Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. Spisuje Josip Levičnik. Motto: ,,Nulla dies sine line« !" Slari rimljitnski pregovor. Nadaljevaje svoj spis o gospodarstvenem uku oziram se na razdelitev predmeta, kakor ga nara je bil nanireč g. dr. Wilhelm razredil, in sicer: a. zemlja in podnebje (Klima); b. obdelovanje in oskerbovanje zemlje; žitni in rastlinski pridelki; c. živinoreja. — Oziroma zenilje in podnebja nam je gosp. docent naj pred v duhu vzdignil en kubični čovelj zemlje na poveršje in nam kemično razložil, da je iz mineralnih, organ.skih in gorljivih delov. Zraven nahaja se tudi voda in v prostorih vmes tudi zrak. —¦ Zatim nam je navedel razna imena, s kterim kmetijski gospodar zazuamja zcmeljno poveršje in njene doljne sklade (Schichten). Razkladal nam je dalje raznoverstno mineralno in tudi organsko razdjanje in njih sprenienitev v zemljo, pri kterem razruševanji iniajo voda, *) gorkota in zoierzlina poglavitna opravila; zlasti pa še zmerzlina, o kleri je rekel, da ,,zraerzav je naj boljši kniet". Potem nam g. profesor našteva, iz kakošnih mineralnih delov niora biti zemlja, da je za rast dobra, t. j. rodovitna. Prišel je pri tem govor na peščeno, ilovrialo in apneno zemljo in njene razmere z vodo in gorkoto, pa tudi pri obdelovanju in rodovilnosti. — V daljnih podukili govorilo se je, kako se zenilja boljša in plodna dela. Pri tem silno važnem opravilu niorajo se mnogokrat odpravljati zaderžki, ki izvirajo od podnebja samega, od krajnih okoliščin, in se nahajajo tudi v zeuilji sami. Naj težji zmagajo se podnebni zaderžki, zoper ktere se dandanašnje vse premalo dela; narodi starega veka, zlasti v Mesopotamiji, Egiptu in v Indiji so bili v tej zadevi veliko pred nami. Nasvetoval je potem g. profesor nektera sredstva. Tako naj se n. pr. v suhih krajih, kjer imajo vetrovi veliko raoč in zemljo preveč presušajo, terau nasproti dela z nasajenjeiu drevja. Naj se zvolijo za to naj *) Znamenito je bilo med drugim slišati, kako voda, splaknuje gorovja, in nosi zemljo v ravnine. Tako n. pr. prerajtujejo, da reka Rcna nese v njenili valovih na en dan mimo mesta Bonn-a 145-000 ?' žlahtne zemlje. Od tod tudi izvirajo na iztokih velikih rek tako imenovani ,,<leltau. kar se vidi posebno pri reki Nil i. t. A. Pis. rajše taka drevesna plemena, ki naglo rastejo, kakor so n. pr. akacija, bor (hojka) in drugi. Ker severni vetrovi zemljo naj bolj suše, naj se drevje tim nasproti vsadi, in naj se napravijo tako itnenovane drevesne stene, ktere Nemec imenuje ,,Baumwandea ali ,,Windschatten". Na večjih in obširnišib prostorih je dobro, da se naredi več takih drevcsnih sten v ravnoležni meri. Priporočal je g. profesor iz ravno tega namena tudi žive plotove, za ktere je dobro, da se nasadijo germi, ki radi rastejo visoko, n. pr. gaber, beli glog, smrekica i. t. d. Taki živi plotovi ne zabranjujejo le osušenje zemlje, ampak vlečejo tudi roso in podnebno vlago na-se, zastavljajo vhod Ijudem in živini #) in so prebivališče drobnih ptičev, ki se živijo posebno radi od merčesov, ki so polju zelo škodljivi.**) Pred enim germom je vender g. profesor svaril, in sicer pred češuiinje (Sauerdorn, Berberis vulgaris), ker od njega izvira, kakor se je že od jiekdaj mislilo in so to tudi novejše skušnje poterdile, rja na žilu. Svetoval je za žive plotove tudi sadno drevje, murbe, pa tudi druga koristna drevesa, n. pr. jesen, kterih Iistje daje dobro kernio za živino. Kakor pa v suhih krajih koristi drevje in germičje, (ako je nasprotno na močvirjih to velikokrat škodljivo, ker zaderžuje vctrove, ki zemljo sušijo, napravlja senco, jemlje na malih zemljiščih veliko prostora in je pogosto tudi prebižališče škodljivih živali. Prestopivši na krajne okoliščine je g. profesor najprej govoril o gričnatem ali kamnitein svetu. Pri gričih je dobro, da se po mogočosti znižujejo in poravnavajo, vender naj se pa pazi, da se zlasti na peščeni ali prodnati zemlji s tem več no škoduje, kakor koristi. Dobra perst naj se torej skerbno na kraj zgrebe, in ko se grič zniža, zoprt«umno nasuje po poveršju. — Kamenje naj se po njivah odstranuje; po sterniinah pa naj se ob krajih *) Iz g. dr. VVilhelmovih besed smo raznmeli, da je on že veliko popotval po svetu in puvscid z vcliko pozoinostjo pregledoval dobre gospodarstvene naprave. Pravil nam je nied drugim ravno pri tem preiimetu, da so n. pr. na Angleškcm in po Bclgiji cela posestva omejcna z živimi plotovi. — da so potem zopet enako ločene njive od travnikov in pašnikov, in tako ne more živina v škodo, pa tudi posestnikom pri krotki živini cclo še pastirjev ni treba. Pis. ¦*) Kaj vneto nam jc pri tej priliki pokladal g. profesor na serce skerb za drobne tice, zopcr kterili lovenje in pokončanje se v šoli 7. lepo besedo, pa tudi z svarilnimi zgledi lahko prav veliko stori. Pis. njiv z izkopanega kamna narejajo stopnje fškarpe), da se zemlja ne poseda i. t. d. Posebno obširno govorilo se nam je o močvirnati zemlji, o vzrokih močvirnosti, o veliki škodljivosti njeni in o sušenju na razne načine. Ze o časili Rimljanov delalo se je po podzemeljskih prekopih za odtok nepotrebne mokrdte; pozneje kopali so si ljudje po močvirjih globoke vodotoče, kar pa je vzelo zlasti pri prodnatem svetu veliko rodovitne zemlje (ker so se vodotoči zastran pogrezovanja mogli široko kopati), pa treba je bilo pri njivah in travniklh zastran vožnje napraviti tudi ninogo mostov in je bila zraven tega še živina na takih pašnikih v velikih nevarnostih. Torej so v nekterih krajih, da bi orušili svet in bi se ognili ravno navedenih težav, nametali v prekope butarice iz protja in potem zasuli jih zopet s perstjo, ali pa so položili čez prekope kamnite plošče, opeke i. t. d. ter napravili tako vodi podzemeljski odtoč. Poslednja leta vsušajo močvirja z drenažo, o kteri napravi in pokladanju podzemeljskih cevi se nam je zopet veliko in obširno govorilo. (Dalje prih.)