dni..

Člen 104.

Za občinske čuvaje (agenti) se ne sme vporabljati krojev ali činov-
nih znakov, ki so podobni onim vojske, mornarice ali drugih oboroženih
enot v službi države.

Člen 105.

Prepovedano je nakazovati posebne odškodnine tajniku, občinskim
uradnikom, nastavljenemu in čuvajem, razven za resnično izvršena izred¬
na dela.

Člen 106.

Občinski tajnik, uradniki, nastavljenci in čuvaji ostanejo suspendi¬
rani do končnoveljavne sodbe, od dneva sodbe ali odredbe o napotitvi ob¬
dolženca pred sodnijo ali pa od dneva direktnega poziva državnega pravd-
ništva, predstaviti se h naroku, kadar se povržejo kazenskemu postopanju
radi enega izmed kaznjivih dejanj, predvidenih v zakonskem čl. 25., in od
dneva, ko je bilo izdano zaporno povelje, ako- so podvrženi sodbi radi ka¬
kega kaznjivega dejanja.

' Člen 107.

Družini tajnika in drugih občinskih uradnikov, nastavljencev in ču¬
vajev, ki so suspendirani, je dovoljeno nakazilo za prehrano, v meri, ki ne
sme presegati ene tretjine plače ali mezde.

V slučaju da se suspenzija prekliče, ali da se kazensko postopanje
dpkonča brez obsodbe, imajo občinski uradniki, nastavljenci in čuvaji pra¬
vico do neprejetih plač, odštevši svote izplačane družini na naslov pre¬
hranjevalnih nakazil, izvzemši če, se, za iste čine, ki so povzročili kazen¬
sko postopanje, določi disciplinarna kazen, ki ji sledi odtegnitev plače.'

113

Člen 108.

Glede zastavljivosti in možnosti sekvestriranja plač in pokojnin in
glede odstopa (cesije) plač se vporabljajo za tajnika in druge občinske
uradnike ter za nastavljence določbe zakona z dne 30. junija 1908, št. 335,
in pravilniki! z dne 24. septembra 1908, št. 574.

POGLAVJE VI.

O pravilnikih o občinski policiji in občinski službi ter o občinskih

pristojbinah.

Člen 109., ;

Občine določajo s pravilniki o občinski policiji pravila:

1. za izvrševanje prodaje tržnih predmetov;

2. za užitnine in davščine na živila — surovine, ki se začasno nalo¬
žijo, kadar krajevne okoliščine in običaji opravičujejo njih umestnost;

3. za snažnost naseljenih prostorov in notranjih hišnih dvorišč; o
načinu in času gradnje, vzdrževanja in .izpraznjevanja smetiščnih jam in
greznic;

4. za odstranitev nesnage in snega s potov in drugih javnih prosto¬
rov in za škropljenje teh;

5. za vzdrževanje svobodnega kroženja na javnih prostorih in za
ureditev kretanja občinstva;

* 6. za prepoved prehoda vozil ali živali na gotovih krajih ali ob go¬
tovih urah, ako se pokaže potreba, izvzemši določila za bilciklje v pravil¬
niku z dne 16. decembra 1897, št. 540, in za avtomobile in motocikle v cest¬
nem policijskem pravilniku z dne 8. januarja 1905, št. 24, in v pravilniku z
dne 29. julija 1909, Št. 710 za vozila na mehaničen pogon brez tira; za do¬
ločitev prostorov za sejme, trge in javne igre, brez predsodka glede pra¬
vic meječih lastništev;

7. za kopališča na javnih prostorih;

' 8. za čuvanje in kroženje motečih ali nevarnih živali;

9. za zložitev, shrambo in varstvo vnamljiv-ih snovi; za druge pre-
vvGnostne ukrepe, da se izogne požarom, tako v naseliščih kot na prostem,
fin za ukrepe glede brzega pogašenja;

10. za izvrševanje šumnih ali kako drugače motečih'rokodelstev in

obrti.

Z istimi pravilniki se sme tudi določiti pravila, da se prepreči zlora¬
ba zvonenja zvonov in pravila za službo vratarjev.

Občine imajo tudi sicer pravico, prevideti za druge predmete slične
onim v pričujočem členu navedenim, katerih ne urejujejo zakoni in splošni
pravilniki.

8

114

V nobenem slučaju ne smejo občine predpisati rabe sredstev in pred¬
metov, ki niso v javnem lastništvu, ali katerih monopol pripada drugim na
podstavi privilegija, ne da bi se bil sklenil z lastniki privilegija cenik (ta¬
rifa), ki naj izključi vsako zlorabo. Ta cenik se mora predložiti v odo-
brenje oblasti, ki ima pravico odobriti pravilnik.

Člen 110.

Občine previdijo s pravilniki za poljsko policijo:

1. za splošna občestva na pašnikih, ki obstojajo na zasebnih po¬
sestvih; ^ ■ " ,,

2. za gonjo živali na pašo in njih varstvo in za zaprečitev poljskih
tatvin;

3. da se izogne zlorabnim prehodom po zasebnih zemljiščih;

4. za vzdrževanje kanalov in drugih konzorcijskih naprav, ki so na¬
menjene namakanju in odtekanju, posebno ha izboljšanih ali osušenih zemlji¬
ščih, in za dobro upravljanje vod za javno rabo občine in onih, ki so pred¬
met kakega konzorcija, ki zadeva koristi večine prebivalcev občine ali ene
frakcije, v kolikor tega ne previdevajo zakoni in splošni pravilniki;

5. za ureditev paberkovanja in izvrševanja drugih podobnih pravic
na zasebnih dobrih, ako ima prebivalstvo kaj teh pravic;

6. za vzdrževanje in policijo pokrajnih cest, v kolikor ne previdevajo
zakoni in splošni pravilniki;

7. za prepoved prevažati bremena na način, ki nasprotuje ohranitvi
cest v dobrem stanju;

8. o dobah in načinih za uničevanje živali, žuželk, trtnih gliv (hripto-
gam) in poljedelstvu škodljivih rastlin, v kolikor ne previdevajo splošni
zakoni in pravilniki;

9. da uredi izvrševanje pastirstva in mlekarske industrije.

Občine imajo tudi pravico prevideti za druge predmete slične onim v
pričujočem členu navedenim, katerih ne urejujejo zakoni in splošni pra¬
vilniki.

Člen 111. ;

Snov stavbenih pravilnikov so sledeči predpisi:

1. sestava posvetovalne stavbene komisije;

2. določitev obsega (perimetra) naselišča, za katero naj veljajo pred¬
pisi pravilnikov;

3. gradnje, poprave, podretja, jaihe in skladišča za gradivo iz slič¬
nih vzrokpv, in tozadeyne obveznosti lastnikov, da se ne ovre ali ogrozi
prehodnosti, in da se ne ogrša izgleda naselišča;

4. omet in barve zidov in pročelij, kadar'njih stanje ogršuje izgled
naselišča, ozirajoč se pa tako na javne kot na zasebne stavbe, ki imajo
značaj spomenikov;

115

5.  največja višina stavb v razmerju s širino poti in dvorišč;

6. štrline (sporgenze) katerekoli vrste na javnih potih in trgih;

7. dela, ki se imajo izvršiti v javnem podzemlju in oblika zaklopnic,
ki se otvorijo na krajih javnega prehoda;

8. položaj in vzdrževanje hišnih številk;

9. naprava, vzdrževanje in poprava cestnih tlakov, obočnih hodišč,
ploščadi na javpih cestah in trgih, v slučaju če se ta dela morejo po za¬
konu deti v breme zasebnikov;

10. ogledi del, ki jih mora vršiti pooblaščenec občine, da ugotovi, da
se pri izvrševanju del izpopolnjujejo določbe zakonov in predpisov.

Člen 112.

Za pravilnike o higijeni se vporabljajo določbe čl. 199. zakona z dne
1. avgusta 1907, št. 636 (enotno besedilo).

Člen 113.

Za službe, katerih ustanovitev in izvrševanje neposredno prevze¬
majo glasom zakonskega čl. 195 občine, morajo one sestaviti posebne pra¬
vilnike, ki/se sklenejo in odobrijo po navodilu določil, na katere se sklicuje
isti člen.

Člen IH.

Občine, ki so glasom zakonskega čl. 193., predzadnji odstavek po za¬
konu pooblaščene nalagati pristojbino na pozidljivo površino, morajo dolo¬
čiti merilo (kriteriie) za obdavčenje teh stavbišč s posebnim pravilnikom,
ki je potrjen v soglasju z določili, na katere se sklicuje isti člen.

Člen 115.

Med ceniki, ki so jih občinski odbori pooblaščeni določevati po za¬
konskem čl. 139, št. 9. niso vsebovani oni za ladje in druga prometna sred¬
stva v pomorskih lukah, marveč jih še nadalje določujejo pristaniški kapi¬
tani s poobiaščeniem ministra za mornarico, v soglasju z določbo čl. i63
'in 187 zakonika za trgovsko mornarico in čl. 837 ustreznega pravilnika, po¬
trjenega s kr. odlokom z dne 20. novembra 1879, št. 5166, serija 2.

Člen 116.

Občine določijo za izvrševanje priznane jim nakladne pravice v so¬
glasju z  zakoni in s splošnimi ali deželnimi pravilniki in z odobrenjem de¬
želnega upravnega odbora:

a) tarife za vsako pristojbino in merila za njih ugotovitev;

b) pravila za sestavo matice davkoplačnikov in za odločanje v re-
kurzih prve stopnje.

116

Člen 117.

Za sestavo matice pristojbin previdi občinski odbor, ki sme tudi
vporabiti pripravljalno delo posebnih od njega imenovanih komisij.

O rekurzih prve stopnje proti vpisom v matice odloča komisija, ki jo
voli občinski svet iz lastne srede.

Navedena komisija sestoji iz enaindvajsetih članov v občinah, ki
imajo nad 400.000 prebivalcev, iz petnajstih v občinah z nad 200.000 pre¬
bivalci. in enajstih v občinah z nad 50.000 prebivalci, iz sedmih v občinah
. z nad 10.000 prebivalci, iz petih v občinah z nad 5000 prebivalci in iz treh
članov v vseh drugih.

Glasovanja so omejena na 12, 9, 4, 3 ali dve imeni, v razmerju s tem,
ali mora komisija biti sestavljena iz 21, 15, 11, 7, 5 ali treh članov.

Izvoljeni so oni 1 , ki so odnesli večje število glasov.

Komisija imenuje v prvi seji predsednika iz lastne srede z. absolut¬
no večino glasov.

Posle tajnika komisije vrši s posvetovalnim glasom občinski tajnik
ali njegbv namestnik.

Člen 118.

Na komisijo morajo rekurirati vsi plačevalci davščin in doklad v ob¬
čini, kakoršnekoli vrste naj bi že one bile, in sicer ne samo v lastnem in
neposrednem interesu tn proti nakladam, ki nje zadevajo, ampak, tudi, da
zaihtevajo, naj se pristojbina vporablja v dolžni meri na onega, ki je bil
nepravično oproščen ali nezadostno obremenjen.

Člen 119

\ *

Proti odlokom komisije prve stopnje je dopuščen rekurz na deželni
upravni odbor.

Člen 120.

O vprašanjih glede pripadnosti pristojbin raznim občinam iste de¬
žele odloča na rekurz plačevalcev ali občin deželni upravni odbor: če vpra¬
šanja zadevajo občine, ki pripadajo različnim deželam, odloča minister za
notranje zadeve.

Člen 121.

V dobah, ki jih določajo ustrezni pravilniki, se mora — za to poskrbi
župan — objaviti vsaj skozi 15 dni na občinski razglasni deski matica po¬
sameznih občinskih pristojbin.

Novi vpisi in spremembe v razmerju s predidočim letom se v istem
roku naznanijo prizadetim potom občinskega sela.

Ko je pretekel po pravilnikih določeni rok za predložitev prvostop¬
nih rekurzov, sestavi občinski odbor na podstavi matice seznam neizpod-

117

bijanih ali ugotovljenih prihodov, ki se potem, ko jih je vidiral prefekt in so
bili objavljeni skozi osem dni, 'izterjajo.

Ako občinski svet ne sestavi komisije, ali ako ta ne izvrši svoje na¬
loge v določenih rokih, ali ako občinski odbor ne pripravi ali ne preda se¬
znamov v določenih rokih, ali ako jih je sestavil nepravilno in so dani zna¬
ki, da je smatrati, da je davščina nepravično razdeljena, izzove prefekt te¬
kom 15. dni od zapada roka ukrepe deželnega upravnega odbora.

Smejo se sestaviti matice ter glavni in pomožni seznami za pristoj¬
bine, predvidene po bilanci tekočega leta in za dve predidoči. Za sporne
ali naknadno ugotovljene dolgove se smejo sestaviti pomožni seznami tudi
po preteku dvoletja,

Predno prefekt ali, če je pooblaščen, podprefekt, vidira sezname pri¬
stojbin, se mora zagotoviti, da ustrezajo v bilanci preračunanim zneskom
in da soglašajo s pravilniki in posebnimi tozadevnimi tarifami.

V pričujočem členu navedene odredbe prefekta, so končnoveljavne.

Člen 122. '

Za predvzetje ali izterjatev sodnih stroškov ali denarnih kazni v ka¬
zenskih postopanjih glede prestopkov policijskih, stavbnih, občinsko-pri-
stojbinskih pravilnikov, se izpolnjujejo pravila določena po zakonih z dne
26. januarja 1865, št. 2134, in 29. junija 1882, št. 835, po tarifi, odobreni s kr.
odlokom z dne 23. decembra 1865, št. 2701, in po pravilniku z dne 10. de¬
cembra 1882, št. 1103.

Tudi pri razdelitvi donosa denarnih kazni in nagrad med občinami in
čuvaji, ki so izsledili prestopke občinskih pravilnikov, se izpolnjujejo pra¬
vila določena po zakonu z dne 26. januarja 1865, št.'2134.

POOLAVJE VIL

O vladnem nadzorstvu in vtiku ter o področju deželnega
upravnega odbora.

Člen 123.

Zapisniki sklepov občinskih svetov in občinskih odborov, o katerih
govori čl. 211 zakona, se morajo predati prefektu ali podprefektu v dveh
prepisih za vsak predmet, da se eden shrani v arhivu prefekture ali pod-
prefekture.

Ako gre za v drugenf sezivu sprejete sklepe, se mora pridružiti za¬
pisnik prve seje, o kateri govori prvi del čl. 50 predležečega pravilnika.

Roki navedeni v čl. 213 in 214 zakona tečejo od dneva vpisa v pro¬
tokol prefekture ali podprefekture, tudi če ni bilo izdano ali Če je bilo t  za¬
mudo izdano potrdilo navedeno v čl. 205 zakona.

i

118

it- *

Člen 124..

Sklepi in druga dejanja, za katere zakon izrecno zahteva odobrenje
kakega nadrejenega oblastva, niso izvršni tudi če so opremljeni z vizumom,
ako nimajo tega odobrenja; tudi na podstavi čl. 214, 2. odstavek, se jih ne
more proglasiti izvršnim, razen če tega izrecno ne dovoljujejo posebne
določbe.

Vizum izvršnosti in odlok o odobritvi bilanc, se morajo tem priložiti.

Člen 125.

Sklepe tičoče se neobveznih izdatkov razveljavi prefekt, ako naspro¬
tujejo določbi čl. 312 zakona, ali če občine presežejo zakonito mejo doklad,
kadar niso bile za to pooblaščene v smislu 313 in sledečih členov zakona.

Člen 126.

Prefekt imenuje čuvaje okrajnih ječ in ima pravico jih suspendirati
in odstaviti.

Potrjuje sluge imenovane od občinskih zakupnikov pobiranja užitnine
in pristavlja vizum na patent o imenovanju davčnih nabiralcev.

Prizna kot čuvaje javne varnosti poljske, davčne, gozdne in druge
občinske čuvaje na mestih, ki so ustanovljena in odobrena na temelju v
oblikah zakona sklenjenih in odobrenih pravilnikov in izdaja potrdilni odlok
posebnim čuvajem, ki jih občina postavi za straženje lastne imovine.

Člen 127.

Na prefektove komisarje, ki začasno vodijo občinske uprave, sme
prefekt v mejah 3. odstavka čl. 1 prenesti pravice, ki jih ima sam po za¬
konu; vendar mora posamezne njihove odredbe potrditi.

Isti postopek more vporabiti prefekt v slučaju predvidenem po čl.
321 zakona.

Člen 128.»

V izvrševanju čl. 220 zakona mora deželni upravni odbor, predno
izda uradni nalog za izdatek, ki se smatra obveznim, odločiti, ali je obve¬
zen in poskrbeti po potrebi za ustrezno vpostavitev v bilanco, zadržujoč iz-
danje naloga, dokler ni potekel rok, v katerem je mogoče hierarhičnim po¬
tom vložiti rekurz proti ugotovitvi obveznosti, ali dokler niso rešeni pred¬
loženi rekurzi.

Člen 129.

Občinski pravilniki za občinske davščine in doklade ter stavbni in
poljsko-policijski pravilniki se morajo objaviti na razglasni deski skozi 15
dni, ko so zadobijil odobrenje deželnega upravnega odbora, pravilniki za
mestno policijo pa po vizumu prefekta.

119

Tudi pravilniki o higijeni odobreni v smislu čl. 200 zakona z dne 1.
avgusta 1907, št. 636 (enotno besedilo), se morajo objaviti na v predildočem
odstavku določeni način.

Zbirko pravilnikov in cenikov, o katerih govori št. 37 priloge št. 4
mora imeti občinski urad na razpolago občinstvu za vpogled.

Člen 130.

Imena prestopnikov občinskih pravilnikov, ki so poravnali prestopek
ali ki so bili obsojeni s pravomočno sodbo, se morajo objaviti) na raz¬
glasni deski.

ČETRTI NASLOV.

O deželni upravi.

POGLAVJE I.

O deželnem svetu.

CLen 131.

Naznanilo o sezivu deželnih svetovalcev k prvi seji rednega zase¬
danja napravi .bivši predsednik, in ga, če treba, ponovi.

Za drugi seziv deželnih svetovalcev k redni ali izredni seji ni potreb¬
no novo naznanilo, akft je naznanilo za prvo sejo navajalo tudi dan druge
za slučaj da bi se izkazala za potrebno.

Člen 132.

Deželnemu svetu predseduje službeno n.ajstarejši svetovalec, ako
manjkata predsednik in podpredsednik.

Ce manjkata tajnik in podtajnik, prevzame njih funkcije začasno naj¬
mlajši svetovalec.

Člen 133.

Vsaka dežela mora imeti ogjasno desko za objavo onih sklepov • in
spisov, o katerih se mora občinstvo obvestiti.

Člen 134.

Tekom leta od deželnega sveta v izrednih sejah sprejeti sklepi se
morajo objaviti s spisi rednega zasedanja.

Razveljavljeni sklepi se ne objavijo.

Člen 135.

V zakonskih členih 132 in 203 vsebovane določbe se vporabljajo tudi
za deželne svete za naprave, ki so v korist celokupnega prebivalstva de¬
žele ali več v njej obseženih občin, in za katere niso vporabna pravila do¬
brodelnih in karitativnih zavodov.

120

Člen 136.

Za sklepe deželnega sveta se vporabljajo določbe čl. 49.

POGLAVJE II.

O predsedniku in članih deželnega zastopa: o uradu, tajniku in o
uradnikih ter nastavijencih dežele.

Člen 137.

Volitev predsednika in članov deželnega zastopa se vrši z ločenim
glasovanjem. Za to volitev se vporabljajo določbe čl. 55, 56 ki se nanašajo
na volitev župana in občinskega odbora.

Člen 138.

V svrho' čl. 248 zakona se šteje tudi predsednika deželnega zastopa
med deželne zastopnike:

Člen 139.

Deželni zastop sklicuje predsednik.

Zastop se sestane vsaj dvakrat na mesec za odpravo poslov.

Za deželne zastopnike je porabna določba čl. 57.

Člen 140.

Dnevnica predsedniku in članom deželnega zastopa, o kateri govori
čl. 285 zakona, ne sme nikoli presegati 10 lir za vsak dan seje, poleg povra¬
čila dejanskih potnih troskov.

Člen 141.

Minister za notranje zadeve da po sporazumu z drugimi ministerstvi
potrebna navodila za splošno poročilo, ki ga je deželni zastop dolžan pred¬
ložiti vsako leto po čl. 250 št. 10 zakona.

Člen 142.

Za sklepe deželnega zastopa se vporabljajo določbe čl. 58.

Člen 143.

Glavni tajnik deželne uprave ali njegov namestnik prisostvuje sejam
zastopa, ima posvetovalen glas glede zakonitosti vsakega predloga ali
sklepa, in vodi sejni zapisnik, ki ga morajo podpisati predsednik, službeno
naistarejši zastopnik in tajnik. On mora voditi zapisnico vseh, ki so se ude¬
ležili sej in ki so izostali. Ta zapisnica podpisana v vsaki seji po udeleženih
članih se predloži deželnemu svetu v prvi seji rednega zasedanja.

Člen 1.44.

Deželni zastop mora sestaviti poseben pravilnik za uradnike in na-
stavljence deželnih uradov v soglasju s čl. 91.

121

Za uradnike in nastavljence deželnih uradov so porabne določbe
-členov 89, 92. 93, 94, 95, 97, 98, 99, 100, 102, 104, 105, 106; 107 in 108.

Člen 145.

Glavni tajnik deželne uprave mora voditi za deželne službe sezname
in zapisnice (registre) podobne onim, ki so določeni za občinsko upravo s
prilogo št. 4.

Člen 146.

Za izterjatev, vplačilo in likvidacijo pravic tajništva, o katerih go¬
vori čl. 272 zakona, veljajo pravila določena s čl. 85.

, Člen 147.

Sklepi deželnega zastopa, o katerih govor« čl. 251 zakona, se morajo
-objaviti na oglasni deski in, v izvlečku, v Uradnem vestniku dežele;

POGLAVJE III.

O nadzorstvu in vtiku vlade in o področju deželnega upravnega odbora.

Člen 148.

Zapisniki o sklepih deželnih svetov in zastopov se predajo prefektu
v izvlečkih, ločenih po posameznih predmetih, v dveh prepisih.

En prepis se mora shraniti v arhivu prefekture.

' V čl. 267 zakona navedeni rok teče od dnevke vpisa v protokol pre¬
fekture, četudi ni bilo izdano ali če je bilo z zamudo izdano potrdilo, nave¬
deno v čl. 265 zakona.'

Člen 149.

Za dežele so porabne določbe členov 123, drugi' odstavek, 124, 125,
127 in 128.

Enako je. porabna določba čl. 122.

Člen 150.

V rednem zasedanju da prefekt vpisati v dnevni red deželnega sveta
vse predmete, ki se tičejo splošne koristi države in za katere je deželni
svet dolžan poskrbeti.

PETI NASLOV.

OBČINSKIM IN DEŽELNIM UPRAVAM SKUPNE DOLOČBE.

POGLAVJE i.

Splošne določbe.

Člen 151.

Ako je svet iz kakoršnegakoli vzroka skrčen na tako število sveto¬
valcev, da ne more poslovati, in ako ne steče podmena, o kateri govori 1.
odstavek čl. 280 zakona, se preide h nadomestnim volitvam.

122

Člen 152.

V občinah razdeljenih v frakcije z ločenim zastopstvom se vsakokrat,
ko število iz kateregakoli vzroka odpadlih svetovalcev doseže dve tretjini,
ali preseže eno tretjino svetovalcev, ki pritičejo občini, previdi za splošne,
odnosno za nadomestne volitve za vsa prazna mesta.

Isto pravilo se vporablja za deželne volitve.

Členi 153, 154, 155.

Razveljavljeni, ker se ne več predvideva delne obnove občinskega
sveta in deželnega sveta.

Člen 156.

V slučaju razveljavljenja volitev se izvoljeni ne smejo udeleževati sej
sveta, izvzemšš ako je bil vložen rekurz proti razveljavljajočemu sklepu in
ako je pristojni pravosodni zbor odložil njega izvršitev.

Člen 157.

Izredno na mesto drugega izvoljeni odbornik ali deželni zastopnik ne
pridobi starostne predpravice nadomeščenca na škodo službujočih odbor¬
nikov ali deželnih zastopnikov.

Člen 158.

Kadar niso otvorjena zasedanja svetov, sprejemajo odbori in zastopi
na znanje ostavke, ki jih predložijo njih člani in tudi one svetovalcev.

V slučaju da se branijo sprejeti ali ne sprejmejo ostavke, sme odsto-
pivši član zahtevati od deželnega upravnega odbora, da vzame na znanje
njegovo ostavko s tem da vporabi po čl. 220 in 269 dano mu oblast.

Ostavke ni mogoče več umakniti, ko je že bila vzeta na znanje.

Člen 159.

Kadar se za službo župana, odbornika, piedsednika deželnega sveta
in deželnega zastopa izv.njena osi ca znajde v enem izmed slučajev omen¬
jenih v či. 25 in 26 zakona, izzove prefekt odredbe pristojnih zborov za
zbris iz volilnih imenikov ali za odpad iz službe svetovalca.

Zbris iz volilnih imenikov povzroči po golem pravu zgubo službe
svetovalca; in ta zgubo službe župana, odbornika, predsednika deželnega
sveta in deželnega zastopa ter deželnega zastopnika.

1  Glede zgube županske službe v smislu predzadnjega odstavka čl. 149
zakona, se izpolnjujejo določbe 1: odstavka čl. 160 predležecega pravilnika.

,Clen 160.

Zgubo služb svetovalca, odbornika ali deželnega zastopnika v slu¬
čajih predvidenih po čl. 287 in 288 zakona proglasi uradoma občmsRl oC-

123

nosno deželni svet po preteku roka desetih dni od sodnijske obvestitve pri¬
zadetega o predlogu za zgubo.

Tozadevno izjavo sme izzvati vsak državljan ali prefekt: nikdar pa
ne povzroči, da se odpadli nadomesti z onimi, kil so zadobiii najvišje število
glasov v smislu čl. 87 zakona,-tudi če je vzrok obstojal že pred volitvami.

Proti izjavi o zgubi službe in proti zavrnitvi proglasiti zgubo je do¬
puščen v slučaju čl. 287 rekurz v mejah čl. 91 in 97 zakona in v slučaju čl.
289 rekurz po izredni poti na kralja ali na IV. sekcijo državnega sveta po
pravilu uvodnega odstavka čl. 382 zakona.

Člen 161.

Zapisnik sej mora vsebovati imena svetovalcev navzočih pri glaso¬
vanju o posameznih predmetih z navedbo onih, ki so se glasovanja zdržali.

Glede sklepov, ki sp  tičejo oseb, se mora v zapisniku ugotoviti, da se
je glasovalo s tajnim skrutinijem.

Če sklepi zadevajo osebna vprašanja, mora biti v zapisniku ugotov¬
ljeno, da se je tudi sklepalo v tajni seji.

Člen 162.

Pri glasovanjih s tajnim skrutinijem iz kateregakoli razloga sporne
ali razveljavljene glasovnice morajo vidiratil predsednik, najmanj en skru-
tirfator ter tajnik, in shraniti se jih mora v arhivu.

Člen 163.

Potrdilo o izvršeni objavi sklepov občinskega in deželnega sveta,
občinskega odbora in deželnega zastopa mora, ako je objava predpisana po
zakonu ali pravilniku, nositi omembo, ali so se dvignili ugovori proti njim.

To potrdilo se mora prenesti na vse prepise sklepov, izdane v kateri¬
koli namen po tajništvu občine ali dežele.

Člen 164.

Kraljeva vlada more vsaki čas tako na rekurz kot na ovadbo ali
na lastni podnet s kraljevim odlokom po zaslišanju državnega sveta progla¬
siti ničnost odredb in sklepov, ki vsebujejo kršitve zakonov in splošnih ari
posebnih pravilnikov.

Ničnost se razteza tudi na odnosna odobrenja deželnega upravnega
odbora in prefekta.

Člen 165.

V slučaju razpusta občinskih in deželnih svetov pade izdatek za ko¬
misarja ali komisijo, o katerih govori čl. 324 zakona, v breme občinskega
in deželnega erarja.

Komisar in komisija morajo napraviti poročilo o odredbah izdanih
tekom njih poslovanja.

124

Poročilo morajo predložiti ustreznim upravam in prefektu.

Svetom je pridržana pravica sklepati o njih tisku.

Isti dan ko se javi izid volitev izvoljenim, sezova komisar irt komi¬
sija svet za volitev občinskega odbora in deželnega zastopa. V trenutku, ko
je sklep o izvolitvi dobil izvršilno moč, mora komisar in komisija predati
službo odboru ali zastopu.

POGLAVJE II.

O blagajni m blagajniku.

ČJen 166.

Župan in predsednik deželnega zastopa morata v presledkih največ
dveh mesecev napraviti v navzočnosti blagajnika (tudi če je ta izterjevalec
ali nabiralec) in v navzočnosti tajnika občine in dežele ter računovodje,
kjer je ta, pregled glavnice, ki je v blagajni, in stanja izterjatev.

Pregled blagajne konzorcijalnega blagajnika vrši za ves konzorcij
njegov predsednik, ki se mora zagotoviti, da so dejansko v blagajni glav¬
nice, ki pritičejo vsaki občini na temelju poročil o stanju, ki jih predložijo
odnosni župani.

Isti pregled se mora izvršiti, ako ima blagajnik poslovodstvo drugih
javnopravnih teles. g

O vsakem pregledu se napravi zapisnik v trojnem izvirniku, podpisan
od vseh udeležencev: enega se izroči blagajniku, drugega se hrani v ob¬
činskem uradu ali v deželnem uradu, tretjega se odpošlje prefekturi ali pod-
prefekturi.

Predidoče določbe niso vporabne, ako je blagajniška služba občine

ali dežele poverjena kakemu emisijskemu zavodu, toda v pogodbi se morajo

*

določiti pravila za izvedbo nadzorstva nad vplačili, da se more v nedolgih
presledkih zaznavati stanje tekočega računa in da se zagotovi redno pla¬
čevanje plačilnih nalogov.

Člen 167.

Pri vsaki premeni župana ali deželnega zastopa se izvede Izreden
pregled blagajne.

Izredne preglede blagajne more vedno odrediti uprava in vladni
uradi, od katerih ta odvisi. Ti morejo tudi zahtevati da se — za to poskr¬
bijo računski uradi občine in dežele — zapisniki tako rednih kot izrednih
pregledov opremijo z izvlečkom iz glavne knjige, ki ugotavlja da so izter¬
jatve in izplačila, izvršena v vsakem členu bilance, v soglasju z izvršenim
pregledom.

Pri teh pregledih se tudi mora ugotoviti ali se držijo inventarji z za¬
porednimi dodatki in premembami točno v soglasju s čl. 175.

•

I

125

Člen 168.

Izterjevalci — blagajniki, blagajniki ki vodijo posle več občin in po¬
biralci — blagajniki morajo voditi ločeno knjigovodstvo in ločeno hraniti
glavnice in vrednostne papirje vsake uprave!

Emisijski zavod^ ki vodijo blagajniško službo ene ali več občin ali
dežel so oproščeni obveze, hraniti ločeno glavnice vsake uprave, in tudi
obveze, ki izvira iz določila drugega odstavka čl. 171, izvzemši vrednostne
papirje, ki jih je treba v vsakem slučaju držati ločene.

Člen 169. .

Tako blagajnik, kot izterjevalec in pobiralec, ki imata službo blagaj¬
nika, so dolžni položiti jamščino v nepremičninah ali v državnih vrednost¬
nih papirjih, ki ni manjša od ene šestine dejanskih prihodkov občine in de¬
žele; ne morejo biti oproščeni te-obveze.

Vendar se more jamščino samo položiti v nižji svoti kot je gori na¬
vedena, in to določi posebni pravilnik za blagajniško službo, sklenjen od
sveta in odobren od prefekta po zaslišanju prefekturnega sveta, če je ie v
pravilniku samem določena najvišja svota, ki jo sme blagajnik hraniti v bla¬
gajni in katera nikoli ne sme preseči dveh tretjin jamstvenega zneska, in če
so predpisane oblike za deponiranje svot, ki to mero presegajo.

Določba predidočega odstavka ni porabna, kadar je vodstvo blagaj¬
niške službe dežele ali občin poverjeno emisijskemu zavodu; v tem slučaju
se mora v tozadevnih pogodbah določiti mejo neplodonosne naložbe v bla¬
gajni.

Položitev in odveza jamščine blagajnikov se morajo za občine pred¬
ložiti v odobrenje prefektu, za dežele pa v vizum računskega dvora. Ce so
blagajniki obenem izterjevalci ali pobiralci, se razentega Uporabijo tako za
položitev kot za odvezo njih jamščin določbe zakona o pobiranju neposred¬
nih davkov, enotno besedilo z dne 29. junija 1902, št. 281 (sedaj enotno be¬
sedilo z dne 17. oktobra 1922, št 1440) in ustreznega pravilnika z dne 10.
julija 1902, št. 296.

Za ocenjenje jamščine blagajnikov se vporabljajo določbe čl. 17 in 18
navedenega zakona o pobiranju davkov.

Člen 170.

Za blagajnike so vporabni slučaji nezdružljivosti, navedeni v čl. i4 in
15 zakona z dne 29. junija 1902, št. 281 (enotno besedilo), sedaj enotno be¬
sedilo z dne 17. oktobra 1922, št. 1440.

Člen 171.

Blagajnik mota, če ta urad ne obstoja pri izterjevalcu, pobiralcu ai:
pri kakem emisijskem zavodu, imeti urad v sedežu uprave ali v prostoru, ki
ga določa službena pogodba o bremenih.

126

Blagajnik mora, tudi če Je izterjevalec ali nabiralec, imeti oldopno
blagajno, določeno izključno za fonde občine ali dežele, hraneč ločeno
fonde tekočega računa od onih, ki so pridržani za posebne namembe.

V slučaju izrednih prejemkov (inkasov) od posojil, od izterjanja glav¬
nic ali česa drugega, sme deželni upravni odbor odrediti, da se naložijo v
Državni hranilnici in posojilnici (Cassa dei depositi e prestiti) ali v kakem
emisijskem zavodu, ali v poštni hraninici, v imenu občine ali dežele, da se
obrokoma previdi za porabo odnosnih fondov. Naložba je obvezna, kadar
ti prejemki skupno s fondi v blagajni presegajo dve tretjini jamščine, iz-
vzemši če se poda dokaz o bližnjih izplačilih istovrednih svot.

Člen 172.

Uprava je dolžna predati blagajniku:

a) proračunsko bilanco z izvršno močjo;

b) izvršne sklepe glede storniranja, dviga iz fondov za nepredvidene
izdatke in iz rezervnih fondov; sklepe, ki se tičejo izplačil na kalkulirane
fonde in kakoršnekoli druge sklepe o novih ali višjih izdatkih, kakortudi
odredbe župana in predsednika deželnega zastopa, o katerih govori čl. 204;

c) obvestila' o imenovanju' upraviteljev.

Člen 173.

Blagajnik mora v tekočem voditi in s potrebnimi jamstvi hraniti:

1. blagajniško zapisnico;

2. dnevnik prihodkov, ki mora biti v naprej vidiran po načelniku
uprave ali po njegovem pooblaščencu;

• 3. zapisnico seznamov in naslovov pobranih svot in potrdila večjih
prihodkov;

4 .  plačilne naloge razdeljene po členih in časovno urejene;

5. zapisnike o pregledu blagajne;

6. vse druge zapisnice, ki tii se izkazale za potrebne radi važnosti
poslovanja, ali ki so 'predpisane po posebnih pravilnikih in službenih po¬
godbah.

Člen 174.

Kadar iz kateregakoli vzroka preneha poslovanje blagajnika, se mora
s preštetjem blagajne izvršiti pregled, o katerem govori predidoči čl. 166 in
se mora sestaviti poseben zapisnik, ki se priklopi računu, da se tako loči
odgovornost bivšega od odgovornosti novega blagajnika.

POGLAVJE III.

O imovini in o pogodbah.

Člen 175.

Vse imetje dežel in občin, naj bo katerekoli narave, mora biti popi¬
sano v inventarju v soglasju s čl. 177 in 257 zakona.

Inventar javnorabnih imetij sestoji iz popisa njih stanja.

127

Oni nepremične zakladne imovine napravljen v posebnih trajnih za-
pisnicah mora vsebovati naslednje podatke:

a) kraj, ime, razsežnost, kakovost in katastralne označbe:

b) naslove pridobitve;

c) cenitve in obdavčljivi prinos;

č) služnosti in bremena, s katerim so obložene;

d) posebna poraba, ki so .ji odmenjene.

Stalne zapisnice morajo vsebovati razlikovanje plodonosnih in ne-
plodonosnih imovin.

Pravice, služnosti in akcije, ki se po čl. 415 civilnega zakonika sma¬
trajo za nepremičnine, se popišejo skupaj z zemljiščem, na katero se nana¬
šajo in če se ne nanašajo na nepremičnine občine ali dežele, se posebej
popišejo. t

Vsi premični predmeti, naj spadajo v katerokoli kategorijo, se morajo
izročiti tajniku ali drugemu stalnemu uradniku, ki bo zanje odgovoren,
potom inventarjev, ki razkazujejo:

1. označbo naprav ali prostorov, v katerih se predmeti nahajajo:

2. njih imenovanje po različni naravi in vrsti;

3. količina ali število po raznih vrstah;

4. na temelju nabavne cene določeno vrednost, če ni na drug' način
ugotovljena.

Pravice in akcije, ki jih čl. 418 civilnega zakonika smatra za premič¬
nine, se posebej popišejo.

Vsi porasti ali znižanja, ki se pojavijo v vrednosti ali stanju Imo¬
vine, se morajo vpisati v zapisnico.

Člen 176.

Skupki pogojev (capitolati) za pogodbe presegajoče petsto lir za
občine in tritisoč lir za dežele morajo zadobiti odobrenje občinskega sveta
odnosno deželnega sveta.

V njih morajo biti določena pravila za izročitev in odobrilo (kolav-
dacijo) del, kakor tudi za zakupodajo, za razdor pogodbe, za zasego in za
rubež; v slučaju molka se smatrajo za porabne določbe čl. 337 in 365 za¬
kona o javnih delih. <

Skupki pogojev za pogodbe presegajoče osemtisoč lir se morajo ne¬
posredno predati prefekturnemu svetu, da poda svoje mpenje v smislu čl.
186 zakona.

Člen 177.

Za odtujitve, rabodaje in zakupodaje, za katere so potrebne javne
dražbe v smislu čl. 183 in 258 zakona, se izpolnjujejo pravila predpisana v
II. naslovu pravilnika o splošnem državnem računovodstvu z dne 4. maja
1885, st. 3074.

128

Za zasebno draženje se izpolnjujejo določbe čl. 100 istega pravilnika.

Ali se izbere dražba ali zasebna pogajanja, o tem mora sklepati ob¬
činski svet in to določa važnost predmeta ali pa narava službe, za katero
ie treba prevideti. Tak sklep se more napraviti tudi ob odobrenju načrta, o
katerem govori čl. 306 zakona.

Navadni vizum na sklepe svetov v smislu čl. 214 zakona in oni, ki ga
predpisujeta za pogodbe člena 184 ;n 258, ali sklepi,.ki so se napravili s so¬
udeležbo nadzornega oblastva, ne morejo nikdar nadomeščati prefektovega
odobrenja %

Prefektovo odobrenje ni potrebno, kadar se pri dveh dražbah ni ogla¬
sil noben ponudnik, ali kadar se pri njih ni doseglo po upravi določene
meje; toda v tem slučaju se v pogodbi na podlagi zasebnega draženja (lici¬
tacije) ali zasebnih pogajanj ne sme premeniti v škodo občine ali dežele po¬
gojev in meje cene, ki so določeni za javne dražbe.

Vizum se mora pristaviti na spise o končnoveljavni prisodbi, kadar
ni obveze da sledi formalna pogodba.

Iz težkih razlogov javne koristi občine in dežele more prefekt po za¬
slišanju prefekturnega sveta odreči izvršno veljavo pogodbam, tudi če so
priznane za veljavne.

Člen 178.

Pravilnike za službe dane v oskrbništvo, o katerih govorita čl. 189 in
258 zakona, mora skleniti svet.

Tudi za te je potrebno predhodno odobrenje prefekta, ako njih zne¬
sek zahteva formalnost javnih dražb, izvzemši določil čl. 16 zakona z dne
29, marca 1903, št. 103 o neposrednem prevzetju javnih služb s strani občin,
določi! člena (8 zakona z dne 27. februarja 1908, št. 89 o ljudskih in gospo¬
darskih hišah in določbe 38 zakona z dne 7. maja 1908, št. 248, o užitninah.

Člen 179.

Vse v jamstvo pogodb sklenjenih v korist dežel ali občin položene
jamščinfc se morajo — za to poskrbe prizadete stranke — vložiti v Državno
hranilnico in posojilnico (Cassa depositi e prestiti).

Vendar se smejo jamščine, ki ne trajajo za delj kot tri mesece, vlo¬
žiti v deželno ali občinsko blagajno; nedotaknjena ostane obveza, vložiti
jih'v Državno hranilnico in posojilnico ali v poštno-hranilnico, ako znesek
teh jamščin skupno z blagajniškimi fondi m z izrednimi vpldčili (inkasi) na¬
vedenimi v čl. 171, presega dve tretjini jamščine deželnega ali občinskega
blagajnika.

Tudi založki za udeležbo pri dražbah se morajo izvršiti pri deželni ali
občinski blagajni in nikdar jjh ne sme sprejeti oseba, ki predseduje dražbi.

129

Člen 180.

Za odvezo od jamščine mora dati pooblastilo deželni zastop odnosno
občinski odbor. Ustrezne sklepe mora odobriti prefekt, ko je pod lastno od¬
govornostjo ugotovil, da so bili izpolnjeni pogoji in obveze, prevzeti s po¬
godbo na katero se jamščina nanaša, in ko se je izvršila določitev ustreznih
računov.

Kadar se odveže od jamščine, položene potom hipotečnega vpisa na
javne zadolžnice, ali kadar jamščina predstavlja nagodbo (transakcijo) ali je
nje posledica; ali kadar vsebuje odpoved kreditnim tožbam ali zmanjšanje
občinske ali deželne zakladne imovine, sta potrebna sklep deželnega od¬
nosno občinskega sveta in odobrenje deželnega upravnega odbora.

Ce so bile po zakonu ali pravilniku predpisane posebne formalnosti
za odvezo določenih jamščin, se mora prefekt predno da lastno odobrenje,
zagotoviti, ali so sejzpolnile.

Člen 181.

Za zalog in odvezo jamščine položene od zadružnih delavskih dru¬
štev ali od zadružnih konsorcijev ustanovljenih v zmislu zakona z dne 25.
junija 1909, št. 422, se vporabljajo določila, v katerih govorita predhodna
čl, 179 in 180, izpolnjujoč določila vsebovana v zakonih z dne 12. maja
1904, št. 178 in z dne 19. aprila 1906, št. 126 in v pravilniku z dne 17. marca
1907, št. 146. \

Člen 182.

Zalogi za pogodbene troške morajo biti razvidni iz zapisnice, ki je v
uradu deželnega ali občinskega tajništva, in se nakažejo deželni ali občin¬
ski blagajni.

Dvigi se napravijo z nakaznicami podpisanimi po tajniku in, kjer je
ta, po računovodji dežele ali občine, in vsaka nakaznica mora naznačevati
priimek in ime založnika, znesek zaloga, predmet, na katerega se ta nanaša,
ustrezno številko zapisnice zalogov in številko listka izdanega po blagaj¬
niku, kakor tudi že prej izvršene dvige.

Takoj ko so po pogodbah predpisane izpolnitve izčrpane, mora taj¬
nik sestaviti razločben seznam izdatkov, ki ga likvidira predsednik dežel¬
nega zastopa ali župan, potem ko ga je računovodja spoznal za pravilnega.

Morebitni preostanek se neposredno vrne založniku potom nakaznice,
ki se izda v-gori navedenih oblikah.

POGLAVJE IV.

O finančnem letu.

Člen 183.

Finančno leto obsega poleg poslov, ki se tičejo po bilanci dovoljenih
dohodkov in izdatkov, tudi zakonito odobrene posle in vse premembe, ki se
pojavijo v zakladni imovini tekom leta.

- 9

130

Člen 184.

Predmeti bilančnega računa so:

a) dohodki ugotovljeni ter zapadli od 1. januarja do 31. decembra:

b) odrejeni in likvidirani izdatki ter oni v tej dobi obvezani na pod¬
lagi po pristojnem oblastvu pravilno potrjenih sklepov;

c) izterjatve izterjevalcev in blagajnikov, vplačila v občinsko ali de¬
želno blagajno in plačilo izvršena v gori navedeni dobi.

Predmet splošnega računa imovine so: vrednost nepremičnin po
topredmetnih zapisnicah o stanju in vrednost premičnin, živil, materijala in
drugih iz inventarjev razvidnih vrednot, krediti in dolgovi in njih premembe
najsi že izhajajo iz bilance ali se pojavijo iz kakega drugega vzroka.

Člen 185.

Vsi posli glede ugotovitve dohodkov, glede obvezanja in odredbe iz¬
datkov, glede izterjatev in izvršitve plačil na račun finančnega leta, se za¬
ključijo z 31. decembrom.

Iz tega sledi, da se vsi računi istega finančnega leta zaključijo s posli,
dovršenimi ta dan. *■

POGLAVJE V.

O proračunski bilanci. ,

Člen 186.

V jesenskem zasedanju občinskega syeta in v rednem zasedanju de¬
želnega sveta predložita župan in predsednik deželnega zastopa proračun¬
sko bilanco za sledeče leto, ki sestoji iz proračuna dohodkov in iz proraču¬
na izdatkov.

Dohodki in izdatki, ki se vpišejo, predstavljajo kompetenco finančne¬
ga leta, t. j. za dohodke se vp'še kolikor se meni, da bodo mogli tekom fi¬
nančnega leta prinesti razni viri dohodkov in za izdatke se vpiše one, o
katerih se predvideva, da jih bo treba napraviti tekom gormavedene dobe.

Člen 187.

Dohodki bilance se razredujejo na tri naslove: dejanski dohodki, gi¬
banje glavnic, posebno raiunovodstvo.

Dejanski dohodki predstavljajo resnične 1  dohodke in prinašajo porast
v zakladno itnovino. Delijo se v dve poglavji: v redne dohodke in izredne
dohodke. ,

Redni dohodki so vsi oni, ki izvirajo iz vzrokov, ki so stalni ali od¬
visni od normalnega poteka uprave. Vsi drugi so izredni.

Gibanje glavnic obsega opravila, ki se tičejo preoblikovanja aktivne
zakladne imovine, kot prodaje plodonosnih dobrin, oproščenja aktivnih za¬
kupnin, stvorjenja dolgov.

131

' -

Posebno računovodstvo obsega dve poglavji: prehodne postavke, to
so postavke, ki imajo le oblikoven učinek in dohodke posebnih naprav,
upravljanih po občini ali deželi.

Člen' 188.

Bilančni stroški so razdeljeni na tri naslove:

Dejanski izdatki, gibanje glavnic in posebno računovodstvo.

Dejanski izdatki predstavljajo resnične izdatke in prinašajo znižanje
zakladni imovini.

Ti izdatki se delijo v obvezne in neobvezne; obvezni se delijo v red¬
ne in izredne; redni v stalne in prernenljive.

Obvezni izdatki so oni, s katerimi zakoni obremenjujejo občine in
dežele. Drugi so neobvezni.

Redni izdatki so oni, ki izvirajo iz vzrokov, ki so stalni ali odvisni
od normalnega poteka uprave. Drugi so izredni.

Stalni so izdatki izvirajoči iz organičnih zakonov ali iz obvez, ki so
trajne in imajo določen zapad.

Preračunani (kalkulirani) izdatki so oni, ki so menljivega značaja, se
nanašajo na službe, za katere so v bilanco vstavljeni posebni fondi, katerih
dejansko porabo je mogoče le približno predvideti.

Pri sestavi bilance se mora za vsak člen posebej naznačiti, ali je iz¬
datek stalen ali proračunan.

Gibanje glavnic obsega opravila, ki se tičejo preoblikovanja aktivne
zakladne imovine, kot naložba glavnice v pridobitev ali zgradbo nepremič¬
nin, ki zmorejo nositi rento, oproščenje od pasivnih zakupnin, Izbris dolgov.

Posebno računovodstvo obsega dve poglavji: prehodne postavke, to
je postavke, ki imajo le oblikoven učinek in dohode posebnih naprav uprav¬
ljanih po občini ali deželi.

Člen 189.

Dohodki in izdatki vsakega izmed dveh delov o katerih govori pred-
idoči člen, se vpišejo v bilanco v kategorijah ločenih po predmetih.

Kategorije se delijo v člene:

a) po raznih službah tičočih se iste snovi ali istega namena;

b) za stalne izdatke, ki se morajo voditi ločeno od premenljivih;

c) za izdatke za materijah

Ne sme se v istem členu nakupičiti dohodkov in izdatkov, ki se tičejo
različnih služb.

Členi bilanci mordjo imeti zaporedno številko za dohodke in drugo za
izdatke.

Delijo se na črke.

132

/

Člen 190.

Vsi dohodki morajo biti vpisani v bilanci v celotnem znesku, brez ka¬
kega odbitka za troske izterjevanja ali troske katerekoli narave.

Istotako morajo izdatki stati v bilanci celotno brez kakega znižanja
radi kateregakoli dohodka.

Člen 191.

Bilančni proračun s podrazdelbo v kategorije, člene in črke mora v
celoti skleniti svet.

Proračunu se priklopijo za utemeljitev predlogov potrebne priloge in
poročilo, v katerem so razviti razlogi za predloge same.

Bilanca se mora zaključiti s povzetkom raznih delov in členov in v
njej morajo biti ločeni redni izdatki od izrednih, obvezni od neobveznih in
izkazovati mora končne rezultate, ki izhajajo iz proračunov.

Člen 192.

Vsak izreden izdatek, ki se izvrši razdeljeno v več letih, se mora
vpisati v poseben člen in sicer samo tisti del, ki zapadi v letu.

Ta člen se ponavlja v sledečih bilancah, do popolnega izčrpanja ce¬
lotne razdeljene svote.

Člen 193.

Aktivni in pasivni preostanki finančnega leta sestojijo iz ugotovljenih
» in ne pobranih dohodkov, iz zakonito obvezanih, likvidiranih, odrejenih, in
neplačanih izdatkov.

V bilanci se mora račun o njih vedno voditi ločeno od računa kompe¬
tence, na način, da se noben izdatek, ki spada v preostanke ne sme vraču¬
nati v kompetenčni fond in obratno.

V nobenem slučaju se ne more vpisati v preostanke preteklih let kake

svote izdatkov ali dohodkov, ki ni obsežena v kompetencah predhodnih fi¬
nančnih let. !

Preostanki se izkažejo v posebni popisni tabeli, ki se mora javiti bla¬
gajniku. _

Člen 194.

Bilančnemu proračunu se mora priklopiti razkazna tabela o dobičku
ali zgubi predhodnih finančnih let z razkazom o stanju izterljivosti aktivnih
preostankov.

Dobiček uprave se sme porabiti le za izdatke izrednega in prehodne¬
ga značaja za eno samo finančno dobo. Glede teh izdatkov morajo biti v
gorinavedeni tabeli označeni ustrezni členi bilance, in s tozadevnimi fondi
ni mogoče razpolagati tekom finančne dobe, če ni s sklepom, ki odobruje
računski zaključek zadnje zaključke finančne dobe, izkazana dejanska raz¬
položljivost preostanka porabljenega za bilanco.

133

Pr.iaienitev primankljaja, ki izhaja iz gori navedene tabele, je ob¬
vezna,

Ako so rezultati zadnje zaključene finančne dobe v razmerju z do¬
bičkom ali s primankljajem, vpisanim v bilanco, taki, da premenijo ravno¬
vesje mora občinski ali deželni svet skleniti o sredstvih, da to bilanco
nravna.

Člen 195.

Revizijo občinskih bilanc, za katere se zahteva pritrdilo deželnega
upravnega odbora za presežek doklad, izvrši računski urad prefekture, ki
predlaga, uvaževaje opombe in opazke raznih oddelkov, vsakega za del od¬
nosne pristojnosti, kakor tudi opomb in opazk podprefektur glede bilanc
onih občin, ki so obsežene v drugih okrožjih dežele, s poročilom podpisa¬
nim od izvršujočega uradnika in od računovodje — načelnika, ukrepe, ki
zmorejo zajamčiti rednost in resničnost bilanc, in ki zmorejo tudi izločiti
vse vzroke možnih primanjkljajev ali upravnih in računskih nerednosti,
ugotovljaje posebej, da so predvideni dohodki taki, da se bodo domnevno
mogli celotno udejstviti in da so založbe (dotacije) za posamezne službe
zadostne.

Računski urad mora v posebni meri uvaževati izdatke neobveznega
značaja, četudi so pomotoma vstavljene med obvezne izdatke in za vsak
tak neobvezen izdatek mora ugotoviti, ali se giblje v mejah odnosnih po¬
stavk vstavljenih v bilanco finančnega leta 1894.

Poročilo računskega urada se skupno z bilanco preda pristojnemu
prefekturnemu svetniku, ki oblikuje v posebnem poročilu končne predloge,
ki se predložijo odločbi nadzornega oblastva. Poročilo mor? biti odobreno
in podpisano od viceprefekta.

Isto postopanje velja za bilančno revizijo onih občin, ki niso podvr¬
žene odobrenju deželnega upravnega odbora. V okrožju, ki je neposredno
odvisno od prefekta, se končni predlogi za te bilance predložijo prefektu v
odločbo. V drugih okrožjih dežele izvrši .revizijo odnosna podprefektura In
podprefekt javi prefekturi, da je dal bilancam vizum.

Deželne bilance morajo prefekturni uradi pregledati na isti način, ki
je določen za občinske bilance in kadar gre za deželo, ki zahteva odobrenje
za presežek zakonite meje doklad, se mora poročilo računskega urada s
podpisom računovodje - načelnika in s protipodpisom prefekta predati mi-
nisterstvu, opremljeno s točnim in popolnim seznamom neobveznih izdatkov
vpisanih v deželno bilanco v finančnem letu .1894.

Člen 196.

Sklepi občinskih svetov, ki se tičejo naložitve doklad v meri, ki pre¬
sega v čl. 309 zakona navedeno mejo, se morajo vnovič v prepisu objaviti
na oglasni deski zajedno s pooblastilom deželnega upravnega odbora na

134

prvi pražnji ali tržni dan, ki sledi obvestilu občine o odredbi nadzorstve¬
nega oblastva.

O tej objavi se mora takoj podati prefektu potrdilo.

Sklepi deželnega sveta o istem predmetu se morajo takoj v izvlečku
objaviti v Uradnem vestniku dežele.

V tej objavi' mora biti navedena mera presežka in sicer znesek in
dodatne stotinke.

POGLAVJE VI.

O dohodkih in izdatkih.

Člen 197.

Pobiranje dohodkov se vrši na podstavi seznamov in pogodb, ki so
zadobile izvršno veljavo, in nalogov za inkasiranje. i

Blagajnik ne sme odkloniti vplačila svot, ki bi se plačale v korist
uprave in jih drži v zalogi, dokler niso potrjena.

On mora najmanj vsakih pet dni poročati županu in odnosno pred¬
sedniku deželnega upravnega zastopa o stanju prejemkov.

Za pobiranje dohodkov iz zakladne imovine in prihodkov iz javnih
služb se izpolnjujejo pravila določena po zakonu z dne 14. aprila 1910, št.
639 (enotno besedilo).

Člen 198.

Blagajniki in drugi uslužbenci za pobiranje izdajo za vsak pobrani
znesek pobotnice odtrgane iz Ustnika z matico in odtržkom (a madre e fi-
glia), ki mora biti enoten za vsako finančno leto in za vse uslužbence.

Pobotnice nosijo protioznačbo z zaporedno številko za vsak Ustnik in
drugačne pobotnice niso dovoljene.

Člen 199.

Dohodek je ugotovljen, kadar uprava, potem ko je doznala vzrok kre¬
dita in dolžnika, vpiše v kompetenčni razdelek finančnega leta višino kre¬
dita, ki zapade v istem letu.

Člen 200.

Za popolno ali delno izločitev kreditov, o katerih se spozna, da v ce¬
loti ali deloma ne obstojajo radi izvršenega postavnega razdolženja alii ker
so bili nepristojno ali pomotoma likvidirani, ali ker so bili spoznani za ab¬
solutno neizterljive, se poskrbi s posebnim sklepom občinskega ali deželne¬
ga sveta, ki naj se stvori o priliki odobritve računskega zaključka.

Sklepi občinskega sveta tičoči se povračila kvot pristojbin in prihod¬
kov, ki so spoznani za neizterljive, morajo dobiti odobrenje prefekturnega
sveta, izvzemši rekurz na računski dvor.

1.35

Gori navedena odobritev more veljati namesto računa, ako se mo¬
rejo povračila, sklenjena v občinskem svetu včleniti v računski zaključek
blagajnika ali izterjevalca — blagajnika, ki mu ta povračila pritičejo.

Ista določila se izpolnjujejo, v kolikor so porabna za zahteve povračil
deželnih dohodkov, ki so bili spoznani za neizterljive, in skleniti jih mora
deželni svet, odobriti pa računski dvor.

Člen 201.

Prepovedano je poslužiti se dohodkov ali dobičkov kateregakoli iz¬
vora za povišatfje v bilanco vpisanih postavk, kakor tudi za prihranek iz¬
datkov izven bilance.

Za prenos fondov iz ene kategorije v drugo ali iz enega člena v drugi
je potrebno, da je svota, za katero se namerava prevideti, nujno potrebna,
in da je znesek, ki ga je treba dvigniti, resnično razpoložljiv v razmerju s
celo finančno dobo. Tozadevne sklepe je treba predati političnemu oblastvu
v soglasju, s členoma 211 in 265 zakona v roku osmih dni od njih dnevke.

Člen 202. «,

Iz fonda za nepredvidene izdatke se mora deliti le za izdatke:

a) ki imajo resnično slučajno naravo in za katero se  radi njih biti ne
zahteva posebne vpostavke v bilanco;

b) ki so nujno potrebnega značaja in ki se ne morejo odložiti brez
očividne škode za javno službo;

c) ki ne obvežejo bodočih bilanc tako, da se prične izdatek, ki se na¬
daljuje.

V občinah in deželah, ki presežejo meje doklad, se sme rezervni fond
vporabiti !e v slučaju, če se nakazila bilance za obvezne izdatke izkažejo
za nezadostna.

Člen 203.

V prisilnih izdatkih, o katerih govori čl. 285 zakona, niso obseženi
oni za pot in bivanje svetovalcev, ki prebivajo izven glavnega kraja, da se
udeležijo sej svetov.

Člen 204.

Župan in predsednik deželnega zastopa odredita v oblikah navedenih
v zakonskih členih 207 in 208 plačilo stalnih izdatkov in tudi proračunanih
ter nepredvidenih izdatkov, potem ko je Zadnje dve vrsti sklenil občinski
odbor ali deželni zastop, izpolnjujoč postopanje predpisano po nave¬
denih členih.

Proračunane izdatke, ki so odvisni od del, preskrb in dobav, likvidira
in deli župan ali predsednik deželnega zastopa v mejah obvez, ki izvirajo
iz izvršnih pogodb.

136

Člen 205.

Plačilo kateregakoli izdatka mora izvršiti izključno blagajnik na pod¬
stavi rednih nalogov, ki mu jih preda uprava s seznamom v dveh izvodih,
katerih eden se mora povrniti občini ali deželi s potrdilom o prejemu.

Nalogi morajo vsebovati sledeče podatke: naslov, kategorijo, člen m
črko, pod katerimi se izdajo: priimek, ime in lastnost upnika ali upnikov ali
osebe, ki je za nje zakonito pooblaščena, da izda pobotnico; v bilanco po¬
stavljena svota; že izvršeni dvigi in plačila te svote in razpoložljivi pre¬
ostanek: vzrok in dan izdanja; listine na podstavi katerih so bili izdani.

Pri uradih tajništva se hranijo vse listine, ki opravičujejo naloge z
odnosnimi sklepi vidiranimi po nadrejenih oblastvih.

Blagajnik ne sme plačati nobenega naloga, na katerem ni omenjen
sklep, pristojnega oblastva in odredba,' ki mu daje izvršno veljavo v slu¬
čajih prenosa, dvigov iz fondov za nepredvidene izdatke in iz rezervnih
fondov ter v slučaju plačil na proračunane fonde, za katere je potreben
sklep občinskega odbora ali deželnega zastopa, in v slučaju, o katerem go¬
vori čl. 204, da izda župan ali predsednik deželnega zastopa odredbo, ki
vsebuje likvidacijo izdatka.

Tudi za službe vodene v oskrbništvu se pooblastila morajo izdajati
izključno v korist upnikov in v nobenem slučaju na naslov upraviteljev ob¬
čine ali dežele.

Člen 206.

Ro je bil nalog zadoščen m je bil pobotan, mora blagajnik nanj pri¬
staviti pečat z besedilom: plačano.

člen 207.

Tudi po 1. januarju in tudi pred odobrenjem obračuna za finančno do¬
bo zaključeno s 31. decembrom, se smejo izvršiti izdatki dovoljeni z bilan¬
co predidočega leta, ki so bili zavezani in ne plačani pred zaključkom iste¬
ga, toda le v mejah svote, ki je po ustreznem členu razpoložljiva; zneseik
se vpiše v novo finančno dobo in se vračuna v posebni račun preostankov
predidočega leta.

Plačila za preostanke predidočih finančnih dob se morajo izvršiti na
temelju tabele, o kateri govori predhodni člen 193.

1  Člen 208.

Nalogi, ki so bili praviloma izdani v dobi predhodnega finančnega
leta so plačljivi tudi po njegovem preteku, qe se le ni preneslo vračunanja
iz kompetenčnega računovodstva v račun preostankov.

Kadar se nalogi ne plačajo tudi ne v finančnem letu, ki sledi letu njih
izdanja, se smatrajo za končnoveljavno razveljavljene, nedotikaje se !s tem

137

pravic upnika, da zahteva njih obnovitev, če in v kolikor njegova pravica
ni predpisana po določilih civilnega zakonika ali posebnih zakonov.

Člen 209.

Za preostanke se smatrajo in se jih sme prenesti v sledečo finančno
dobo, če lene presegajo mej po ustreznem členu razpoložljive svote:

a) izdatki, ki so stalni in splošnega značaja in ki so na podlagi zako¬
na vsako leto pristojni;

b) izdatki,'ki so se začeli izvrševati, odrejeni s posebnim sklepom
za celotno svoto ali za del, ki bi se bil mora izplačati v pretekli finančni
dobi; v

c) izdatki odvisni od pogodb, za del, ki je zapadel v letu in ni bil
plačan;

č) obroki stalnih izdatkov za plače, nakazila, pokojnine, najemnine,
davke, zakupnine, dače in druge obveznosti slične narave, ki so ostale ne¬
rešene na 31. december;

d) izdatki odrejeni s pravilnimi plačilnimi nalogi, ki niso ugasnili ob
zaključku finančne dobe.

Člen 210.

, Ko se je 31. decembra zaključila finančna doba, se ne more noben
izdatek več vpisati v breme bilance. Razlika, ki na ta dan obstoji med svo¬
to vpisano v vsak člen bilance in med zneskom ugaslih nalogov ter pre¬
ostankov, o katerih govori predidoči člen, tvori prihranek.

Člen 211.

Prepovedano je storniranje med preostanki in kompetenčnimi fondi.

Ravnotako je prepovečano storniranje med kompetenčnimi fondi po
zaključku finančne dobe.

/ Člen 212. /

, Večji izdatki, ki se pokažejo v kompetenci zadnje zaključene finančne
dobe in oni, ki se pokažejo v računu preostankov finančnih dob, ki gredo
pred zadnjo zaključeno dobo, morajo zadobiti potrdilo sveta s posebnim
sklepom po pravilu čl. 201 zakona in vpisati se jih mora v izredni del bi¬
lance tekoče finančne dobe.

Ce navedenih sklepov ni, se ne sme odrediti plačil večjih izdatkov.

Člen 213.

Pasivpi preostanki, ki se ne plačajo tekom petih let in glede katerih
v  isti dobi ni prišio nikako vprašanje sodnijskim ali upravnim potom, se
smatrajo za zapadle v upravne svrhe.

Vendar se morejo zopet vstaviti v poseben člen sledečih bilanc.

138

i

Člen 214.

Plačilni nalogi, ki se nanašajo na izdatke tekoče finančne dobe, mo¬
rajo biti razloženi od onih za izdatke zapadlih dob.

Člen 215.

,.Za drobne izdatke urada, za v oskrbništvo dane službe, v katerih
govorita zakonska člena 189 in 258, kakor tudi za izdatke odvisne od dr¬
žavnih služb, ki so poverjene občini, smeta občinski odbor in deželni za-
stop kadar je neposredno plačilo neogibno, pooblastiti, da se izdajo predu-
jemni nalogi.

Predujmi se morajo izvršiti s plačilnimi nalogi ločenimi za vsak člen
bilance, in znesek vsakega predujma ne sme presegati svote, ki je za eno
četrtletje potrebna.

Člen 216.

Izdatki za predujme se odredijo z nakaznicami ki se odtržejo iz Ust¬
nika z matico in odtržkom (a madre e figlia), in podpisati jih mora župan
ali predsednik deželnega zastopa, in tainik in računovodja, kjer je ta.

Vsaka nakaznica mora nositi številko predujemnega naloga, na kateti
se nanaša, predmet izdatka in osebo upnika.

Znesek nakaznic za vsak predujemni nalog ne sme presegati zneska
naloga samega. Če je ta izčrpan, se previdi z novim predujmom.

Člen 217.

Ko je vgasnil vzrok predujma in na vsak način koncem četrtletja
morata oskrbnik ali blagajnik predložiti občinskemu odboru ali deželnemu
zastopu v likvidacijo račun izvršenih izdatkov, opremljen s potrdili in -z
predujemnimi nalogi.

Če je služba, ki je predmet predujma, trajna, se izda nalog v korist
oskrbnika ali blagajnika za povračilo likvidirane svote.

Koncem finančne dobe se izda nalog za saldiranje v slučaju da izhaja
iz računa zadnjega četrtletja, da je oskrbnik ali blagajnik upnik; če se pa
izkaže za dolžnika, se mora od predujma preostala svota vplačati v blagajno
na račun slučajnih dohodkov in se sme včleniti v ustrezni člen izdatkov.

Člen 218.

Oskrbnik in blagajnik Sta osebno odgovorna za v predujem dobljene
zneske, dokler nista zadobila uradne odveze.

Podvržena sta depozitarjem civilnih zakonov naloženim obvezam in
sta osebno odgovorna za pravilnost plačil.

139

POGLAVJE VII.

O položitvi računov.

Člen 219.

Računski zaključek dežel in občin je razdeljen na isti način kot bi¬
lančni proračun

Izkazovati mora:

a)  dejanske dohodke kompetence, ki so v tem letu bili ugotovljeni in
zapadli, ki so bili pobrani ali ki so ostali nepobrani:

b) dejanske izdatke kompetence, ki so v tem letu bili ugotovljeni, od¬
rejeni, plačani, ali ki so ostali neplačani;

c) dohodek in izdatek za gibanje glavnic:

č) prehodne postavke;

d) računovodstvo posebnih naprav;

e) aktivne in pasivne preostanke predhodnih linančnih dob, navajaje
se vsakega izmed njih leto, na katero se nanaša ter upnika ali dolžnika:

I) izkaz pobranih in plačanih svot za vsak člen bilance.

Preostanki predhodnih let morajo biti popisani v časovnem redu in
po predmetu, na kateri se nanašajo in vsi morajo biti vpisani v začetku obeh
delov računa.

Zaključku so priklopljeni:

a) sumarični račun doklad in pristojbin v slučajih predvidenih po
členih 128 in 129 pravilnika odobrenega s kr. odlokom z dne 10. julija 1902,
št. 296;

b) splošni račun deželne ali občinske zakladne imovine s spremem¬
bami, ki so se pojavile v finančnih in zakladnih aktivah in pasivah.

Člen 220.

Število preglednikov računov, ki jih je treba imenovati po določbah,
členov 124 in 231 zakona, mora znašati tri za občine l  katerih občinski svet
je sestavljen iz ne več kot 30 svetovalcev in pet za druge občine in za
dežele.

Njih imenovanje se vrši po postopku, določenem po členih 31 in 42
zakona, za volitve občinskih komisij.

Za preglednike ne morejo biti imenovane osebe, ki so v sorodstvu ali
svaštvu do četrtega kolena po civilnem štetju z blagajnikom ali z onimi
člani občinskega odbora ali deželnega zastopa, ki so bSIi / soudeleženi pri
poslovanju, na katero se račun nanaša.

Člen 221.

Račun blagajnika, po njem samem podpisan, se predloži v odobritev
svetu opremljen z vsemi utemeljujočimi ga spisi in listinami ter s poročilom
preglednikov in s poročilom občinskega odbora ali deželnega zastopa.

140

Blagajnika — izterjevalca ne more za podpis na občinski račun nado¬
mestiti nabiralec, če nima zato posebnega pooblastila, ki se mora v prepisu
priložiti računu.

Člen 222.

Za sestavo računa uradoma, predvideno po drugem odstavku člena
317 zakona imenuje prefekturni svet posebnega komisarja, ln sicer nepo¬
sredno, če gre za občinski račun, ali pa sledeč odloku računskega dvora ali
na zahtevo višjega državnega pravdnika pri dvoru, če gre za deželni račun.

Komisar sme zahtevati tako od računovodje kot od uprave vse spise
in listine, ki jih za svoj namen smatra za potrebne. Ko je račun sestavljen,
povabi blagajnika, ali če tega ni, njegove zakonite zastopnike, da ga ugo¬
tovijo in podpišejo; v slučaju, da navedeni odklonijo, se zateče h uradnemu
spisu sodnijskega uradnika, s katerim se določi rok za sprejem in podpis,
in ko ta rok brezuspešno poteče, se smatra račun za priznanjijn podpisan.

Člen 223.

Občinski svet in deželni svet preiščeta vsako postavko računa in pre-
menita, kjer je treba, rezultate ter poskrbita za razredbo aktivnih in pasiv¬
nih preostankov.

Zapisnik o odobrenju mora vsebovati povzetek poročila preglednikov
in sumaričen pregled gospodarsko-finančnega položaja uprave, kateri se
tiče vsega poslovanja.

Člen 224.

O sklepu občinskega sveta se računovodja in upravitelji, ki se jih je
proglasilo za odgovorne, obvestijo potom občinskega sela z' naznanilom, ki
vsebuje povabilo naj tekom petnajstih dni vzamejo sklep na znanje v ob¬
činskem tajništvu, skupno z premenjenim računom, z odnosnimi sklepi, s
poročilom preglednikov ter z vsemi drugimi priloženimi listinami. \

Računovodja in navedeni upravitelji smejo tekom petnajstih sledečih
dni predložiti pismeno svoje pripombe, brez vsakih troškov.

^ Ko je pretekel rok, se račun, na koncu katerega mora biti prepisan
zapisnik o odobrenju sveta, preda, zajedno z navedenimi pripombami, pre-
fekturnemu svetli.

V predležečem členu navedeni postopek se mora izpolnjevati v slu¬
čaju izpodbijanj glede sumaričnega računa položenega po izterje.valcu po
pravilu čl. 128 pravilnika z dne 10. julija 1902, št. 296, in glede r,ačuna preo¬
stankov, doklad in pristojbin, o katerih govori čl. 60 istega pravilnika.

Člen 225.

Občinski račun in pripombe, o katerih govori predhodni člen, se
predložijo prefekturnemu svetu skupno s podrobnim poročilom računskega
uradnika prefekture, ki ga določi prefekt za preiskavo istega računa.

141

Navedeni uradnik prisostvuje razpravi o računu, proži sodečemu
zboru vsa pojasnila, ki bi jih ta zahteval, in ima pravico zahtevati, da je iz
sejnega zapisnika razvidno njegovo posvetovalno glasovanje.

Postopek pred prefekturnim svetom se vrši brez ustmenega protireka
strank; vendar more prefekturni svet, kadar se mu zdi umestno, zaslišati
stranke, da mu prožijo pojasnil in utemeljitev.

Člen 226.

Preiskava in sodba prefekturnega sveta se tičeta pravne in računske
strani vsake postavke v računu, odnosov kredita in dolga med blagajnikom
ter občino, in vseh prašanj, ki morejo nastati iz njih.

Preiskava in sodba segata tudi na računovodje po pravu in na ose¬
be, ki imajo nepristojno oskrbo občinskega denarja in na upravitelje, ki so v
smislu zakona odgovorni.

Prefekturni svet ne sme proglasiti novih odgovornosti ali otežiti onih,
ki jih je občinski svet proglasil, ne da bi prej prizadetim odkazal roka za,
predložitev njih opravičil. ,

Člen 227.

Odločbe prefekturnega sveta morajo vsebovati razloge.

V slučaju proglasitve odgovornosti mora odločba predpisovati rok za
povrnitev svot občinski blagajni.

Izvirna odločba se mora shraniti v uradu prefekture.

Člen 228.

Tako vse začasne odredbe kakor končnoveljavne odločbe prefektur¬
nega sveta naznani v prepisu prefekt županu tekom treh dni od-..dneva, ko
so bde izrečene. Župan poskrbi, da se javijo prizadetim in sicer prve tekom
treh dni potom občinskega sela; druge pa potom spisa sodnijskega uradnika
tekom enega meseca, odkar so prišle na občino.

O izvršenih obvestitvah se mora takoj vposlati prefekturi dokaz.

Če po preteku navedenih rokov prefekturi ni bil podan dokaz 0 izvr¬
šenih obvestitvah, poskrbi za to prefekt s posebnim komisarjem.

Odločbe dobijo izvršen naslov po obvestitvi prizadetih strank, če ni
v zakonitem roku sledil priziv na računski dvor.

Prefekt jih opremi z izvršno formulo v smislu členov 555 in 556 za¬
konika o civilno-pravdnem redu na zahtevo občine ali prizadetih strank ;)

V nujnih slučajih sme prefekturni svet izdati v breme občinskih Jn
deželnih blagajnikov ter upraviteljev odredbe, ki prožijo možnost; da se
preide h ukrepom, ki varujejo pravice uprav.

Člen 229.

Potem ko je pristojno oblastvo izreklo odločbo, se občinskemu ra¬
čunu priložene listine skupno s seznamom, ki jih našteva, vrnejo prizadeti

142

upravi, združene v zvezek, razložene z zaporedno številko m žigosane s
pečatom prefekture.

Prepis računa in poročila se mora shraniti v arhivu prefekture.

Člen 230.

O sporih, ki morejo nastati med občino in izterjevalcem glede na su-
marični račun ali na račun preostankov, o katerih govori čl. 224, odlloča
prefekturni svet po pravilih določenih v predhodnih členih.

Člen 231.

Proti odločbam prefekturnih svetov morejo tako prizadeti kot ob¬
činski svet vložiti priziv na računski dvor v roku tridesetih dni od njih na¬
znanitve, potom spisa podkrepljenega z razlogi, ki se mora sestaviti! v obli¬
kah predpisanih po zakoniku o civilno-pravdnemu redu.

Postopek pred dvorom urejujeta člena 35 in 48 pravilnika z dne 5.
oktobra 1S62, št. 884.

Člen 232.

V roku treh dni od dneva, ko je odločba prefekturnega sveta postala
pravomočna, imajo stranke pravico rekurlrati na isti svet, ki jo je izrekel,
da dosežejo njen preklic, kadar:

a) se je zgodila pomota v dejstvu ali v kalkulaciji;

b) se je pri preiskav} drugih računov ali na drug način našlo opusti¬
tev ali dvojno vporabo;

c) kadar so se zopet našle nove listine po izreku odločbe;

č) se je sodba Izrekla na podstavi napačnih listin.

Ce so v zadnjih treh slučajih že pretekla trii leta, se mora sodba o
preklicu izdati v roku tridesetih dni od priznanja opustitve, ali dvojne vpo-
stavke. od odkritja novih listin, ali od obvestitve rekurenta o napačnost*
listin; nedotaknjeni ostanejo učinki tridesetletnega zastarenja.

Zahtevo po preklicu se predloži pod kaznijo zapada, z rekurzom, ki
se ga mora s spisom sodnega uradnika javiti stranki, proti kateri je na¬
merjen.

Preklic more tudi uradoma predložiti prefekt v gori navedenih slu¬
čajih, načinih in rokih.

Prefekturni svet razsoja sledeč pravilom določenim po predhodnih
členih 225, 226, 227 in 228.

Člen 233.

Deželni računi se predajo računskemu dvoru tekom petnajstih dni od
dnevke odnosnega sklepa deželnega sveta.

Za presojo teh računov so porabne določbe predhodnih členov 226,
227 in 228.

143

Člen 234.

Za prizive o deželnih računih na dvor in združene sekcije se porablja
isti postopek,'ki je določen za prizive glede občinskih računov.

Člen 235.

Sodbe o preklicu odločb računskega dvora se vršijo v slučajih in v
oblikah določenih po členih 44 in 46 zakona o računskem 'dvoru z dne 14.
leta št. 884. '

Člen 236.

Proti odločbam računskega dvora je dopuščen priziv na kasacijski
•dvor v Rimu v smislu zakona z dne 31. marca 1877, št. 3761.

ŠESTI NASLOV.

PREHODNE DOLOČBE.

• Člen 237.

Dokler se ne izvede zakon z dne 14. julija 1889, št. 6165, morajo po¬
trebne izdatke za napravo okrajne ječe, za poprave, za najemnino prosto¬
rov, kjer je ta potrebna, za plačo zdravstvenih uslužbencev, za jnezdo tn
druge pristojnosti stražnih uslužbencev, v kolikor te ne padejo v breme
dobaviteljev za vzdrževanje zaprtih na podlagi veljavnih pogodb, — nositi
občine celega okraja, proračunaje ločene kvote, ki bi jih morale občine na¬
kazati v ustreznem razmerju prebivalstva in v razmerju s poglavitnim
prinosom zemljiškega davka, in na način, da se položi vsaki občini v dolg
polovico vsote navedenih dveh kvot.

Te izdatke v naprej založi občina glavnega kraja v okraju in ostane
ji regresna pravica proti drugim občinam.

Razdelitev izdatkov se vsakoletno sestavi in se upravnim potom na¬
znani prizadetim javnopravnim telesom, ki se morejo v tridesetih naznanilu
sledečih dnevih pritožiti pri prefektu. Ta da izvršno veljavo razdelitvi, ki
tako postane upravno tekoča.

Vpeljava novosti v razdelitev in povišek prispevkov in - izvzemši slu¬
čaj dokazane nujne potrebe — novi izdatki niso dopuščeni, če se ni pred¬
hodno zaslišalo prizadetih javnopravnih teles.

Okrajni zapor mora, poleg tega da mora imeti potrebna zdravstvena
in varnostna svojstva, ustrezati zahtevam službe glede straženja zaprtih,
glede kazenske podsodnosti okrajnega sodnika in glede prebivalstva, ki je
tej podvrženo.

Dokler se ne izvede preje navedeni zakon, predlaga stražne usluž¬
bence občinski odbor glavnega kraja v okraju, oziraje se glede njih imeno¬
vanja, suspenzije in odpusta na določbo čl. 126 pričujočega pravilnika.

v

144

Člen 238.

Dokler ne bo s posebnim zakonom za to prevideno, izvrši razdeli¬
tev izdatkov za najdenčke deželni zastop na podstavi prebivalstva občin v
deželi za kvoto, ki je bila tem nakazana s kraljevim odlokom. Razdelitvi
da izvršno veljavo prefekt.

Člen 239.

Tekom šestih mesecev od razglasitve tega pravilnika morajo dežele
in občine začeti s pregledom lastnih pravilnikov, da jih vsoglasija z novimi
določbami. ^

PRILOGA ŠT. 1

Razdelitev uradov prefekture in podprefekture, predpisana po členu 3.

KABINET.

Pridržani posli. — Osebje prefekture, podprefekture in drugih
■vladnih uradov. — Župani.)-^ Združenja. — Politični dogodki. — Izse«
Ijevanje. — Odnosi s političnimi in vojaškimi oblastvi. — Tisk. — Razni
posli.

PRVI ODDELEK.

Dražbe in pogodbe v interesu države. — Odobritev pogodb sklenjen
nih po finančni intendanti. — Jamščine (kavcije). — Izdaja kopij uradnih
spisov. — Poverjevanje podpisov. — Pristojnost in državljanstvo. —
Državna 1  užitnina. -— Pristojbine in državna posestva (domene). —. Dav«
karije. — Deželna izplačevalnica. — Cerkvena deska. — Osobje deželne
komisije in okrajnih komisij za neposredne davke. — Umetnost. — Spo«
meniki. — Bogoslužje. — Posli, ki nišo odkazani drugim oddelkom.

2. Glavni protokol. — Arhiv. — Knjižnica. — Prepisovalnica. —
Objavljanje, razpošiljanje, in hranitev zakonov in vladnih spisov.

DRUGI ODDELEK.

1. Občinske in deželne zadeve. — Okrožja. — Imeniki za politične
in upravne volitve. — Volitve. —- Občinska posestva (domene).

2. Dobrodelne naprave in sorodni posli.

TRETJI ODDELEK.

1. Javna higijcna in zdravstvo.

2. Vojaški nabori in službovanja. — Državne strelne vaje. — Po«
krajinska hramba.

3. Gozdna služba. — Rudniki in kamenolomi. — Uteži in meri. —
Sejmi in trgi. — Razni posli iz poljedelstva, industrije in trgovine.

4. Ječe. ■— Delo v zaporih. — Stražno osobje. — Vzdrževanje za«

prtih.

ČETRTI ODDELEK.

Javna dela. — Ceste. — Železnice, cestne železnice, avtomobili. —
Razlastitve. — Melijoracije. — Pošte, brzojavi, telefoni. — Razni posli, ki
se nanašajo na upravo javnih del.

RAČUNOVODSTVO.

L Državno računovodstvo. — Blagajna prefekture. — Tekoči račun
z deželno blagajno in tekoči račun za vsako službeno panogo.

10

146

2. Računovodstvo občin, dežele in drugih javnopravnih teles, pod«
ložnih vladnemu skrbstvu in nadzorstvu.

URAD ŠOLSKEGA NADZORNIKA^

(Sedaj oddeljen; glej zakon z dne 14. junija 1911, št. 487).

Deželna šolska uprava, ljudskošolski, srednješolski in tehnični ppuk.
— Rokodelske in obrtne šole. — Kmetijske šole. —Posebni zavodi.

URAD ZA JAVNO VARNOST.

1. Sodna in upravna policija.

2. Zapisnik in posebni arhivi.

POSEBNA PRAVILA.

1. Prefekt vzdržuje disciplino v uradih, ki jih vodi; nadzoruje," da
se varuje najstrožja tajnost pri obravnavi poslov.

2.  On more razdeliti v skupine snov, odkazano posameznim oddcl«
kom, na način, ki je najkoristnejši na potek poslov. Razentega more v de«
želah, kjer to zahteva važnost službe, podvojiti drugi oddelek.

3. Podprefekture bodo po možnosti spolnjevale slično uredbo.

4. Vsaka prefektura ali podprefektura ima dva arhiva, en splošen ali
hranilen, za posle dovršene pred temi leti; drugi, tekoči arhiv, obsega vse
druge posle.

V arhivih morajo biti spisi razdeljeni na vrste in kategorije.

Dve vrsti sti:

ona za splošne posle;

ona za posle javnopravnih teles.

Vsaka vrsta se deli v kategorije.

Spisi se morajo hraniti v zaprtih ovojih.

Spisi, ki preidejo v hranilni arhiv', morajo biti opremljeni z vse¬
binsko označbo.

5. Arhivar prefekture ali podprefekture je odgovoren za pravilno
uredbo arhivov, kakor tudi za hranitev in uvrstitev zakonov, okrožnic,
navodil in drugih tiskovin.

PRILOGA ŠT. 2.

Zapisnice, ki jih morata voditi prefektura in podprefektura glasom člena 3.

1. Zapisnica (register) glavnega protokola.

2. Abecedno kazalo za iskanje spisov.

3. Zapisnica prefektovih odredb, odločb in mnenj prefekturnega
sveta; ravnotako deželnega upravnega odbora.

4. Zapisnica županov', občinskih odbornikov, svetovalcev in tajnikov
z ustreznimi zapadki.

147

5. Zapisnica upraviteljev javnih dobrodelnih naprav, ustreznih urad*
nikov in blagajnikov, z 'jamščinami položenimi po teh slednjih.

6. Zapisnica dohodkov predvidenih v proračunu in ustreznih sezna*
mov za izterjanje, ki jih morajo sestaviti občinski odbori.

7. Zapisnica občin presegajočih meje doklad.

8. Zapisnica občinskih in deželnih blagajnikov z navedbo jamščin,
ki so jih položili in njih dolgov ali kreditov ob zaključku poslovanja.

9. Zapisnica pooblastilnih odlokov za pridohitek.

10. Seznam pogodb.

11. Zapisnica za vpis sodnijsko javljenih spisov s podpisom funks
cijonarja, kateremu so bili vročeni.

12. Zapisnica javnih služb prevzetih po občini na podstavi zakona
z dne 29. marca 1923, št. 103;

13. .Zapisnica in seznami predpisani po čl. 25 izvršilnega pravilnika
z dne 1. januarja 1905 h zakonu z dne 18. Zjulija 1904, št. 390;

14. Zapisnice predpisane z drugimi posebnimi odredbami.

Posebne določbe.

1. Prefekturni urad mora imeti zbrane v zvezkih odločbe o računi!^
občin in javnih dobrodelnih naprav ter odločbe deželnega upravnega od*
bora v spornih slučajih.

2. Urad podprefekture jc dolžan imeti le zanisnice (registre) nave»
dene pod številkama 1 in 2 za vse posle, one navedene pod številkami 4,
5, 6, 7, 8, lis 12 in 14 za občine okrožja in seznam pogodb.

3. Glede oblike splošnega protokola, abecednega kazala in drugih
zapisnic, ki bi mogla biti potrebne, se izpolnjujejo navodila in posebna
pravila ministra za notranje zadeve.

4. Prvega in šestnajstega dne vsakega meseca mora uradnik, ki ima
nalogo voditi protokol, predložiti prefektu ali podprefektu seznam že
pred 15. dnevi vpisanih zadev, ki niso še bile odpravljene.

5. Pogodbe se hranijo posebej in se morajo pri vsaki premeni taj«
nika izročiti prvemu tajniku zajedno z odnosnim, seznamom.

PRILOGA ŠT. 3.

Splošne določbe  za izbiro prostorov za urade in stanovanja prefektov

in podprefektov ,

#

A. Urad prefekture mora sestoj ati;

1. za deželni upravni odbor, za komisijo, za javno pomoč in dobrodeb
, nost in za druge korpisije iz ene dvorane in dveh sob;

2. za prefekta iz ene sprejemnice, ene delavne sobe, ene čakalnice

in iz ene predsobe; v

1 «

3. za pooblaščenega svetnika, za svetnike prefekture, in za druge
oddalne načelnike iz pristojne sobe za vsakega.

■ , 4. za druge uradnike in za sluge iz tolikih sob, kolikor jih je treba
za zložno razpostavitev onega števila uslužbencev, ki ga določa organični
stalež vsake prefekture;

5. za arhiv iz. enega obširnega prostora, ki more služiti potrebi mno=
gih let in ki je tako postavljen, da je naborni arhiv ločen od drugega;

6. za brzojavni urad iz enega prostora, ki je primeren in prirejen v
ta namen in ki ima notranjo zvezo z uradom prefekture ter, zunanji do*
hod za občinstvo.

B. Urad podprefekture mora imeti:

1. Za podprefekta eno dvorano, delavnico in predsobo;

2. za tajništvo število sob primerno številu osobja, ki ga določa or*
ganični stalež;

3. za arhiv potrebne prostore po istem pravilu, ki velja za pretek*

ture;

4. za brzojavni urad primeren prostor, ki je po možnosti zvezan s
podprefekturo in ki ima ista svojstva kot so za brzojavni urad prefekture
navedena.

C. Stanovanje mora sestojati:

Za prefekta:

Iz ene predsobe;

iz ene sprejmnice prvega in iz ene drugega razreda;
iz petih spalnic, ki imajo po možnosti (neodvisen dohod;
iz ene jedilnice s dotikajočo se sobo;
iz kuhinje in jedilne shrambe;

iz pristojne oblačilnicc; /

iz zadostnega števila sob za nastanitev vsaj šestih oseb izmed slu*
žinčadi;

iz kleti in drvarnice, ki ste sorazmerni s stanovanjem.

Dežela je vrhtega dolžna poskrbeti na zahtevo prefekta za koniuš*
nico s sosednjo sobo za kočijaža in za kolarnico za dve kočiji ter za senik.

Za podprefekta:

Iz ene predsobe;

iz ene sprejemnice prvega in ene drugega razreda;
iz petih spalnic, ki imajo po možnosti neodvisen dohod;
iz kuhinje in jedilne shrambe;
iz pristojne oblačilnice;

iz zadostnega števila sob za nastanitev vsaj šestih oseb
žinčadi;

iz kleti in drvarnice, ki sta sorazmerni s stanovanjem.

izmed slu*

149

Prostori za gori navedene urade morajo hiti zdravi, pristojno prire«
jeni, ležeči na osrednjem kraju in morajo imeti dostojne stopnice in do«
hode.

Posebne določbe.

1. Prostori za urade in stanovanje prefektov ter podprefektov, ki so
jih po določbi št. 13. zakonskega čl. 263 dolžne dobaviti dežele, morajo biti
sorazmerni s potrebami službe, s činom in važnostjo funkcijoparjev in se
morajo nakazati in'vzdrževati v takem stanju, da morejo služiti rabi, za
ktpro so namenjeni.

Vse poprave, ki bi postale potrebne, padejo v breme dežel.

2. V slučaju nesoglasja mora prefekt poročati minjsterstvu za no«
tranje zadeve, ki odloča, potem ko je zaslišal deželo.

Ako ministerstvo odobri zahtevo prefekta, pozove ta deželno za«
stopstvo da sklene o tem, in če to njegov poziv odkloni, odreja v seghsju
z določbo člena 150 predležečega pravilnika.

3. Prefekt in podprefekt sta odgovorna, da se prostori ohranijo v
dobrem stanju.

Nista po odgovorna za poslabšanje, ki nastane iz navadne rabe.

4. Deželni zastop, ali če ta oporeka, prefekt ali podprefekt mora
dati sestaviti pravilen spis o izročitvi, v trojnem izvirniku: enega se od«
pošlje ministerstvu za notranje zadeve, druga dva pa se položi v arhive
dežele in prefekture ali podprekture.

•Ta spis se mora pregledati pri vsaki menjavi naslovnikov in prepis
ustreznega zapisnika se mora odposlati ministerstvu za notranje zadeve.

Opomba.  Glede pohištva se izpolnjujejo pravila vsebovana v pra«
vilniku z dne 1. dečembra 1907, št. 847.

Predaja uradov.

Odhajajoči uradnik mora onemu, ki zasede njegov mesto, predati
vrednote, računske spise itd., ki jih ima ter mora zaključiti in podpisati
ustrezne račune.

Mora tudi izročiti zapisnice navedene v prilogi št. 2, zbirko uradnih
spisov, ki morajo biti pristojno zvezani ter spise kabineta.

Uradni troski za tekoči mesec se ločijo v obroke in razdelijo vpo«
števaje dan predaje.

Ni dopuščeno povračilo zneskov za preskrbo pisarne ali drugih u«
radnikom že razdeljenih zneskov.

PRILOGA ST. 4.

Zapisnice, seznami in spisi, ki se morajo hraniti v občinskih in deželnih
uradih po določilih členov 83 in 145.

1  1. Inventar nepremičnin, ki jih pbseduje občina ali njene frakcije,

domen in mešane imovine, aktivnih in pasivnih služnosti ter vseh pravic,
ki se nanašajo na nepremičnine.

ISO

2. Inventar premičnin, kreditov in drugih aktiv.

3. Seznam dolgov in drugih pasiv, razločujoč redne od izrednih.

4. Seznam občinskih cest in onih zasebnih, ki, so podvržene javni
služnosti.

* 5. Seznam hipotečnih vpisov tako v korist kot v breme občine, njih

glasom zakona izvršenih obnovitev, in točne navedbe dob, v katerih se
morajo obnoviti.

6. Protokolna zapisnica‘za dnevni zaporedni vpis spisov, ki pridejo
na občinski urad in onih, ki jih ta- odpošlje.

7. Seznam občinskih svetovalcev z navedbo, kedaj odslužijo.

8. Seznam odbornikov, z isto navedbo.

9. Izvirniki sklepov sveta in odbora, ki morajo biti vezani tako, da
se prepreči njih izgubo ali raztresenje.

10. Kazalo za sklepe sveta z navedbo ustreznih ukrepov oblastva.

11. Kazalo odborovih sklepov z isto navedbo.

12. Kazalo okrožnic.

13. Bilance ali proračuni.

14. Računski zaključki aktivnih in pasivnih preostankov.

15. Glavna knjiga iz katere izhaja za vsak vpis, za dohodek ali iz?
datek, ugotovljena ali pobrana svota in obvezana ali plačana svota.

16. Zapisnica zapadov stalnih dohodkov in izdatkov.

17. Zapisnica občinskih plačilnih nalogov na matico in odtržek (a
madre e figlia).

V občinah z računskih uradom sestoji ta zapisnica iz matic na!o»
gov, ki se zberejo in zvežejo v  zvezek vsaj vsake tri mesece.

18. Zapisnica na matico in odtržek nakaznic za predujemne plačilne
naloge.

19. Zapisnica zalogov v občinski blagajni.

20. Zapisniki o pregledih in preštetju blagajne.

21. Seznami občinskih pristojbin in seznami v občino pristojnih, ki
so obvezani za vojaško dolžnost.

22. Zapisnice pravic občinskega tajništva in civilnega staleža (stato
civile) in tudi ustrezni listnik v občinah, kjer so v rabi pristojbinske
zpamke.

23. Seznam po županu izdanih spričeval z navedbo prosilcev, z
dnevko odpošiljatve in izterjane pravice.

24. Volilni seznami in imeniki za vsako leto potrjeni po pristojnem
oblastvu.

25. Knjige in spisi, ki se nanašajo na cenitev premoženja in kataster.

26. Spisi o ljudskem štetju, o statistiki in o rekviziciji domače
živine.,

27. Občasna tržna poročila o žitih.

28. Zapisnice civilnega staleža. .

151

29. Zapisnice prebivalstva.

_ 30. Spisi zadevajoči vsakoletni vojaški nabor.

31. Seznam dobrodelnih naprav, ki imajo sedež v občini.

32. Seznam vseh komisij, ki jih občina imenuje, s seznamom dnevk
ustreznih imenovanj in zapadov.

33. Poimenski seznami občinskih uradnikov in nastavljencev z

ustreznimi podatki o imenovanju, plači, o pridržkih za premično vrednost
in za pokojnino, in s podatki glede službenega napredovanja. 1

34. Seznam občinskih ubožcev.

35. Seznam otrok, ki so obvezani obiskovati ljudsko šolo.

36. Zapisniki o prestopkih in ustreznih poravnavah.

37. Popolna in z dnevi zaznamovana zbirka občinskih pravilnikov
in ustreznih cenikov.

38. Zapisnica občini ah od občine sodnijsko naznanjenih spisov.

39. Zapisnica (na matico in odtržek) rekurzov, ki so bili predloženi

občini.

40. Kazalo pogodb.

Posebne določbe.

1. Občinski seli morajo voditi zapisnico za obvestitve o spisih, z
navedbo njih narave, oseb, katerim so bili vročeni, dneva in ure vročitve.

2. Občinski in poljski čuvaji beležijo po njih zasledene prestopke
V posebne zapisnice, ki se morajo hraniti v ustreznih uradih.

t ' PRILOGA ST. 5.

Popisni seznam pristojbin in službenin,  ki so jih občine in dežele
pooblaščene pobirati za odpravo spodaj popisanih spisov (poleg zneska
ža kolekovan papir in poleg pravice za registriranje v zakonito predpisa*
nih slučajih, v smislu členov 169 in 272 občinskega in deželnega zakona
(enotno besedilo z dne 4. februarja 1915, št. 148) in čl. 15 zakona z dne
7. maja 1902, št. 144.

1. Oglasi za dražbe  za odtujitve, rabodajo, zakupodajo
stvari in del ter za vsakovrstne koncesije. 1  Za izvirnik: .

2. Zapisniki  glede postopanja pri dražbah in zasebnih li*

citacijah, ki se nanašajo na predmete navedene v predhodni
številki. Za izvirnik.

3. Pogodbe  glede predmetov o katerih govori št. 1 tudi če

so sklenjene potom zasebne licitacije ali zasebnih pogajanj ali
če so udeležene tretje osebe kot poroki ali jamstveniki. Za
izvirnik ..

4. Na pogodbeno vrednost  glede predmetov navedenih
pod št. 1 je obvezna pristojbina:

L. 0.40

» 1.50

» 1.50

152 .

če ne presega L. 100. . » 2.—

če ne presega L. 500 . . .. »  3.—

če ne presega L. 2.000 . . ... . . . ,» 5.—

če ne preseg'a L. 10.000 .» 10.—

če presega L. 10.000 in za vsako višjo svoto.» 20.—

5. Za spisanje  izvirnih spisov navedenih pod številkama 2

in 3 in za prepise spisov vzetih iz arhiva. Za vsako stran . » 0.30

6. Spričevala  katerekoli narave, potrdila o istovetnosti in

kakoršnekoli vrste potrdilo da ni zadržka (nulla osta) . . » 0.20

7. Družinski staleži,  izvzemši onih, ki se izdajo za vojaško

službo .» 0.20

• S. Zapisniki o poravnavah  v domenskih zadevah v napolj«
skih ter sicilijanskih deželah. Za izvirnik.» 1.—

Posebne določbe.

1. Za izdajo prepisov ali izvlečkov iz katastralnih registrov, Ozna«
čenih v čl. 3 zakona z dne 3. maja 1871, št. "202. morejo občine določiti
cenik pristojbin, ki ne smejo presegati polovico onih, ki pritičejo erarju in
pogodijo se z uradnikom, ki mu je odkazano vodstvo registrov, za so«
udeležbo.

2. Ako je pri eni sami pogodbi udeleženih več oseb, se more'po«
birati le pristojbina za eno samo pogodbo in sicer jo plača vsak prizadeti
v razmerju z odnosno koristjo. Če ena sama pogodba vsebuje več določb,
se more pobirati pristojbina le za ono določbo, ki je podvržena najvišji
pristojbini.

3. V št. 3. seznama predvidena pristojbina za spisovanje velja za
vsako stran, obsegajočo 25 vrst, katerih vsaka vsebuje povprečno 25 zlogov.
Začeta stran velja za celo, če je na njej pisanih vsaj pet vrst, brez dnevke
in podpisov. Navedena pristojbina velja razen za izvirnike v št. 2 in 3
seznama navedenih spisov tudi za prepise pogodbenih spisov, ki se vlo«
žijo v urad za registre in za spise kakoršnekoli narave, ki se vzamejo iz
arhiva na zahtevo zasebnikov.

4. Za izvode objavi namenjenih razglasov o dražbah je pristojbina za
spisovanje omejena na 30 stotink za vsak razglas, naj ta obsega kolikor«
koli strani.

5. V št.'4 seznama navedeno pristojbino je treba plačati le enkrat,\
tudi v slučajih ko se pogodbe, pred katerimi gre dražba, sklenejo šele po«
tem, ko je bila z uradnim spisom stvar prisojena osebi.

6. Nobene pristojbine za prepis ni treba plačati za tiskane akte. Za
akte, ki so deloma tiskani in vsaj v eni tretjini pisani, se plača polovično
pristojbino za spisovanje.

7. Nobene pristojbine ni treba plačati za spisovanje ubožnih spri«
čeval, za legalizacijo in overovljenje podpisov, za prepise pogodbenih spi«

'

153

sov, ki se morajo odposlati nadrejenemu oblastvu v vpogled, za uradoma
v interesu države ali javnih služb zahtevane spise, za potrdila pokojnin, ki
so nižje' od letnih 500 lir. za zapisnike v poravnavah glede prestopkov ob*
činskih pravilnikov in raznih zakonov, za spričevala izdana na nekolekova*
nem papirju radi prosilčevega uboštva; in splošno v vseh slučajih, ko za*
koni in pravilniki določajo brezplačno izdajo.

8. Od pisarniških pristojbin so izvzeti uradni spisi, zadevajoči iz*
vrševanje volilne pravice, katere prizadeti zahteva za svoj vpis v volilne
imenike, ali zato, da se'upre izbrisu svoje osebe, ali da more izvršiti gla*
sovalno pravico.

9. Za spričevala in druge spise, za katere zakon dovoljuje nekoleko*
'van papir, je pristojbina vedno skrčena na polovico, kadar ne gre za ubož* ■
ne prosilce.

10. Pisarniške pristojbine za sklepanje nad eno leto trajajočih po*
godb se morajo odmeriti po skupni višini teh pogodb..

PRILOGA ST. 6

Določbe glede županovega pasu.

V županovem pasu mora biti vtkan na prednji strani dbeh rogljev
mali državni grb (brez plašča), o katerem govori el. 2. kr. odloka z dne 27.
novembra 1890, št. 7282. , •

Grb mora imeti sorazmerno velikost s širino pasu, tako da v sredini
zavzema tri četrtine prostora.

Pas mora končavati s čipko iz srebrnih vrvic, debelih po 2 mili*
metra in dolgih po 8 centimetrov!

Med čipko in spodnjim robom grba mora biti tolika razdalja, kot je
med stranskim robom grba in med robom pasu.

PRILOGA ŠT. 7.

Načrt za izpite za usposobljenostni patent za službo občinskega tajnika
(čl. 161. zakona in 76 pravilnika).

(Preurejen s kr. odlokom z dne 5. aprila 1921, št. 559).

Pismeni izpiti:

1. ena naloga iz inštitucij ustavnega in upravnega prava;

2. dve nalogi iz splošnega računovodstva s posebnim ozirom na
javna podjetja, (teoretična naloga), in razrešitev enega vprašanja glede
računovodstva občin in javnih dobrodelnih naprav.

3. (dve nalogi); upravni zakoni in pravilniki (praktična naloga) in  se*
stava zapisnika o sklepih občinskega sveta.

154

Ustmeni izpit.

1. Pojmi iz civilnega prava in uredba civilnega staleža;

2. pojmi iz kazenskega prava;

3. pojmi iz 'finančne znanosti s posebnim ozirom na davčni sistem
krajevnih teles.

4. Ustava kraljevine, zakon o političnih volitvah, zakoni in pravil¬
nik o državnem svetu in o upravni sodnosti, zakon o računskem dvoru.

5. upravni zakoni in pravilniki.

6. socialna zakonodaja.

155

KRALJEVI ODLOK O NOVI RAZDELITVI JULIJSKE KRAJINE.
(Z dne 18. januarja 1923, št. 53.)

x  MI VIKTOR EMANUEL III.

po milosti božji in volji naroda kralj Italije,

videč zakon z dne 19. decembra 1920, št. 1778;
videč kr. odlokszakon z dne 17. oktobra 1922, št. 1353;
videč zakon z dne 3. decembra 1922, št. 1601;

po zaslišanju osrednje posvetovalne ko*rnisije za upravno ureditev
novih dežel;

po zaslišanju ministerskega sveta;

na predlog Našega ministra državnega tajnika za notranje zadeve,
predsednika ministerskega sveta;
smo odločili in odločimo:

Člen 1.

Ustanavlja se dežela Istra z glavnim mestom Puljem.

Imela bo sledeča okrožja:

1. Kopersko okrožje z ozemljem sodnih okrajev Koper, Buzet in

Piran;

2. Poreško okrožje z ozemljem sodnih okrajev Poreč, Buje in Mo*

tovun;

3. Pazinsko okrožje z ozemljem sodnih okrajev Pazin in Labinj;

4. Puljsko okrožje z ozemljem sodnih okrajev PuljsVodnjan in
Rovinj;

5. Vološko*opatijsko okrožje z ozemljem sodnih okrajev Volosko*
Opatija, Podgrad in Ilirska Bistrica;

6. Lošinjsko okrožje z ozemljem sodnih okrajev Lošinj in Čres.

Člen 2.

Ustanavlja se dežela tržaška z glavnim mestom Trstom.

Imela bo sledeča okrožja:

1. Tržaško okrožje z ozemljem sodnih okrajev Trst, Sežana in Tržič,
z ozemljem občin Mavhinje, Slivno, Sempolaj, Nabrežina, Gradož in z
ozemljem podobčine Isola Morosini, ki pripade občini San Canziano
dTsonzo.

' 2. Postojnsko okrožje z ozemljem sodnih okrajev Postojna in Seno*

žeče ter z ozemljem občine Kačjavas.

156

Člen 3.

Občini Milje in Dolina, ki spadati do sedaj pod kopersko okrožje,
preideta pod tržaški sodni okraj izvzemši podobčine (davčne občine) Ško*
fije in podobčine (davčne občine) Preko, ki dobiti mejo z odlokom mi¬
nistra za notranje zadeve in ki preideti od ozemlja občine Milje v ono
občine Koper in izvzemši podobčini (davčni občini) Osp in Gabrovico, ki
preideti iz občine Doline v občino Dekani in izvzemši podobčine (davčne
občine) Sveti Socerb, ki preide iz občine Dolina v novo občino Herpelje*
Kozina:

Od občine OčizlasSt. Peter se odcepi in preide v občino Dolina ozem<
Ije podobčine (davčne občine) Gročana in del ozemlja podobčine Draga,
ki bo meje dobila z odlokom ministra z notranje zadeve.-

Ustanavlja se nova občina HerpeIje*Kozina s sedežem v Kozini, ki
spada v ozemlje koperskega sodnega okraja.

Občina Herpelje*Kozina, za katere točno odmejitev se bo ukrenilo
z odlokom ministra z notranje zadeve, sestoji iz podobčin (davčne občine)
Herpelje (občina Materija), rz enega dela ozemlja sela Kozina (občina Ro*
dik), iz podobčin (davčnih občin) Očizla, Prešnica, Podgorje, Cernotičk
Sveti Socerb in iz ozemlja odcepljenega od podobčine (davčne občine)
Draga.

Člen 4.

Del -videmslce dežele, ki dobi naslov »Furlanska dežela«, postane
ozemlje sodnih okrajev Trbiž, Tolmin, Kobarid, Cerkno, Bovec, Idrija (ra*
zen ozemlja občine Kačjavas) Gorica, Ajdovščina, Kanal, Vipava, Gra*
diska, Kormin, Červinjan (izvzemši ozemlje občine Gradež in podobčine
Isola Morosini) Komen (izvzemši ozemlje občin Mavhinje, Slivno, Šempolaj
in Nabrežina).

Razen že obstoječih okrožij, čedadskega, pordenonskega in tol*
meškega, se ustanavljajo v furlanski deželi še sledeča nova okrožja:

1. Tolminsko okrožje z ozemljem sodnih okrajev Tolmin, Kobarid,
Cerkno, Bovec in Idrija (izvzemši ozemlje občine Kačjavas).

2. Goriško okrožje z ozemljem sodnih okrajev Gorica, Ajdovščina,

Kanal, Vipava in Komen (izvzemši ozemlje občin Mavhinje, Slivno, Šem*
polaj in Nabrežina). ^

Člen 5.

S tem sledečim kraljevim odlokom se bo določilo Število in razme*
jitev okrajev.

Ukazujemo, naj se vvrsti ta odlok opremljen z državnim pečatom

157

v uradnd zbirko zakonov in odlokov kraljevine Italije nalagajoč vsakemu,,
kogar se tiče, da ga izpolnjuje in da izpolnjevati.

Dano v Rimu, dne 18. januarja 1923.

Videl hranitelj pečata
Oviglio.

i

Opomba.  Premcmbe občinskega in deželnega zakona, ki so sledile
kr. odloku z dne 15. februarja 1915, št. 148, je prevajalec vvrstil v besedilo
zakona v POLNEM tisku.

VIKTOR EMANUEL

MUSSOLINI.

VSEBINA. Stran

Kraljevi odlok o novi upravni razdelitvi Julijske krajine. 2

OBČINSKI IN DEŽELNI ZAKON.

PRVI NASLOV.

Razdelitev ozemlja kraljeVine ter vladna in upravna oblastva (člen

1 do 11) . .. 3

DRUGI NASLOV.

Upravne volitve.

Poglavje L ■—-O aktivni in pasivni volilni pravici (čl. 12 do 28) . . 5

Poglavje II. — O volilnih imenikih in skupinah (čl. 29—55) . . 1 j

Poglavje III. — O volitAah in volilnih opravilih (čl. 56—99) . . 30

Poglavje IV. — Kazenske določbe (čl. 100—116).33

TRETJI NASLOV.'

O deželni upravi.

Poglavje I. — O občini (čl. 117—122) .   38

Poglavje II. — O občinskem svetu (čl. 123—133). 39

Poglavje III. — 0~ občinskem odboru (čl. 134—141) ....  42

Poglavje IV. — O županu (čl. 142—160). 44

Poglavje V. — O tajniku, o občinskih uradnikih in nastavljencih (čl.

161—176).. 49

Poglavje VI, — O občinskih financah in o računovodstvu (čl.

177—210.52

Poglavje VIL — O vladnem nadzorstvu in vtiku in o področju

deželnega upravnega odbora (čl. 211—223). 61

Poglavje VIII. — Splošna določila za občinsko upravo ... 63

ČETRTI NASLOV.

O deželni upravi.

Poglavje I. — O deželi (čl. 229— 2fl) .65

Poglavje II. — O deželnem svetu (čl. 232—245). 65

Poglavje III. — O deželnem zastopu- (čl. 246—256) .....  68

Poglavje IV. — O deželnih financah in računovodstvu (čl. 257—264) 70

Poglavje V. — O vladnem nadzorstvu in vtiku ter o področju de»

želnega upravnega odbora (čl. 265—270). 73

Poglavje VI. — Splošne določbe za deželno upravo (čl. 271—275) 73

PETI NASLOV.

Občinskim in deželnim upravam skupne določbe.

■ (Člen 276—328). 74

ŠESTI NASLOV.

Splošne in prehodne določbe.

Člen 329—345) .

85

OBČINSKI IN DEŽELNI PRAVILNIK.

Kraljevi odlok o spremembi pravilnika ... gg

PRVI NASLOV.

Vladna in upravna oblastva ter njih uradi.

(Člen 1 — 21 ).  g]

DRUGI NASLOV.

Upravne volitve.

(Člen 22—46).gg

TRETJI NASLOV.

O občinski upravi.

Poglavje I. — O občini (čl. 47—48). gg

Poglavje II. — O občinskem svetu (čl. 49—53).gq

Poglavje III. — O občinskem odboru (čl. 54—59) . . . .

Poglavje IV. — O županu (čl. 60—68). 10  j

Poglavje V. — O uradu, tajniku, o uradnikih in nastavljencih ob*

čine (čl. 69—108). 103

Poglavje VI. — O pravilnikih za občinsko policijo in občinske

službe in za občinske pristojbine (čl. 109—122) . . . . j J 3

Poglavje VII. — O vladnem nadzorstvu in vtiku ter o področju de*

želnega upravnega odbora (čl. 123—130). 1  17

ČETRTI NASLOV.

O deželni upravi.

oglavje I. — O deželnem svetu (čl. 131—136). 119

Poglavje II. — O predsedniku in o članih deželnega zastopa; o
uradu, tajniku ter o uradnikih in nastavljencih dežele (čl.

137—147) . . ,. 120

PETI NASLOV.

Občinskim in deželnim upravam skupne določbe.

Poglavje I. — Splošne določbe (čl. 151—165).121

Poglavje II. — O blagajni in blagajniku (čl. 166—174) . . . 124

Poglavje III. — O zakladni imo\'ini in o pogodbah (čl. 175—182) . 126

Poglavje IV. — O finančnem letu (čl. 183—185) ....  129

Poglavje V. — O proračunu (čl. 186—196). 130

Poglavje VI. — O dohodkih in izdatkih (čl. 196—218) . . 134

Poglavje VII. — O pregledu računov (čl. 219—236) . . 139

ŠESTI NASLOV.

Prehodne določbe.

Člen 237—239 ..143

Priloge št. . .145