Naročnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljsko Izdala celote no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Urednlitvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Rokopisi ae ne vračajo, nefranklrana pisma se ne sprejemajo - Uredništva telefon itev. SO, upravnlitva itev. 328
Cene oglasov I stolp petlt-vrsia malt oglasi po 1 50 ln2D,ve£|l oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn večiem O naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa In dneva po prazniKu
Političen lisi sa slovenski narod
Uprava je v Kopitarjevi ul.it. t> - Čekovni račun: Cjubljana itev. 10.650 ln 10.349 xa inserate. Sarajevo it. 7563, Zagreb it. 39.011, Praga In Vunaj it. 24.797
ASI »Domovina" piše sovražno katolicizmu ali ne?
Ker je ljubljanski škof po svoji nadpastir-ski doPnosti javno obsodil katoliški veri sovražno in nravstveno pohujšljivo pisanje »Domovine«. je v taboru dr. Gregorja Žerjava velik vrišč. Z narejeno ogorčenostjo in brezpri-merno predrznostjo sprašuje »Jutro«, kdaj da je »svobodomiselno« časopisje napadalo ali smešilo katoličanstvo?
Pred seboj imamo »Domovino od 5. marca t. L, to je zadnjo številko. Tu je objavljen članek »Jubilej sv. Frančiška A s i -škega«. Tukaj beremo sledeče stavke:
»Kot mladenič jo bil Frančišek zelo velik veseljak, krokar, pretepač, ljubitelj žensk, razkošnih pojedin in krasnih oblek. V Asisiju jo veljal za n a j b c 1 j razuzdanega lanta, ki se ga je bal vsakdo in pred katerim so matere skrivale svoje lepe hčere. Grdih bab pa ni maral in se je norčeval iz njih.«
Ugotavljamo, da je »Domovina«, v katero je v taisti številki napisal priporočilni uvodnik minister n. r. dr. Gregor Žerjav, edini list na svetu, ki je ob 700 letnici enega največjih, najbolj ljubeznivih in najbolj socialno čutečih svetnikov katoliške Cerkve vrgel kepo umazanega blata na njegov spomin! Ta čast je bila pridržana slovenski »svobodomiselni« žurnalistiki. Ves svet proslavlja sv. Frančiška, Italija se ga je po svojem diktatorju v krasnem govoru spomnila v parlamentu in dala natisniti v njegovo čast jubilejne znamke, učenjaki Evrope in Amerike brez razlike svetovnega naziranja mu pravkar pišejo občudovanja polne razprave, svet je njegov spomin slehernemu kulturnemu človeku, slovenski »napredni« list pa ga onečašča, imenujoč ta prekrasni svetniški lik krokarja in razuzdan-ca, pred katerim so se tresle asiške matere za čast svojih hčera!
Recimo, da bi bilo res, da je sv. Franči-Sek bil v mladosti lahkomišljen, — ali bo človek, ki ima količkaj srčne izobrazbe, količkaj čuta dostojnosti in spoštovanja, ki ima vsaj mrvico pijetete, kakršno so poznali celo stari pogani in jo poznajo mongolski pastirji — ali bo človek z najpreprostejšimi pojmi spodobnosti šel na tak način sramotiti sedemstoletni jubilej asiškega revčka, enega največjih spo-ikornikov Cerkve, oznanjevalca bratovske ljubezni in miru, ki se mu je v spoštovanju klanjal celo Lasalle kot enemu najizrazitejših krščanskih socialistov? Pa niti najstrupenejši framasoni na Francoskem ne'hi kaj takega naredili, izvzemši morda edinega Voltaira, ki se ni sramoval pljuniti na spomin Orleanske Device, za kar ga je pravična zgodovina ožigosala kot enega največjih lažnjivcev in brez-sramnežev »prosvetljene« Evrope. Do sv. Frančiška pa se še on ni upal — to je bila vstanu samo »Domovina«.
Toda — kar ta »napredni« list piše o mladosti sv. Frančiška, sploh ni res, je grda kleveta! »Domovina« se sklicuje na Brockhaus-ov konver acijski leksikon, iz katerega slovenski svobodoumneži oči vidno zajemajo vso svojo modrost, češ, da je tam našla, da je bil sv. Frančišek v mladosti krokar, pretepač in zapeljivec deklet. Mi ne vemo, iz katere izdaje Brookhausa je »Jutrov« pisec, ki niti ne citira dobesedno, kakor bi moral, če bi bil pošten, vzel svojo trditev. V veliki 14. izdaji Brookhausa iz 1. 1894 najdemo pod zaglavjem l-Fr nc Asiški« samo in edinole ta stavek iz njegove mladosti: »Frančišek je kot mladenič živel lahkomi.-elno«; ne besede več. ne menj. Je pa Brockhaus, ki je protestantsko podjetje, v katoliških zadevah sumljiv in pristranski. Danes je raziskovanje Frančiškovega življenja po nepristranskih zgodovinarjih tako napredovalo. da je tudi bajka o njegovi mladosti skonnela. Ce bi bila »Domovina« poštena in če bi ji bilo na tem, da dostojno počasti jubilej tega svetnika, bi se bila lahko obrnila do teh nepr stranskih virov. Le poglejmo!
Najbolj zaslužni raziskovalec Frančiškovega življenja, protestant, svobodomislec in nasprotnik katoliške Cerkve, Paul S a b a -t i e r, piše o tem sledeče: »V tej dobi (ko je sv. FrrnMšek živel) so trubadurji romali po svetovnih mestih Italije in so spravili v modo sijajna slavija in predvsem ljubezenske razgovore; toda medtem ko so poveličevali ljubezen, so obenem apelirali na čustva dostojnosti in delikatnosti in to je bilo, kar je zadrževalo Frančiška (od padcev). Kajti sredi teh norčij le ostal vedno fin in dostojen in so ie varoval
vsako nizkosti in podlosti.« Sabat;er piše, da se je sicer odlikoval po posebnostih, šalah in veseli razsipn sli, ni pa nikoli padel do bann-litete (Vie de S. Fran^ois d' Assise. 44. £di-ticn 19 0, str. ssq.). Nikjer se ne omenja, da se bi bil »pretepal« ali »ženske zapeljeval«; edino dn je »s tovariši napolnjeval ulice z glasnim petjem« in radodarno sipal denar (na isti strani 9). In iz tega veselega, radodarnega, pa vedno delikatnega in vsako uma?a-nost mr^ečesra mladeniča je naredila »Domovini« navadnega krokarja pretepača in bab-jeka!
Jorgensen, ki je še kot protestant proučeval tega svefarka. pravi v svojem zna-! men'tem življenjepisu Frančiška Asiškega, da gostije njegovih tovarišev »niso bile surovo krokarije, kakor jih pozna germanski sever«, da je on sam bil eden izmed najboljših med to razpoka'eno mladino in da je le znak n:egove svetniške tenkočutnosti in spokojnosti. če se je pozneje sam imenoval »najbolj razuzdanega med njimi«. V resnei pa »ni sto-| ril ničesar slahega in je bil posebno vzoren i glede vse*.« kar se t če razmerja do drugega j spola; bili je znano med njegovimi tovariši, i da se v njegovi pričnjoPnosli ni smela izreči ; kvanta. Kakor vsi čist-' ljudje je imel Franc j veliko sramežljivost in tenkočutno spoštovanje * do spolnih reči, ki jih drugi izrabljajo v neči-| ste misli in dejanja«. (Der lil. Franz v. Assisi, Johannes Jorgensen, str. 19 Le prevelika razsipnost do revežev se mu očita.
Najboljši moderni poznavalec sv. Frančiška Vittorio Facchinetti pa piše tozadevno: »Franc je bil prevoč blrujorodnesra .srca in preveč vzvišenega duha da bi omadeževal svojo dušo in onečastil svoje telo v blatu nizkih naslad. Vsi tovariši njegovih razvese-ljevanj so mogli pričati o njem, da ga niso nikoli mogli zalotiti na grdih besedah in dejanjih ali da bi bil le količkaj ugodil strastem pohote in pohlepa in »Tres Socii« (glavni sodobni vir) pravijo o njem. »da je bil po naravi tako finega vedenja in izražanja, da nikoli ni izprecrovoril grde besede. Nasprotno, čeprav je bil vesel fant in šegev. je namenoma preži ml vsakega, ki bi si bil dovolil v njegovi navzočnosti kvantati.« Tako da se n->m Frančišek »predstavlja vseskozi v sijaju lili j— ske čstosii. Bil je visokega, gorečega duha, ki se ni mogel prilagoditi filistrski vsakdanjosti, pa, plemenit, tako da je bil sposoben za največje žrtve.« (Istotam.) Zdaj pa poglejte, kaj je naredila iz njega »Domovina« — razuzdana, ki so se ga bale vse poštene ženske!
Častivredna »Domovina« pripoveduje po Spamerjevi »Ilustrirani zgodovini« (Leipzig 1902), da so nekoč tovariši našli Frančiška zamišljenega. »Smeje so ga vpraševali«, pravi ta list, »ali misli odvesti zopet kako žensko?, nakar jim je odgovoril da si zdaj hoče odvesti bogatejšo, plemenitejšo, lepšo nevesto, namreč — revščino.«
V tem smislu prikrojena povest naj torej zopet priča, kako je Frane v mladosti užival ženske, in se vseeta naveličan, zdaj spokoril. In v resnici? Sabatier pravi, da so tovariši Frančiška vprašali: »Kaj pa Vam je da-nes?« — »Ali ne vidite (povzame nekdo), da razniišPa, kako bi se ožen 1!« — »Da,« odgovori Franc smehljajoč se, jaz mislim poročiti lepšo, bogatejšo, čistejšo, nego si jo Vi morete sploh predstavljali — uboštvo.« (str. 23) Jorgensen opisuje isti prizor bolj obširno. Bilo je poleti 1205 ob bogati pojedini. Frančišek se je zamislil. Vprašali so ga: »Ej, Franc, kaj razmišljaš ali se hočeš poročiti?« ild. — Vidi se. da pisec »Domovine« ali pa njegov obskumi vir v nasprotju z zgodovinsko istino skušata predstavljati stvar tako, da bi Frančiška označila kot navadnega razuzdanca in prikrojiti oziroma potvoriti v ta namen pripovedke o njegovi mladosti, dočim vsi raziskovalci Frane škovega življenja kot edino strast njegovih mladih dni označujejo radedarnost in željo odlikovati se na viteških pohodih. Enako zlobno je, kar »Domovina« piše o razmerju med sv. Frančiškom in velikim papežem Inecencom III., češ, da je le-ta Francu, ko ga je prosil za potrditev njegovega reda, odgovoril, »naj se rajši s svinjami vred valja po blatu ker je to zanj najbolj primerno.« Ugotovljeno je, da to ni res, ampak da si je to izmislil nek angleški benediktinec Matej Poris, ki je na ta način hotel smešiti njemu nepriljubljeni red manjših bratov. Pa naj bi tudi tako bilo. kdor spoštiiie sv. Frančiška in
njegov red, ne bo s tako slastjo posnemal takih pripovedk kakor jih »Domovina«, ki ima pri tem svoj namen — osmešiti vse, kar je najdražje katoliškemu srcu.
Sicer pa se ta »svobodomiselni« list, ki tako kriči na našega škofa, češ da jo po krivici dolži sovraštva in smešenja vsega katoliškega. v ta;stem članku ne zadovoljuje samo s tem, da oblati spomin enega najčistejših in najplemenitejših svetnikov in oseb krščanske zgodovine sploh, marveč se v naravnost pobalinskem sovraštvu spodtika tudi ob njegovo ustanovo, frančiškanski red. O članih tretjega reda pravi, da so danes »opravljivci in klevet-niki: greše z jeziki, rokami in trebuhi (kako okusno!) ter delajo zgago po premnogih občinah, sovražni vsemu, kar je lepo, mlado in napredno.« Frančiškani pa so seveda tudi kmalu postali taki: »Čistost jim je bila neznan pojm, ker umazani so bili po telesu, vesti in duši, a njih samostani niso bili revni, nego begali polni vseh dobrot in lepot!« Torej umazani so bili t.j frančiškani kakor tiste svi-uje o katerih je baje govoril papež Inocencij. a njihovi samostani so bili vseeno polni vseh lepot! Tudi to bajko pogreva »Domovina«, da se je le malo frančiškanov pečalo s knjigo in umetn -tjo, dasi so že prvi učenci sv. Frančiška bili znameniti modroslovci in bogoslovci, dasi so mvno frančiškani po Škotu. Bakonu in njuni šoli naravnost začetniki moderne kri-
tične filozofije in na eksperimentu naslonjenega naravoslovja, dasi so s sv. Frančiškom vred bili prvi najsilnejši pobudniki realistične v naravo poglabljajoče se umetnosti, narodnega jezika in glasbe, zbuditelji italijanske na-rodne literature! In dočim jih ves svet, vsaka literarna in umetnostna zgodovina, vsaka zgo-dovina modroslovja proslavlja in ceni kot take, pa slovenski »napredni« list gre in jih na tak način sramoti kot neke tipične umazane« in nevedneže!
Ali ni škof dr. Anton Bonaventura Jeglič bil pravičen, da vzdigne svoj glas proti takemu listu, da kot katoliški nadpastir obsodi duh, ki se razodeva v taki pisavi, ali ni dolžnost vsakega katoliškega škofa na svetu, da kaj takega z največjim ogorčenjem postavi na pranger? Ali ni ves katoliški slovenski narod, če noče veljati za narod divjakov, dolžan, da za to poišče zadoščenje? Mar naj se ob 700 letnici sv. Frančiška trpi tako blatenje, tako poniževanje najsvetejših in najlepših čustev katoličanov? Mar ni tako pisanje naperjeno proti naši katoliški, da, proti vsaki krščanski veri sploh? Ali bi pravoslavci trpeli, da bi kdo tako smešil in sramotil svetega Savo?
In vsak pošten nepristransk, honeten Slovenec naj pove, da-li je imel prav škof dr. Anion Jeglič ali ni imel prav, da je svoje vernike svaril pred takim listom?
Verska politika v
"J" "	IV	■
nasi državi.
Narodna skupščina je končala razpravo in glasovanje o proračunu ministrstva za vere. Proračun je z glasovi radikalov in radičevcev sprejet. Za katoliško cerkev pomeni sprejeti proračun največjo krivico. Po ustavi bi se morali deliti izdatki za verozakonske svrhe po številu vernikov in po stvarno dokazanih potrebah poedinih veroizpovedanj. Toda proračun daje za vsakega pravoslavnega državljana 11 Din, za katoliškega 6 Din, a za starokatoli-škega sektanta 230 Din. V teh številkah je najjasneje izražen program naše verske politike, katero vodi že v dveh Pašičevih kabinetih sedanji minister Trifunovič.
Razprava o ministrstvu za vere je samo dokazala, da je v številkah izraženo zapostavljanje katoliške cerkve res program sedanje vlade. Dočim je minister za vere imel za Ka-logjerove odpadnike najbolj simpatične besede, je neprenehoma očital katoliški cerkvi v svojih izvajanjih, kako je v vseh zadevah občutljiva, je branil Radiča zaradi njegovega pisma Pašiču, v katerem obljublja, da bo katolike na previden način preko starokatoliške sekte prevedel v pravoslavje, in je odkrito napadel katoliške škofe zaradi nekaterih njihovih izjav, dočim ni imel za najnovejše napade od strani pravoslavja na katoliško cerkev niti ene grajalne besede.
V Strumici se je zagrozilo ondotnim katolikom, da bodo vsi pregnani s svojih domov v Bolgarsko, ako ne pristopijo v pravoslavje. Skopljanski metropolit je javno imenoval katoliško dogmo o papeževi nezmotljivosti v verskih in moralnih stvareh »budalaščino«. ohridski vladika je v propovedi pred črnogorskim narodom izjavil, da je geslo »brat je mio, koje vere bio« velika laž, katere se pravoslavni vernik ne sme posluževati, a v službenem glasilu karlovaške patriarhije se zadnji čas neprestano napada katoliška cerkev. Da so belgrajski listi dobivali iz zunanjega ministrstva povodom svetohieronimske afere gradivo za napade na katoliške cerkvene kroge, je znano, a nepojasnjeno je še široki javnosti, kdo je podžgal Radiča za napade na papeževega nuncija in pozneje na govor proti »klerikalizmu«, ki je bil očividno naročen, da zmanjša v skupščini utis, ki bi ga moglo napraviti Ninčičevo opravičevanje.
Zadeve o tako zvanih 200 domovih minister Trifunovič še do danes ni uredil, čeravno je skupščina storila svojo dolžnost. Izgovor, da ni finančnega ministra doma, je prazen, ker iina finančni minister svojega zastopnika, ki tudi mora spoštovati sklepe narodne skupščine. Kako malo je ravno ministru Trifu-noviču stalo do prijateljskega stališča napram katoliški cerkvi, je najlepše pokazal ob priliki zadnjega obiska katoliškega episkopata v Belgradu. Od sedanjega ministra Trifunoviča nima katoliška cerkev tudi v bodoče pričakovati nobene dobrohotnosti, čeprav bi to bilo samo v interesu verskega miru v naši državi.
Vsa skupščina je dobila pri razpravi o ministrstvu za vere vtis, da vlada v krogih sedanje skupščinske večine velika animoziteta
proti katoliški cerkvi. Vsi prijatelji »narodnega edinstva« odobravajo to aniiuoziteto, ker vidijo v katoliški cerkvi tudi v nacionalnem oziru braniteljico slovenstva in hrvatstva. Korektnemu nastopu onih poslancev, ki so nastopali za ravnopravnost katoliške cerkve, niso mogli ugovarjati tudi največji nasprotniki ka-, tolicizma. Pač pa so mislili, da so našli kost, ob kateri lahko gloda njihova zlobnost, ko je poslanec Klekl omenil predpis katoliškega cerkvenega prava, ki zahteva, da morajo duhovniki imeti dovoljenje od svojega ordina-rija, ako nameravajo kandidirati iu s tem zapustiti od ordinarija jim določen duhovniški delokrog, češ, glejte škofje nam pošiljajo nasprotnike centralizma, nezakonitosti, korupcije in zapostavljanja katoliških Slovencev in Hrvatov. Toda tudi to jim ni uspelo in po enodnevnem besnenju so morali ustaviti svojo no krive i zlobne razlage bazirano kampanjo.
Kakor za Slovence in Hrvate, tako velja tudi za vse katolike opomin, da držimo skupaj v boju za naše pravo, za našo svobodo in naš napredek. Nasprotniki ne smejo omajati naših vrst, še manj pa mi sami v lastnih vrstah, ker le kdor se bori, zmaguje, a kdor se vdaja, izdaja.
bosansko-hercegovskih frančiškanskih provin-cialov povodom napada g. Stjepana Radiča na bosansko-hercegovinsko frančiškane.
Kakor so poročali časopisi, je imel g. Stje. pan Radič, minister prosvete, v plenumu finančnega odbora dne 24. januarja 1926 govor, v katerem je napadel frančiškane in njihove prednike, nazivajoč jih »ljudima neiskrenim« in »lašcima«, a njihovo delo »zaglupljivanjem« in »zavaravanjem« hrvatskega naroda v Bosni in Hercegovini.
Nikdar nismo mogli verovati, da bi učen in izobražen človek, kakor je g. Radič, ki je poleg tega še minister prosvete, mogel samo poskušati obmetati z. blatom 600 letno svetlo prošlost frančiškanov v Bosni in Hercegovini in s tem tudi najlepše strani zgodovine našega naroda v teh krajih. Vsa kulturna javnost dobro pozna zasluge in delo frančiškanskega reda v prošlosti in sedanjosti v teh zapuščenih krajih. Četudi vsled tega nimamo potrebe, da bi pobijali posamezne neosnovane trditve g. Radiča. nas to vseeno žali, in odločno odbijamo žalitve naših grobov in svetlega spomina naših prednikov. Delo današnjih frančiškanov na verskem, prosvetnem in socialno-gospodar-skem polju mirno prepuščamo sodbi bodočih pokolenj in oceni nepristranske zgodovine.
Istočasno se zahvaljujemo tudi gg. akade-niikom-Hrvatom v Zagrebu, kakor tudi vsem cenj. časopisom, ki so tem potom vstali v obrambo resnice in izrazili simpatije veliki prošlosti bosansko-hercegovinskih frančiškanov.
Sarajevo—Mostar, 25. februarja 1926.
0. fra Petar Čorkovitf, provincijal bosanskih frančiškanov.
0. fra Lnjo Bubnlo, provincijal hercegovinskih frančiškanov,
Pašsc misli na diktaturo.
VEČINA RADIKALOV PROTI PAŠICU. - P A9IC SI HOČE POMAGATI Z MUSSOLINIJE-V1M VOLIVNIM REDOM. - RADIKALI OD KLANJAJO ODGOVORNOST ZA PRORAČUN. — RADICEVCI PRORAČUN ZAGOVARJAJO.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Včerajšnja seja radikalnega kluba na kateri so poslanci izjavili nezaupnico proračunu, se živo komentira v političnih krogih. Belgrajsko časopisje se obširno iavj s tem važnim političnim dogodkom in ugotavlja, da se opozicionalno razpoloženje vseh govornikov na seji ne more tolmačiti samo s tem, da bi tudi radikalni poslanci bili nezadovoljni s proračunom. Nasprotno gotovo je to da so včerajšnji govorniki govorili ne samo proti finančni Stojadinovičevi politiki, marveč proli delovanju vlade sploh.
To je izraz nezadovoljstva, pišejo vladni časopisi, proti neaktivnosti Pašičeve vlade. Bilo je to indirektno nezaupanje Pašiču. S tem da radikalni poslanci odbijajo, da bi glasovali za vladne arnandemente, ki bi storili iluzoron že itak fiktiven proračun, bi dovedli vse ministre v neugoden položaj. Zato ni izključeno. da bi ti ministri v tem slučaju podali ostavko, kar bi izzvalo splošno vladno krizo.
Davi je Pašič dolgo konferiral z mln stri o položaju ki se je s tein ustvaril. Pašič bo najbrž poskusil dobiti klub na svojo stran, da bi si zasigural sprejetje proračuna. Politični
krogi pričakujejo z velikim zanimanjem rezultata prihtdnj h sej radikalnega kluba.
Čeprav bodo radikali sprejeli proračun in arnandemente, ne bo to Pašičevega položaja okrepilo. Snočnje nastopanje večine poslancev dokazuje, da postaja opozicija proti Pašiču vedno močnejša in složnejša, ter da bo po sprejetju proračuna prisilila vlado do ostavke.
V zve~i s tem se v radikalnih krogih govori o reformi volivnoga zakona. Baje je Ninčič imel v Rimu to funkcijo, da se na licu mrsla prepriča o delovanju fašistovskega vo-livnega zakona. Kakor smo izvedeli iz radi-ka'n'h kr gov, se je sestavil poseben odbor, ki naj bi izdelal nov volivni zakon in sicer naj bi so sestavil novi volivni zakon po italijanskem vzorcu z malimi spremembami. Predvsem bi se vditve vršile po glavarstvih. Vladnim slrankam bi se omogočila ogromna večini mandatov.
Jasno je. da ti znaki najbolj jasno dokazujejo da tudi vlada sama uvideva. da nima med ljudstvom prav nobenega izgleda na večino in da je razpoloženje ogromne večine ljudstva tako, da mora vlada iskati drugih nasilnih metod, da bi si še nadalje zasigurala oblast.
Francoska vlada odstopila.
ZBORNICA ODKLONILA ZAUPNICO VLADI. - PREDSEDNIK DOUMERGUE SPREJEL
DEMISIJO VLADE.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Proračun ministrstva za notranje zadeve je še vedno predmet živahne in ostre kritike. Razprava bo najbrž trajala še dva dni, ker se še vedno javljajo novi govorniki, ki prinašajo na dan neverjetne slučaje o delovanju političnih in policijskih organov.
Na dopoldanski seji je govoril poslanec Hadži-Kadič. Protestiral je, ker se muslimani preganjajo iz služb. Govoril je o brezpravnosti, ki vlada širom Besne in Hercegovine. Navajal je slučaje o nastopanju okrajnih glavarjev proti muslimanskemu življu, ki sc je danes postavil popolnoma izven zakona.
Zemljoradnik Čeda Kokanovič je istotako navajal slučaje preganjanja prebivalstva v Bosni, ki ni radikalnega mišljenja. Omenil je svoj slučaj, ko je bil zaprt radi tega, da bi sc voiilci zemljoradnikov preplašili. Navedel je mnogo slučajev neverjetnega nasilstva.
Na popoldanski seji je govoril Davido-vičev demokrat Kosta T i m o t i j e v i č. Pokazal je, kako slaba je uprava v Srbiji, ki jc dosti slabša kot je bila za časa najbolj črne reakcije v predvojni Srbiji.
Radikal Dragovič je v svojem govoru izjavil, da je opozicija nelojalna, ker prinaša na dan take stvari, češ, da navajanje takih slučajev v javnosti buni ljudstvo.
Ob priliki govora samostojnega demokrata dr. B o š k o v i č a je prišlo do velikih prepirov. Zaklical je namreč: »Bolje nam je bilo v Vojvodini pod Madžarsko, nego jc sedaj, ko ne velja noben zakon!« Samostojni demokrat iz Bosne prota Kecmanovič je zaklical: »Pod Avstrijo smo visoko nosili g^-ve, sedaj je povsod nered, nikjer ni pravice, povsod je nasilje. Nikdar prej sc ped Avstrijo ni kmetu jemala živina iz hleva. Sedaj se pa prodaja vse. Kdor je pod Avstrijo vzel podkupnino, so ga vrgli iz službe. Sedaj jc vse podkupljivo!«
Te besede so radikale silno razpalilc. Nikakor niso pustili poslancu Boškoviču nadaljevati govora. Predsednik radikalnega kluba Ljuba 2 i v k o v i č je v tem hrupu vpil, da se ne sme govrniku pustiti govoriti, ker tukaj kaj takega ne pustijo govoriti. Prišlo je
do nepopisnega vika in krika. Vsled tega je predsednik sejo prekiail. Tekom odmora so sc radikalni voditelji posvetovali z ministri. Po daljšem odmoru se je seja zopet pričela.
Prvi se je javil k besedi Ljuba Živko-v i č kljub protestom opozicije, ki je izjavljala, da nima pravice govoriti, da ni na listi. Kljub temu je Zivkovič dobil besedo. Izjavil je, da v imenu 20 poslancev narodne skupščine predlaga, da sc naj poslanec sam. demokrat Boškovič izključi iz skupščine za tri seje, ker je z izjavo, da je bilo pod madjarsko vlado boljše, zelo razžalil nc samo narodno skupščino ali posamezne stranke, marveč na-cijo. Izjavil je, da od svojga predloga odstopa samo tedaj, ako se Boškovič opraviči.
Poslanec Boškovič jc v svojem govoru izjavil sledeče: »Na te besede izjavljam, da sc mojih besed ne sme razumeti v smislu, kakor sc mi podtika.« Izjavlja, da jih v tem smislu ni izrekel in da ne bi mogel tako žaliti ljudstva, za katerega se je vedno boril. Dejal je, da je pod Madžarsko on edini iz prečanskih krajev bil v boju za pravice srbskega ljudstva. Mnogoštevilni poslanci, ki so danes radikali in ki sedaj sedijo v skupščini, so pa zvesto sekundirali takrat Tiszi in madžarskim mogotcem. Dejal je, da jc bil celo vojno zaprt.
Nato sc je seja nadaljevala. Predsednik Trifkovič je izjavil, da misli, da so se poslanci zadovoljil z Boškovičevo izjavo in da zato ni treba stavljenega predloga na glasovanje. Ker od radikalov nihče ni več protestiral, je predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja je sklicana za jutri z istim dnevnim redom.
Belgrad, 6. marca. (Izv.) Radičevi poslanci so pr šli v zelo neugoden položaj. Dosedaj še niii eden radikalni poslanec ni govoril v prilog vlade in proračuna. Radičevci pa so že dosedaj govorili v imenu kluba za la slab proračun. Predvsem ?e poudarja, da je podtnjnik v f n. ministrstvu Neudorfer govoril v prilog proračuna v načelni debati, ravnotako posl ncc Pucelj. S tem da so Radičevi poslanci šli v brrbo za ta slab proračun so se diskvalificirali. Kadikalni poslanci pa odvračajo odgovornost za nova bremena tega proračuna
Paril, 6. marca. (Izv.) Na seji parlamenta je Briand stavil poslancem vprašanje zaupnice, ker je zbornica odklonila več finančnih predlogov. Za zaupnico je glasovalo 221 poslancev, 274 pa proti. Ko je Briand odhajal iz zbornice, je izjavil, da bo podal demisijo in da ne bo odpotoval na zasedanje Društva narodov v Ženevo.
Pariz, 6. marca. (Izv.) Po seji ministrskega sveta se je podal Briand k predsedniku Doumergueju, kateremu je podal izjavo, du demisijonira. Po sestanku je izjavil Briand, da bo odpotoval jutri zvečer z delegatoma Bon-courjem in Loucherjem v Ženevo. Udeležil se bo samo predposvetovanj in nato odpotoval nazaj v Pariz, ker pri sedanjem stanju ne more prevzeti nikakih obveznosti za vlado.
Pariz, 6. marca. (Izv.) Pri glasovanju za zaupnico vladi so skupno nastopili socialisti in komunisti, ki so vsi glasovali proti zaupnici. Glasovi republikancev so se delili. Proti vladi je glasovala tudi skupina Louisja Mari-
ne. Radikali so burno aklamirali Briandu, ko je bil objavljen izid glasovanja, levica pa je zapustila dvorano.
Pariz, 6. marca. (Izv.) Predsednik Doumergue jo sprejel demisijo vlade, se zahvalil ministrom "iu jih prosil, da opravljajo svoje posle še naprej, dokler se kriza ne reši. V vseh političnih krogih se mnogo razpravlja o vladni krizi in se splošno poudarja, da je položaj zelo zamotan in bo težko rešiti krizo. Parlamentarni krogi zahtevajo, da se čimprej poveri Briandu zopet mandat, da bo mogel pričeti z razgovori.
Pariz, 6. marca. (Izv.) Doumergue je kljub vladni krizi odpotoval na velesejem v Lyon. Ilerriot, ki je župan v mestu Lyon, je že odpotoval iz Pariza. Pred svojim odhodom iz Pariza se je Doumergue dalj časa v salonskem vozu razgovarjal z Briandom. Doumergue je izjavil, da bo pričel s posvetovanji s političnimi voditelji v pondeljek dopoldne, ko se vrne iz Lyona.
Fe&en&lzi prag
V narodni skupščini se odigrava boj za ljudske milijone. Minoli teden so bili na vrsti proračuni ministrstev za prosveto, pravosodje, vere in notranje stvari; prve tri je vladna večina odobrila, o tro jem se razprava nadaljuje. Poslanci Jugoslovanskega kluba: Sušnik, dr. Hedžar in '!r. Kulovec (poleg drugih) 90 v velikih govorih stvarno ocenili sedanji režim, ki se zrcali v krivični raz> delitvi bremen in dobrin in v propadanju šolstva, pravosodja in celokupne uprave. I)o3egli so nekaj izboljšanj. — Tudi ostala opozicija je poslala v boj svoje najboljše može; posrl.no se je odlikoval govor posl. dr. Bazala (11FSS), ki se jo izjrvii za popolno decentralizacijo odnosno za federativno ureditev naše države. Prosvetni minister Rndič je slavil Pašiča in rekel, 'la mora biti šolstvo centralizirano v Belgradu Miniser za vero Trifunovič je v svojem govoru očiio pokazal svojo zamrzo nasproti katoličarom. napadal katoliške škofe in oči-Uil katoličanom versko nestrpnost Njegova izvajanja je krepko izpoclti' posl. £kulj.
Iz vrst vladne večine se Sirijo vesti, da hoče Pašič takoj po sprejetju proračuna odgo-iiti skupščinske seje do jeseni. Tudi od druge zelo vplivno strani so rujo proti parlamentu in prinravlja pot — diktaturi. Dne 3. t. m. so se zato sešli voditelji opozicije: dr. Ljuba Davidovič, dr. Korošec, rir. Snaho in Jocn Jovanovič in sklenili, dn pošljejo skupščinskemu predsedstvu pismo. V pismu, ki so ga takoj sestavili, zahtevajo, da naj se skupščini po reritvi proračuna nemudoma predlože v rnz-pravo važni zakonski načiti, ki čakajo nujne rešitve, posebno zakonski načrt o izenačenju davkov in občinski zakon. — Po splošnem prepričanju s« sedanji notranjepolitični položaj nikakor ne moro več dolgo držati in ni delu so že vse mogoče odgovorne in neodgovorne sile, da pridejo pri bodoči
izpremembi na krmilo. Držimo se svojega in bodimo budili I
Finančni minister Stojadinovič se je na poti iz Amerike ustavil v Londonu in Parizu, da se pogodi zaradi plačila vojnih dolgov Po njgovih izjavah pocajnnja za našo državo tako v Ameriki kakor v Londonu in Parizu ugodno poiekajo.
Zunanjega ministra dr. Ninčiča so v Parizu, knmor je prišel iz Rima, zelo prijazno sprejeli. Snuje se francosko-itnlijansko-jugoslovanska z\ ezn proti Nemčiji; ostala pa bo v polni veljavi tudi Mala antan a, ki mora držati v kleščah Madjarsko. Na drugi strani ie pa Češkoslovaška republika prav te dni sklenila razsodiščno pogodbo z Avstrijo ter se je mudil dr. Beneš več dni na Dunaju. Po njegovih izjavah se evropska politika tra|no razvija v mirovnem prnvcu ter služijo mirovni misli vse pogodbo, ki so se v zadnjih lelih sklenile ali so pravkar sklepajo. — Francoska zbornica je odobrila lokarnske pogodbe.
Trboveljska premogokopna družba je objavila izjavo, v kateri ugotavlja, da ne misli nn tako dalekosežno odpuščanje delavcev in znižanje plač, kakor se je poročalo. Obenem pravi, da bo morala svoj sedež premestiti drugam, ke • ji je javnost v Ljubljani sovražna, — Dne 3. t. m. so sklicale vse delavske organizacije v Ljubljani skupni shod, nn katerem so se zavzele za trboveljske rudarje. — Na intervencijo poslancev dr. Gosarja in Franca Kremžarja se je v Belgradu sestavila komisija, v kateri so zastopana ministrstva za socialno politiko, za gozdove in rudnike in za trgovino; komisija, ki je že dospela v Ljubljaro. ima nalogo, dn preišče stanje in poslovanje TPD in dožene, če so njene odredbo proti delavstvu utemeljene
Zsradi napovedana polzkusne mobilizacije v Sloveniji Je posredovala pri vojnem ministru de-putacijn Jugoslovanskega kluba. Mint»ter je obljubil, da bo tnkoj obvesti vojaško poveljstvo, da željam prebivalstva ugodi.
K EKSPLOZIJI V PRAGI.
Praga, 6. marca. (Izv.) Vojaška komisija, ki jc preiskovala vzrok težke nesreče v Tišler-jevi ulici jc ugotovila, da so bile ročne granate v pravilno plombiranih zabojih zjutraj naložene vpričo skladiščnega upravitelja in sta bila vojaka natančno poučena, kako se mora municija prepeljati. Komisija se je prepričala, da vzrok nesreče ni bilo napačno nalaganje granat. Posebna komisija preiskuje nadalje, če nista vojaka na poti od Hostivic do mesta eksplozije mogoče sama naložila šc kak zaboj.
Praga, 6. marca. (Izv.) Uradno sc razglašajo o ranjenih in mrtvih pri eksploziji sledeči podatki: 2 mrtva, 69 ranjenih, od teh 63 lahko ranjenih in so v domači oskrbi, 6 jih je bilo prepeljanih v bolnico. Od teh so težko ranjene tri osebe.
DRUŠTVO NARODOV.
London, 6. marca. (Izv.) Danes dopoldne je odpotovala angleška delegacija za Ženevo. Chamberlain je izvedel o padcu francoske vlače na kolodvoru. Časnikarjem ni hotel o tem izreči nikakega mnenja. Obenem z angleško delegacijo je odpotoval ludi delegat Brazilije.
Bele&Jce
A Po mehikanskcin vzorcu bi radi. Strašno so nevoščljivi pri >Jutru« ljubljanskemu škofu radi gornjegrajskega posestva. Vsaj en dan v tednu se na vse zgodaj zjulraj demokratska gospoda poti in trudi po gornjegraj-skih gozdovih.in planinah. Vedo sicer, da škof ni lislnik posestva kot so razni pristaši demokratke stranke pravi lastniki obsežnih ve-leposestev, dobro jim je znano, da je to last Cerkve in da je škof le uživatelj, toda posestvo je v zvezi s Cerkvijo in to jih bode. Prav tako jim ni ne-nano, da vzdržuje škof iz tega mnogo dobrodelnih cerkvenih ustanov, ki bi morali sicer zanje zbirati verniki — namreč katoliški verniki ne »Jutrovi« — če bi ta posestva pograbila država ali če bi bila razdeljena. (Ce bi razdelili veleposestva demokratov, bi seveda ne proprdla nobena karitativna ustanova.) Vse to je SDS dobro znano, toda sovraštvo prevp:,je pamet. Nje program je delati proti katoliški Cerkvi. Tudi Cerkev po meksi-krnskem vzorcu oropati vsake posesti spada v ta načrt. Pa če tega ne bi mogli doseči, V3aj s vraštvo do Cerkve se skuša vzbuditi v tistih, ki so toliko nespametni da vse verjamejo, kar se v »Ju'ru- napiše proti katoličanstvu! Jugoslovanski škofje so že leta 1918 izrekli, da sprejmejo pravično agrarno reformo. Tudi sedaj je jasno, da se noben ne bo uprl zakonu, ki bi veljal pravično za vse. Toda doslej demokratski gospoda še ni prišla z zakonom, ki bi vpraš nje agrarne reforme v Jugoslaviji definitivno rešil čeludi je celo vrsto let stala pri vladnih jaslih. Zadeti bi bili pač tudi drugi in ne samo Cerkev, najbolj pa bi bila prikrajšana strankarska kaaa SDS.
A >Javno pohujšanje«, pravi »Jutro« da je »prez-irmje predpisov ustave«. In naš škof da pre ira ustavo, ker si je upal javno povedati dn piše »Domovina« v duhu, sovražnem ka oliški veri, in da je še v veljavi prva božja zapoved. Srečno »Jutro« je tudi našlo lek proti škofu, namreč zakon iz 1. 1874, stari dobri avstrijski zakon. Vsa srečna je bila včeraj demokratska gospoda, da je vendar tudi zanje Avstrija storila nekaj dobrega in jih s svoiim zakonom obvarovala škofovskega pohujšanja.
A Po Bismackovo. Večkrat smo že ugotovili, kako je naše svobcdomiselstvo čista ko-j pija nemškegn. Ker n:so zasidrani v svojem 1 ljuc'stvu, hlepe vedno po tujem. Tudi kadar I divjajo proti škofu, store to kakor ranjki Bis-marek. Ali se ne sliši kakor da govori stari Prus iz nemškega kulturnega boja, ko piše »Jutro«: >Boj proti klerikalizmu ni stvar »svobodomiselna«, temveč je nacionalna in državna zadeva.« Da. z ultrumontanci so obmetaval nemške katoličane stari nemški liberalci kakor slovenski moderni nas s »hlapci Rima«. Vse po istem kopitu. Bo pa seveda tudi konec isti. Bismarck je šel v Kanoso in moderna demokratična Nemčija se razvija glavno s sodelovanjem katoliškcea cenlruma.
A Mali računar v ;> Kmetskem listu« nam dokazuje, da nimamo prav, ko smo rekli, naj g. Pucelj izstopi iz radičevega kluba in nikar ne podpira centralizma. Ce izstopi, pravi »K. list«, bi imeli radičevci še vedno 56 poslancev in z radikali skupaj bi šlela večina v parlamentu še vedno 196 glasov. Ta večina je tako močna, da brez vsake skrbi lahko sprejme za Slovenijo še petkrat ali pa desetkrat večje davke, kakor jih že imamo, pa če poslanec Pucelj in njegovi tovariši glasujejo »za< ali »proti«. — Saj to je ravno listo, kar pravimo mil G. Pucelj in tovariši so v radičevem klubu popolnoma odveč. Radičevci in radikali narede vseeno, kar hočejo, pa naj je to g. Puc-1 ju in tovarišem prav ali ne. Oni g. Puclja in tovarišev enostavno čisto nič ne potrebujejo. Oni imajo tudi brez g. Puclja in tovarišev zadostno večino v skupščini. Zato pa bi g. Pucelj in tovariši morali vladni večini obrniti hrbet in iti v opozicijo, podpirati njo, ki je slabejša, in se boriti proti vladnemu proračunu; ki bo navalil na Slovenijo še težja bremena kot jih že nosi. Ali »mali računar« tega res ne izpre-vidi, kako nesmiselno je po eni strani in kako škodljivo za slovenske interese po drugi strani, da g. Pucelj glasuje za ta proračun?
A Neslovenska politika, piše g. A. Prepeluh v »Kmetskem listu«, da je politika SLS zato, ker ne gre z Radičem in za Radičem. To pa dokazuje g. Prepeluh s hladnimntfHCu-noin številk, češ kaj more tisti »milijonček« Slovencev opraviti proti ostalim 11 milijonom v državi, oziroma kaj more 26 slovenskih poslancev v skupščini doseči proti 315 srbsko-hrvatskim poslancem. In ker je račun tak, zato je nekdanji avtononiist in republikanec pred številko 315 kapituliral in postal centralist itd. Ker pa SLS tega ni storila, zato je njena politika neslovenska in Slovencem na vsej črti škodljiva. — Tako hladen račun dela torej g. Prepeluh danes po režimskem »Kmetskem listu«, nekdaj v svojem »Avtonomistu« pa jo delal tale hladni račun: Slovenci smo narod, čeprav majhen narod. Narod srno. Enakopraven z vsemi drugimi narodi, tudi največjimi, število sploh ne pride v poštev. Narod je narod, pa naj bo še tako majhen, ln ker smo Slovenci narod, imamo pravico do popolne samostojnosti. do lastne državnosti, ln če je 250.000 črnogorskih pastir je v-analfabetov lahko imelo svojo lastno državo, jo toliko bolj opravičeno sme imeti milijon kulturnih Slovencev. Slovenci zahtevamo zato najmanj avtonomijo. Od te zahteve ne popustimo. In samo tista politika je slovenska in samo tista stranka je slovenska, ki zastopa avtonomistično načelo. Tako lorej je računal g. Prepeluh nekoč, po navadni slovenski poštevanki: enkrat ena je ena... Danes pa računa: enkrat ena je dve ali pa nič... To je seveda višja aritmetika, na katero se razumejo samo hladni cen-tralistično-režimslci računarji.
A V danih razmerah, kakršne so — piše »Kmetski list« — je veliko, da je poslancc Pucelj dosegel kol član močnega radičevskega kluba vsaj to, kar je dosegel. — Kaj pa je g-Pucelj dosegel, tega pa njegovo glasilo ue pove. To se pravi, kot član vladne večine je g-Pucelj že nekaj dosegel, ampak ne za slovenske davkoplačevalce, pač pa za vlado. Zanjo je dosegel še prav veliko: kar za tri milijarde večji proračun.
A List za šalo in smeh hoče po vsej sili biti »Kmetski list«. Zdaj je izprožilo tole šalo: »Obljubljamo javno, da bomo postavili ves svoj vpliv pri naših poslancih v to, da takoj izstopijo iz radičevskega kluba, kakor hitro prevzamejo dr. Korošec in njegovi tovariši in cela SLS jamstvo za to, da bodo davki za Slovenijo lakoj po Pucljevem izstopu iz radičevskega kluba le za 10 procentov nižji! Ako davki za Slovenijo takoj po Pucljevem izstopu iz radičevega kluba ne bodo znižani za 10 procentov, plačajo davek za Slovenijo dr. Korošec in njegovi tovariši in celokupna SLS!« — Na to šalo bi mi lahko vprašali resno: Ali pa bodo davki zato le za 10 odstotkov nižji, ker je g. Pucelj v radičevskem klubu, glasuje zn proračun in podpira centralizem? Ali bo >K list« vsaj zn svoje pristaše plačeval nove davke, ki jih bo zahteval velikanski proračun RR vlado, s katero maršira a. Puceli?
novice
Pot v Chicago.
Ker se je zglasilo nad 30 popotnikov, sem radi priprav te dni sestavil odbor, ki naj vse potrebno ukrene, da bomo potovali ugodno in s Kolikor mogoče malimi stroški. Odboru je načelnik g. kanonik Sušnik, tajnik in blagajnik g. Fr. Lavtižar, ki ima pisarno Mestni trg 8/1. Odborniki so še prof. dr. Levičnik in ekonom Markcž. Svetovalec nam je dr. Zam-jen, ki pozna Ameriko in posebno potne prilike. — V prvi seji smo po zrelem premišljevanju sklenili, da se popeljemo od doma skozi franc. luko dTIaver naravnost v Ncw York, kjer nas bodo naši Slovenci pričakali in nas potem vodili. Z ameriškim slovenskim odborom imamo že dogovore. Prosili smo ministrstvo v Belgradu za popust ogromnih taks; prosili bomo že te dni ameriški konzulat za olajšavo pri vizumu; z dvema družbama se pogajamo za znižanje prevoznih cen. Ko dobimo odgovore, bomo po časnikih sporočili — Ker mi ne pojdemo z g. Zidarjem, sem mu sporočil in mi je izročil imena onih, ki so sc pri njem zglasili. Ker jih imam, se jim ni treba zopet priglaševati. Kdor bi se še odločil, da potuje na kongres, naj se prijavi do 15. marca, ker tega dne mora naš odbor sporočiti odboru v Chicago število in imena popotnikov, da nam pripravi stanovanja. Mudi se, hitite!
Prijave, ime in točen naslov: Slovenski odbor za evharistični kongres v Chicago, Ljubljana, Mestni trg 8/1. Tudi potrebna navodila boste mogli ravno tam dobiti.
Jeglič, škof.
• • t
•k »Slovenca« ustavimo s prihodnjim torkom vsem, ki kljub opetovanemu opominu potom položnice niso doposlali naročnine za februar in marec. Kdor se čuti prizadetega, naj nemudoma stori svojo dolžnost.
Vkr Tečaj za rekrute priredi prosvetno okrožje za kamniško dekauijo danes ob pol 10 v kamniškem društvenem domu. Na sporedu so tri predavanja in sicer o higijeni in zdravstvu, o vojaški službi in o verskih dolžnostih. K temu tečaju se prav lepo vabijo fantje-vo-jaki iz vse kamniške dekanije.
ic Županski tečaj v Krškem. Vse občine krškega in radeškega sodnega okraja kakor tudi sosedne občine bivše Štajerske vabimo, da se udeleže po svojih zastopnikih v največjem številu županskega poučnega tečaja v Krškem dno 14. marca, to je prihodnjo nedeljo. Predavanja se prično po končanem cerkvenem opravilu dopoldne in se nadaljujejo popoldne. Kraj: društvena dvorana. Predavajo trije od velikega župana določeni uradniki. — Vabljeni so ne le župani in vsi občinski odborniki ter namestniki, ampak tudi drugi ki se zanimajo za javno občinsko upravo. — Županska zveza.
•k Pritožbe koroških Slovencev. Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je predložilo te dni koroškemu deželnemu zboru, odnosno pritožbeni komisiji sledeče pritožbe: zaradi odpustov iz službe in obrtnih
koncesij, zaradi ljudskega štetja leta 1923, zaradi jezikovnih razmer in zaradi Narodnega doma v Dobrli vasi.
k Romarji k Sv. Ilemi pozor! Po najnovejših informacijah je treba, da naznani vsak romar svoje ime, priimek, stan, starost in očetovo ime ter da svojo prijavo sam podpiše. Radi skupnega potnega lista bo tudi najbolj prav, da se vsi zanesljivo priglase že do sv. Jožefa (19. marca). Zaradi stroškov za skupni potni list naj vsak romar priloži k prijavi znesek 10 Din. Romanje se bo vršilo od 28. aprila do 1. maja Zupne urade prosim, da vernike na to opozore. — Župni urad Sv. Lenart nad Šk. Loko p. Selca. — Langerholz, župnik.
k Srečen moreš postati v bogati loteriji Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami, katera vsebuje 250 dobitkov v vrednosti 50.C00 Din. Z srečko, ki stane samo 5 Din, zamoreš v srečnem slučaju dobiti krasen dobitek, kakor: pohištvo, šivalni stroj Singcr, zofo in stole, uro, balo platna, 20 kg kave, daljnogled, 200 1 vina, moško kolo, pi-tanega prašiča, seženj drv, trsno škropilnico itd. Žrebanje je pred durmi, zato nc odlašaj z naročilom, temveč še danes naroči čim več srečk. Za naročilo zadostuje dopisnica. Naročilo naslovi na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Kdor naroči 10 srečk, dobi tri srečke brezplačno. Ne zamudi ugodne prilike!
k Županstvu občine Račna, politični okraj Ljubljana okolica, sta dovoljena letno dva živinska in blagovna sejma, in sicer eden spomladi, drugi pa septembra. Prvi sejem se vrši v četrtek 11. marca v Čušperku poleg kolodvora. Kraj je zelo pripraven in ugoden za naku-povalce živine, kateri hočejo kupljeno živino
naložiti v železniške vozove. Županstvo vabi tem potoni vse kupce in prodajalce, da se udeleže v velikem številu tega sejma.
k Čitalnica v Gradcu, matica graških Jugoslovanov, je imela 28 februarja svoj redni občni zbor, na katerem je bil za leio 1920 izvoljen sledeči odbor, predsednik dr. J. Klasinc, podpredsednik Vladimir Verhovac, tajnik Aleksander Domicelj, namestnik tajnika Josip Mayer, blagajnik Ivan Hren, namestnik blagajnika Ivan Bajec, knjižničar cand. med. Lovro Miki, namestnik knjižničarja Jovo Despič.
k Gorenjsko pasomsko krožie ima svoj redni letni sestanek na dan sv. Gregorja dne 12. marca ob 1 popoldne v Kamniku v Ljudskem domu 7. dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega sestanka; 2. opravilnik pa-semskega okrožja; 3. volitev predsednika in tajnika ter njiju namestnikov; 4. referati: a) o zavarovanju goveje živine (veterinar Cerne) in b) mlekarstvo v Sloveniji (ravnatelj Tome); 5 slučajnosti.
k Sojem v šmarjeti pri Rimskih toplicah. Dne 22. marca (ne 21., ker je ta dan nedelja) se vrši tukaj prvi živinski in kramarski sejem. Opozarjajo se vsi kupci in prodajalci živine, da pridejo v obilnem številu na ta sejem. Zveza z vlaki ugodna. Naslednji sejmi se bodo vršili dne 15. julija, 7. septembra in 9. oktobra.
k Odpravniško vprašanje se je — kakor poročajo iz Belgrada — tik pred rešitvijo jako zamotalo. Glavna kontrola namreč ne prizna poštnih odpravnikov za konlraktualne uslužbence v zmislu člena 130 uradniškega zakona. Glede na rešitev Centralne komisije za izvrševanje in uporabo uradniškega zakona, ki pravi, da kontraktualni uslužbenci nimajo pravice do nobene vrste doklad, je jasno, da poštni upravniki res niso kontraktualni uslužbenci v zmislu zakona. Tega naj se pa preveč ne žalosle, zakaj če niso kontraktualni usluž-
ORLOVSKI STADION V LJUBLJANI.


M 10 Din. I «JI C*
Cena
©J:
O)	ffl
" *** St WŠ£mm *f 10 Din.
za loterijo
jj<| v korist zgradbi Orlovskega stadiona v Ljubljani,
dovcljono r odlokom minlotratva pofjodfci»tvo z dno 20. iunlja 1Q2B,
St. 22.53? I.
fo Žrebanje se bo vi-šifo na Cvetno nedeljo dne 28. marca 1926
pi'd drfr.*a:/ij nadzorstvom.
'■ >' j
Akcijski odbor za zgradbo Oržcvskega stediona v Ljubljani: .. '
V.	' 'v	...' .V. .* .
(CJ	. ,/>■ /

>< \

me površnike
za gospode, priporoča tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA
po žejo zmernih cenah
benci, morejo biti samo ati dnevničarji ali pa sprejeti za uradnike ali zvaničnike v red državnih uslužbencev. V vsakem primeru bi imeli še enkrat toliko prejemkov kakor zdaj, to je čez 800 Din namesto 400 na mesec. Najslabše pri tem je pa to, da se utegne to sila pereče vprašanje zaradi tega zavleči in odpravniki lx>do morali še nadalje životariti. Tem revežem je bilo slovesno obljubljeno, da se jim s 1 januarjem izboljšajo plače, a povišanje plače se je odločilo ad calendas grae-cas.
k Gospodarska zadruga poštnih in brzojavnih uslužbencev. Načelstvo te zadruge se jo zadnje dni takole konstituiralo: predsednik g. Martinšek Franc, tajnik g. Klavora Matko, blagajnik g. Slamič Vinko, kontrolor pa Potokar Joško. Nadzorstvo je izvolilo za predsednika g. Ceha Dragutina, za tajnico pa gdčno Kerža-novo Doro.
k Poiimi čez Babo. »Koroški Slovenec« poroča: V pondeljek 22. februarja zvečer so našli domači pri kmetu Hajnžu pod Babo v hlevu človeka, vsega krvavega in onemoglega. Ni mogel skoro nič govoriti, gotovo od presta-nega strahu in onemoglosti. Bil je Andrija Ca-čič, Hrvat iz Jugoslavije, 20 leten mladenič. Id je že enkrat delal pri zgradbi nove ceste v Se-lah in je sedaj zopet hotel semkaj priti iskat dela, ali pa se je hotel odtegniti vojaški dolžnosti, kdo ve? Ker ni imel denarja in ne potnega lista, jo je z enim tovarišem Kranjcem mahnil na Koroško kar čez snežene planine. Ko se je pa spustil tostran čez Babo, ga je gotovo odneslo in se je valil kakor hlod po trdem snegu, ki mu je raztrgal kožo na glavi in rokah, da je imel na glavi le malo zdravih mest. Kako daleč ga je neslo, se ni mogel spominjati gotovo pa več sto metrov navzdol. Čudno, da je sploh ostal živ. Kje je ostal njegov tovariš, ni vedel. Ali se je ponesrečil do smrti ali pa je šel nazaj. Orožniki niso mogli o njem dobiti nobenega sledu. Ubogega ranjenca so prepeljali v Borovlje k zdravniku, ki ga je obvezal, nato pa so ga 7. rešilnim avtom spravili v Celovec v bolnišnico, odkoder bo moral, ko bo zdrav, pač zopet nazaj v svojo domovino.
k Novo podjetje za izkoriščanje min;ja na Koroškem. V Žrelcu na Koroškem se je ustanovila družba, ki bo izkoriščala tinjsko blato, ki vsebuje minij (znano sredstvo proti rji). Tovarna je moderno urejena in upajo, da bo pro. spevala.
»Unlonu«!
mu 4 CILINDER 20 H. P.
t*

BLOK MOTOR — VENTILI ZGORAJ —SUHA SPOJKA — 3 PRESTAVE, 2 ZAVORI .7 MKSM11 KARDAN IN DIFEREvTIAL — C H ROM — VANADIUM PERESA - . »£. Y- ELEKTR. SVETLO STARTER IN V2IGALN1 APARAT - KILOMETERftTEVEC - BALON PNEUMATIKE, „OU«a" OBARVAN — TEZA: 800 Kg HITROST 75 Km.
% ^
L A
€€
6 CILINDER 40 H. P.
BLOKMOTOR VENTILI SPODAJ, NOVOST: BALANCER FILTER ZA ZRAK IN OLJE - SUHA SPOJKA - ŠTiRl ZAVORE - TRI PRESTAVE - E*Y" ELEKTR. NAPRAVA „DUCO" BARVA - BALON PNEUMATIKE -y	HITROST I lu Km
t*'** r*
ACO.	i0*ij0
lilifeAJSHA CESIA STEV. 12/9
CENA FRANCO LJUBLJANA: DIN 54.000.—
Oddajo se podzastopstva za: MARIBOR, CELJE, PREKMURJE, KfiRLOVflC, SUSfiK
CENA FRANCO LJUBLJANA: DIN 93.000'—


Dr. Ivan Pregelj:
Jakobovs vitezi angeSu -borcu Gospodovem.1
Kot Jakob Izakov za blagoslov, Te kličemo v boj, Gospod svetov! V mrakovih časov in v tegobah noči, v tem metežu srda, pohote, laži, ob Tvoji razmahnemo da svoje moči, nas v borbi duhovni podžgi! Vse dotlej, da vstaneš za zadnjo sodbo v oblakih neba nad zemljo.
Držim Te, Gospod! Kar nič več ne spustim, goreč, bojevit za svoj delež stojim, za svoj delež s Teboj kot si dal mi poklic, za svoj plen, kot učen sem iz Tvojih resnic, za svoj plen, kot sem veren iz Tvojih pravic v okovih zemeljskih temnic. Vse dotlej, da vstaneš za zadnjo sodbo v oblakih neba nad zemljo.
1.	skupina: Pošasti iz brezna z besedo kroti,
2.	skupina: napuhnjene v duhu do konca
mrzi.
3.	skupina: Le krotkim obljubil je svoj blago-
slov,
4.	skupina: le tilie povzdignil bo k Sebi
domov,
1 To pesem bo danes zvečer na akademiji Jug osi. orlovske zveze v Unionu prednašal /bor 24 deklamatorjev.
5.	skupina: le mirnim se*v veke gledati dal
6.	skupina: in v vse čase en Sam kraljeval. Sam. Verjamem, da biva od vekov nam! Vsi. V osebah treh in vendar en sam! Sam. I n u p a m , da bo mi dušo otel.
Vsi. Iz smrti me v življenje vzel. Sam. In ljubim Ga do konca dni! Vsi. Kot ljubiš ljubimo vsi. Vsi: Pošasti iz brezna z besedo kroti. Napuhnjene v duhu do konca mrzi. Le kroikim obljubil je svoj blagoslov. Le mirne sprejemni bo k Sebi domov, In vsem, ki pozval jih in izbral jili ni, — za strašno sodbo živi.
Kot Izrael-Jakob za blagoslov, stojimo za boj Ti, Gospod svetov! V mrakovih časov in v tegobi leh dni, v tem metežu srda, pohote, laži, ob Tebi, ko merimo svoje moči, Ti v borbi nas sveti podžgi.	"V,
Vse dotlej, da vstaneš za zadnjo sodbo v oblakih neba nad zemljo!
Tako Te držim, nič več ne spustim, Gospod, do zmage za svoj delež stojim, za svoj delež s Teboj, kot si dal mi poklic, za svoj plen. kot učen sem iz Tvojih resnic, za svoj plen. kot sem veren iz Tvojih pravic v okovih zemeljskih temnic. Vse dotlej, da vstaneš za zadnjo sodbo v oblakih neba nad zemljo!
Tajnost! angleške visoke dmžfre.
Neki Ene Horne je bil 57 let lakaj v raznih službah angleške aristokracije. Sedaj je izdal knjigo, v kater" opisuje svoje spomine, kar je doživel tekom dolgega službovanja. Služboval je pri navadnem barončku pa gori do indijskega kneza. Eden izmed teh njegovih službo-dajalcev, neki lord, je imel to navado, da je oblekel po pet ali šest sukenj eno vrh druge, kadar je šel na sprehod. Ko se je s hojo ogrel, jih je pa po vrsti slačil in metal od sebe, dokler ni imel samo še eno na sebi. Lakaj pa mu je moral oddaleč slediti ter pobirati suknje za njim.
Neki drug tak čudak je imel šestdeset oblek. Vsako nedeljo je moral lakaj vse te obleke znositi v spodnje prostore, jih zložiti po tleh spalnice, nakar je lord vsili šestdeset pomeril, zopet slekel in ko je zadnjo vrgel s sebe, jih je služabnik zopet zravnal ter nosil nazaj v omare.
Angleški grof, pri katerem je služil, je bil tudi član visoke zbornice ali zbornice lordov, kjer je pa samo enkrat v življenju govoril in to je bilo: »Prosim zaprite okno.«
Nekoč je bil uslužben na starem gradu, ki je imel okoli ln okoli jarek, napolnjen z vodo ter je bil vstop v grad samo čez dvigalni most. Čuvaj je nekega večera pozabil potegniti verigo pred jarkom, katera ie preprečila.
da oni, ki je čakal, dokler se ni most spustil doli, ni padel v jarek. Graščak se je pozno v noč vrnil iz lova in ker se je zanesel, da ga bo že veriga ustavila, štrbunknil v vodo in bi skoro utonil.
Nekoč je prejel od markija, kjer je bil uslužben, brzojavko: »Dvajset k večerji!« To je bilo letanja in pripravljanja! Ko pride marki domu, mu lakaj ponižno javi: »Vaša milost, nikdo še ni prišel od družbe.« Marki pa mu je odvrnil: »Tepec, ali ne veš kateri dan je danes?« Bil je prvi aimi.
Neki knez je zamudil, da bi oddal pismo na pošto, zato je šel sam do trga s pismom. Med potjo pa se nekdo vanj zaleti. »Kaj vraga« — — — je začel princ, toda predno je mogel še kako besedo spregovoriti, je oni že izginil. Na pošti je opazil, da mu manjka žepna ura. »Aha. zato se je zaletel vame. le počakaj.« Udri jo je za njim, ga vjel. potolkel na tla, mu odvzel uro ter ga pustil ležati z besedami: »Jaz ti bom pokazal mojo uro krasti.« Ko se je vrnil domov in prižgal luč, je na toaletni mizi našel — — — svojo uro, ki jo je bil doma pozabil. Imel je zdaj dve.
Neka ledi je imela lo navado da je. vozeč se v avtomobilu, šoferja vsakokrat, kadar mu je hotela kaj povedati, dregnila / dežnikom v hrbet. Nekoč mu reče: »Smitli« (bmnf v hrbet) »zakaj niste zavili tam nn levo?« »Zdaj bomo kmalu tam« (bumf) »ustavite pred hotelom« (bumf) »ne tu, tam na levi strani« (bumf v hrbet). To je biio pa šoferju zadosti, zapeljal
«
r [ODKUPOM KUHINJSKE POSODE
84 si oglej bogato zalogo pri tvrdki
Stanko Florianžič
Ljubljana, Sv. P«tra c. 35
k Avtomobilna zveza Brežice—Novo mesto. Vremenske neprilike v jeseni in pozimi so povzročale, da je bila v zadnjih mesecih tudi za več dni ponovno prekinjena avtomobilna zveza na progi Brežice—Novo mesto. Ker pa se je stanje ceste sednj zboljšalo in je poštna uprava postavila v Brežice poleg obratujočega avtomobila še rezervni avtomobil, je zopet zajamčena redna vsakodnevna avtomobilna zveza, kar naj blagovoli vzeti potujoče občinstvo na znanje.
•k Smrtna kosa. V Borovljah je umrla 60-letna gospa Helena Pri.ster, zavedna in zvesta Slovenka. — V Podgradu (Podjuna) je umrla vrla krščanska slovenska žena Marija Ruh.
k Sodišča v Čoškoslovaški. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 3. marca prinaša pregled vseh sodišč prve stopnje v Češkoslovaški.
k Nenadna smrt zagrebškega odvetnika. Predminolo noč so našli zagrebškega odvetnika dr. Franja Alačeviča v njegovi kopalnici mrtvega. Sedel je v banji do vratu v vroči vodi. Razen tega je bila kopalnica prenasiče-na s svetilnim plinom. Ni še jasno, ali se je dr. Alačevič zadušil vsled uhajajočega plina ali pa ga je vsled prevroče vode zadela kap.
k Nemški študonlje v Jugoslaviji. Slušatelji vseučilišča v Jeni pridejo te dni v spremstvu svojih profesorjev preko Prage in Budimpešte v Belgrad, kjer ostanejo več dni, nato pa odpotujejo v Sofijo, Carigrad, Smirno in Atene. V Belgradu jim pripravljajo lep sprejem.
k Zlatnike v Zlatorog terpent novein milu so našle sledeče osebe: Kokalj Ivanka, Ljubljana, Vrhovčeva ulica 3; Suza Volkova, Šoštanj; Marčec Tončka, Središče; Verica Zadel, Cerknica; Amalija Juvančič, Lož; Peripovič Milka, Zagreb, Kustošija.
k Sadjarji, skrajni čas je, da mažete in škropite drevje z Arborinom. Le tako se znebite raznih škodljivcev. Arborin dobite pri Chemotechni, Mestni trg 10 (na dvorišču).
•k Veselimo se uspeha domače industrije! Tovarna »Mirim« je pričela razven vseh vrst čokolade izdelovati najfinejše bonbone.
k Proti kataru v spodnjem delu telesa zapisujejo zdravniki ženskam Radensko vodo.
■k Opozarjamo na oglas Elektrozon-aparat tvrdke A. Verbajs.
k Opozarjamo na naznanilo Vidmar-Oma-
hen.
k »Čajanka.« Ali ste že poskusili čajne mešanice »Čajanka« in Globus-vanilijev sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk!	8548
Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, Pod trančo, je edina špecielna in najcenejša trgovina s kleklanimi čipkami in vsemi čipkarskimi potrebščinami.
k Številne težave ženskega spola najbolj olajša naravna »Franz Josef« grenčica. Priznanja klinik za bolne žene izpričujejo, da se dobro odvajalno sredstvo »Franz Josef« voda posebno pri porodnicah uporablja z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in
špecerijskih trgovinah.	5231
*
Stari očka mi pravi pred oštarijo: Vaš doktor pa preveč na vodo držijo. Jaz pa moram vodo samo tedaj, Če v njej se zavrel je »Buddha« - čaj!
novodošlo blago iz or-vovrstnih angleških in čeških tovarn Bogrita izbira, nizke cene. Izdelovanje cbleke po meri in najnovejšem kroju.
Ložar & 331 z j alte
Ljubljana, Sv. Petro c. 21
Je na levo kraj ceste, ustavil avto, izstopil, vrgel kapo in suknjo v vozilo ter rekel: »Gospa, sedaj pa šofirajte sami, če znate, jaz imam Vaših bunk zadosti«, se priklonil ter pustil damo tam, kjer je bila.
Po večerji nekega večera je naš lakaj poklical svojega prijatelja konjarja v jedilnico, da bi skupno spila kozarec vina, ki je ostalo na mizi. Ko natoči kozarca, trčita, naš prijatelj pa napije z besedami: »Na zdravje našega starega nergača, naj živi še sto let!« Iz sosednega salona pa se oglasi lord, za katerega nista vedela, da se tam nahaja: >Hvala za napitnico, ne morem pa se zahvaliti da pi jela moje vino.«
Mlad bogataš, pri katerem je tudi služil, je poročil neko koristinjo. V družbo je ni mogel s seboj jemati, ker je govorila tako škotsko narečje, da bi ga lahko rezal z nožem. Bil je zelo nesrečen zakon. Toda mož je vsakega samca, kjerkoli je mogel, nagovarjal, da ee naj oženi. Ko se je nekoč vozil s svojo jahto, je zvedel, da so vsi mornarji, uslužbeni na njegovi barki, sami samci. Takoj je ponudil 50 funtov (14.000 Din) onemu mornarju, kateri se prvi oženi. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Nato je nudil 30 funtov naslednjemu, in ko se je tudi ta poročil, pa vsakemu po 25 funtov. Kmalu so bili vsi oženjeni.
Baron je obhajal neko svečanost in ob tej priliki povabil vse sosedne posestnike in farmarje. Točaj je nalival majhne kozarčke likerja. Neki kmet, kateremu je pijača ugajala, misleč, da ta mali kozarček pomeni le vzorec je zavpil: >Hej, natakar, tole mi pa ugaja, daj prinesi ga kar en poličk
CfuMJana
© Vstopnice za akademijo Jugoslovenske orlovske zveze danes zvečer se dobe danes dopoldne v trafiki Uniona, zvečer pred akademijo pri blagajni.
O Krščansko žensko društvo. V sredo se je vršil ustanovni občni zbor Krščanskega ženskega društva. Sklicateljica gdčna Cilka Krekova je imela najprej lepo predavanje o krščanski ženi, nakar je razložila pomen in namen novega društva. Ljubljanske članice Slovenske krščanske ženske zveze postanejo sedaj članice zgoraj imenovanega društva, ki bo imelo svoj delokrog samo za mesto Ljubljano. Slov. krščanska ženska zveza pa deluje še vedno s svojim starim programom naprej. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednika gdčna Cilka Krekova, I. podpredsednica ga Marica Sadarjeva. II. podpredsednica ga Murmayer, tajnica ga Minka dr. Logarjeva, namestnica gdčna Slavi Vencajz, bLagajnica ga Maruška Vrtovčeva, namestnica ga Evgenija Gogalova, gospodinja ga Marija Kurnik. Novoizvoljeni odbor prosi vse krščansko misleče ženstvo, da pridno pristopa k društvu, da bo naša moč večja in delo olajšano. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta.
O Potovanje v Mozopotamjo, katero je priredila Prosvetna zveza v petek zvečer v Ljudskem domu, je privabilo silno veliko občinstva kljub neugodnemu vremenu. Predavanje o spomenikih 4000 let stare kulture je pač zanimivo in s tako nazornimi sredstvi, kot so skioplične slike, podano zelo redko. Predavatelj, dr. Jehart, se jo uvodoma zahvalil vsem onim dobrotnikom, ki so mu omogočili to lepo potovanje. Lahko so iz predavanja spoznali, da to ni bil proč vržen denar, temveč naložen kapital, ki donaša naši pro-sveti bogate obresti. Pot iz Damaska skozi arabsko puščavo v Bagdad je predavatelj lepo orisal, prav tako spomenike v Ninivah in na kraju babilonskega stolpa. Predavanje ni le ustrezalo naši vedoželjnosti, ampak je bila mogočna apologija, ki pač najjasneje priča o verodostojnosti sv. pisma. Pri tako očividnih dokazih, kot so klinopisi, pač umolkne laži-veda, ki ima znanost o sv. pismu v zakupu. Predavatelju smo hvaležni za lepo predava-nje in upamo, da se zopet kmalu oglasi na naših prosvetnih večerih.
O Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk (Krekova prosveta) vljudno vabi vse članice in tudi druge k predavanju, ki bo jutri ob pol osmih zvečer. Predava g. Vinko Zor o Kamniških planinah. Predavanje bodo pojasnjevalo krasne skioptične slike. — Odbor.
O Krekova mladina Ljubljana prične v pondeljek zopet z rednimi in obveznimi sestanki. Na prvem sestanku predava tov. ing. Lojze Žumer. Obenem se pogovorimo tudi o naših znakih in našem kongresu. Tovariši, vsi in točno! Pripeljite s seboj svoje tovariše. — Predsednik.
O Franč iškansko prosvetno društvo. Članom »Krščanske šole«, podružnica frančiškanske župnije, se naznanja da bo njen letošnji občni zbor v torek 9. marca ob pol 8 zvečer v društveni dvorani. Po tem občnem zboru bo jako zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami g. prof. Mlakarja >0 potovanju po Tirolski«, na kar opozarjamo društvene člane. — V sredo ob navadni uri odborova seja.
O Umrla je snoči Marija K o m a n , po-sestnica v Vogelni ulici št. 7. Pogreb bo v pondeljek popoldne.
O Predavanje s skioptičnimi slikami bo jutri v dvorani Rokodelskega doma. Pričetek predavanja je točno ob 8 zvečer. Vstop prost.
O Pevsko in tamburaške vajo v Rokodelskem domu. Pevska vaja bo v torek in četrtek. Pričetek točno ob 8. Tamburaška vaja bo v sredo in soboto, tudi ob osmih zvečer. Novi pevci in tamburaši se še sprejemajo.
© Pevci Glasbene Matice se vabijo, da pridejo polnoštevilno danes v nedeljo ob četrt na štiri popoldne k pogrebu pokojnega Ivana V e 1 k a v r h a , ki je bil 15 let izvršujoč pevec pevskega zbora in velik dobrotnik Glasbene Matice. Zbirališče v Komenskega ulici štev. 7.
© Zasebni detektivski zavod Ivan Topli-kar, glej inserat.	1495
© Občni zbor »Muzejskega društva za Slovenijo« je bil v petek 4. marca v zbornični dvorani ljubljanskega mestnega magistrata. Društveni predsednik g. dr. Josip Mantuani je orisal in očrtal intenzivnemu znanstvenemu delu neprijazne povojne razmere, ki našemu najstarejšemu znanstvenemu in domoznanskemu društvu (ustanovljeno je bilo že leta 1839) niso dale, da bi se bilo v zadnjih letih razmahnilo tako, kakor bi bilo želeti. Po stvarni diskusiji o smernicah nadaljnjega dela in možnostih udejstvovanja, ki so se jo udeležili gg. prof. dr. Janko Polec, dr. Lj. Kuščer, dr. Kos in dr. J. Rus, ter po Izčrpnem poročilu tajnika g. prof. Koprivnika in blagajnika g. V. Steske, se je na predlog g. prof. Prebila izvolil odbor, ki se je konstituiral sledeče: predsednik dr. Rudolf Andrejka, podpredsednik dr. Jos. Mal, tajnik dr. Košir, blagajnik dr. Angela Pisker-nik, knjižničar dr. Avg. Pirjevec, odborniki: A. Bulovec., dr. Fr. Kos, dr. J. Polec, dr. J. Šlebinger in dr. N. Zupanič. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena gg. župnik Iv. Vr-hovnik ter notar M. Hafner. — Odbor upa. da bodo člani, ki so pokazali toliko živega zanimanja za delo in naloge »Muzejskega društva« pridobili društvu v najširših krogih no-.vih simpatij ter je prepričan, da mu oslanejo
stari in podporni člani s svetom, delom in gmotno pomočjo tudi še nadalje zvesti.
© Umrla je včeraj zjutraj na Sv. Petra cesti 36 ga Neža 2 v a n , stara 60 let. Pokojna je bila doma iz Kamne gorice. Pogreb bo v pondeljek ob pol 3 popoldne.
© Popravila na glavni pošti v Ljubljani. Jutri se prično adaptacije v prostorih blagovnega oddelka na glavni pošti v Ljubljani. Zato se na tej pošti začasno ustavi sprejemanje paketov ter denarnih in vrednostnih pisem. Občinstvo naj so poslužuje filijalk na Št. Jakob-skem trgu, v Kopitarjevi ulici, na Zaloški cesti in na kolodvorski pošti. Trgovci in sploh stranke, ki oddajajo večje število paketov, naj se poslužujejo v prvi vrsti kolodvorske pošte, kjer so se v ta namen razširili prostori in pomnožilo osebje. Tudi je za pošiljke same bolje, če so oddane na kolodvorski pošti, ker se manjkrat prekladajo. — Poštno ravnateljstvo.
© Prvovrstno žepno uro na 15 rubinov so dobili kot nagrado pri nakupu oblačil od 1. do 5. marca v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 sledeči gospodje: Pero Zeleznik, dekorativni slikar, Ljubljana, Krakovski nasip 10 in Josip Brodar, mojster v Strojnih tovarnah in livarnah, srebrno dozo pa g. Leopold Slamič, uradnik v Pokojninskem zavodu. Fran Derenda in Comp., Ljubljana.
© V Ljubljani se jo ustanovil »Mali šte-ditelj«, reg. zadruga z o. z. (v palači Pokojninskega zavoda), ki je najinteresantnejši zavod za štedenje potom majhnih mesečnih obrokov, pri katerem vsak član-šteditelj postane njegov sodelavec in zasluži lahko pri tem lepe mesečne nagrade. Natančna pojasnila ustno ali pismeno.	1528
U
Ciganska nadloga. Utaborili so se pri nas cigani ter se v neki zapuščeni drvarski koči tudi prav dobro imajo. Dobrih ljudi na Jesenicah ne manjka, sicer ne bi bili ti delomrž-neži že drugo leto tu. Tam v pozni jeseni so imeli mrliča in ljudje so hodili gledat čudne običaje, katere so cigani uganjali pri mrtvecu. Naj bi že bili, saj nekje morajo živeti, toda nadlegujejo nas dan na dan in če jim nc daš ali jih goniš delat, so pa še nasilni. Oni dan je ciganka in baje sinko prišla v neko hišo na Savi, videla na mizi skledo jedi, pa meni nič tebi nič zagrabila za žlico in pričela jesti. Ker gospodinja s tem ni bila zadovoljna, jo je ciganka nato še ozmerjala. Tudi naše otroke ciganski otroci pretepajo, kjer jih dobijo na cesti.
Divji lovec Da romantike na Gorenjskem ne manjka, temu je dokaz, da se še vedno dobijo divji lovci. Pred par dnevi je orožništvo dognalo, kdo je bil oni, ki je v loviščih Kranjske industrijske družbe divjačini nastavljal zanjke. Gotovo bo imel v zaporu časa dosti, da bo premišljeval, kako bo v prihodnje naslavljal zanjke, ne da bi se sam vanje vjel.
Tovarna. Zanimivo je ta teden gledati zjutraj in zvečer v tovarno prihajajoče vlake. Dolgi so kot še nikdar, tako da ni lahka reč razpostaviti jih po tirih, tako da ima mojster g. P. opravila čez glavo. Naloženi pa so ti vagoni s samim premogom, pa ne morda trboveljskim, ampak s pristnim angleškim. V tržaškem pristanišču ga je cel parnik in od tam ga vozijo preko Podbrda na Jesenice. Je baje boljši za proizvajanje plina, kateri se rabi za Martinove peči in pa, skoro neverjetno se glasi, cenejši od trboveljskega! Pa mora že biti res tako sicer bi ga tovarna ne naročala talce množine.
Sokolski dom. Na najlepšem prostoru med Jesenicami in Savo je sokolsko društvo od tovarne kupilo svet in se takoj lotilo dela. Delali so celo ob nedeljah in praznikih, tako da so mimoidoči rekali, to pa ne bo držalo. Res, po kratkem času ni bilo kaj delati niti v delavnike. Z velikim pompom so polagali temeljni kamen, slavili požrtvovalnost članstva ter zagotavljali, da bodo konec leta, t. j. Sil-vestrovo že obhajali pod lastno streho. To je bilo leta 1924. Celo lansko leto se ni niti en kamenček pridjal in kakor kaže, se tudi letos nc bo. Opeka na kupu razpada, zid katerega gleda iznad zemlj? za en dober plot, se kruši in mesto monumentalne stavbe, katero smo po trditvah sokolov pričakovali, stoji tam »arena«, kakor delavstvo to grobljo nazivlja. škoda za lepi prostor.
»Domovine« je po vseli hišah v izobilju. Pošlješ jo nazaj, zopet jo dobiš, vrneš še enkrat s kako primerno opazko nič ne pomaga, jo že spet imaš. Kakor čifut, katerega pri vratih ven vržeš, pa ti pride skozi okno zopet v hišo. Še celo gospodu župniku so jo poslali, a ravno to je bila velika taktična napaka, ker baš v oni številki so bili kar trije članki, ki so smešili vero in duhovnike. Delavci pamet! »Domovina« je glasilo SDS, ki zastopa velekapitalizem, in zato ta list v delavski okraj ne spada. Pa tudi njegova »duševna hrana« je taka, da se ne smejo z njo zastrupljati delavci in njihove družine. Zato »Domovino« v smeti!
en* S¥©1 obraz
fnmrrtjah-
Tvrdka F. Mer šol nasl.
se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA št. 15.
Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D. M. C. preje in bombaža, roka-s-i vic, nogavic, pletenin, č pk in vezenin. :•:
Predtiskonje ročnih del. Ustanov. 1887.	Ustanov. 1887.
Vrhnika
Občinske doklade povišane za 80 odst.
Večina občinskega odbora je v zadnji proračunski seji sklenila, da se doklada na direktne davke ne poviša, ampak, da ostane pri starih 60 odstotnih dokladah. Sedaj pa je večina sprejela odlok, s katerim je veliki župan zvišal doklade od 60 na 140 odstotkov. Do tega je prišlo takole: Sedanjo večino občinskega odbora tvori SLS. Ta večina, odnosno njen župan, gospodari pametno in varčno. V blagajni denar, zidanje nove šole v Bevkah brez poviška doklad; skralka, v občinskem gospodarstvu najlepši red. Naravno je potem, da se ljudsko zaupanje veča od dne do dne. To pa ni po godu našim liberalcem in socija-lislom. šli so, in so vložili s podpisi g. Jelov-ška, Jos. Jelovška, F. Langofa in vseh socialistov proti občinskemu proračunu pritožbo na velikega župana. Ker se je s tem potrditev proračuna zavlekla za cele tri mesece, so drugi zastopi izrabili ugodno priliko, ter zahtevali povišek. In na žalost naših žepov se je to tujli zgodilo. Obetali so ljudstvu, da bodo davke znižali, v resnici pa so jih zvišali za 80 odst. Kdor torej plača 100 Din direktnih davkov, bo plačal letos 140 Din občinskih doklad. To je naredil relcurz gg. demokratov in socialistov.
Tudi hišna najemnina zvišana. Veliki župan je za našo občino zvišal davek na hišno najemnino od 5 na 30 odst. Tudi to je učinek gori omenjenega rekurza.
V silni zagati so naši liberalci in socija-listi, ker nosijo polno odgovornost za zvišanje občinskih davkov. Ker ne morejo drugače, so začeli tajiti svoje podpise na rekurzu. Komur je kaj na tem, da bi rad videl črno na belem, naj stopi v občinsko pisarno, kjer mu župan radevolje uradno pokaže, kdo je, in kdo ni podpisan.
Ljudstvo se jezi, in sicer opravičeno nad povišanjem občinskih doklad, za katere so v polni meri odgovorni demokrati in socialisti. Dobro naj si zapomni; kajti, sedanji občinski odhor stopa v zadnje poslovno leto. Vedno bližje prihaja čas, ko bodo liberalni in socialistični obrazi postali zopet silno prijazni in sladki; takrat pa volivci, boste vedeli, kaj vam bo storili!
Zadnja občinska seja se je vršila precej mirno. Nasprotniki so onemeli pod vtisolta županovih poročil. Onemeli pa tudi pred lastno politično nerodnostjo. Pri volitvi v občih-sko hranilnico so se pojavili zojjet nenadni prestopi, kar pa nam ne dela prevelikih skrbi. Saj je vedno bližje ura, ko bodemo rekli: gospodje, pri delu in dejanjih smo se spoznali.
Nekaj številk. V pretečenem letu se je v naši občini spilo 2545 hI vina, v vrednosti 2,445.396 Din. Na posamezno osebo pride 34 1. Piva se spilo 373 hI, žganja 474 hI in likerja 14 hI. Skupna vrednost 997.396 Din. Če prištejemo še vino, se je v naši občini spilo lansko leto alkoholnih pijač v vrednosti 3,442.792 Din. Vsak človek, od novorojenčka pa do najstarejšega, je lansko leto za pil 575 dinarjev. Slovenija, kdaj boš sprevidela, d? je tvoj nesrečni sovražnik — alkohol?
Nekatere preveč »napredne« glave še
vedno mislijo, da bo Zagorja konec, če ne bomo zidali novega šolskega poslopja. Da bi bolje dokazali potrebo nove šole, povečajo število učencev. Govore, da je v šoli 600 do 800 učencev in po 70 v enem razredu. Zato smo se pobrigali, da dobimo natančne številke in te so: Vsakdanjo šolo obiskuje 366 učencev,, ponavljalno pa 52. V tem številu so tudi oni, ki se vozijo iz Save. Ko bodo v Kotredežu zidali svejo šolo, se bo to število zmanjšalo za polovico. Zlasti v višjih dveh razredih je izredno malo učencev: v VIII. je vseh 14, od teh dva iz Save; v VII. jih je sicer 23, a od teh je, devet takih, ki so jih z več nezadostnimi redi pomaknili proti vsemu običaju v VII. razred, ko bi morali hoditi v VI. razred. Tako je pravih učencev v VII. razredu le 14, (eden iz Save). Ker je v višjih dveh razredih tako malo učencev in ker jih mnogo pohaja v Ljubljano v druge šole, kaže, da bi bila v Zagorju druge vrste šola bolj po-trebna kot pa nova osemrazrednica. 12 učencev višjih dveh razredov bi lahko hodilo v Topliško osemrazrednico — nekateri imajo tja še krajšo pot kot v Zagorje. Čudno bi bilo, da bi imeli v eni in isti občini dve enaki šoli katerih višji razredi bi bili precej prazni, polovico starejših šoloobveznih otrok pa bi študiralo v drugih krajih. Zato naj gerentski sosvet oziroma bodoči občinski odbor razmišlja, kako bi so dalo bolj pametno rešiti pereče zagorsko šolsko vprašanje kot z zidavo nove osenirazrednice. Sicer naj pa vedo gg. »naprednjaki«, da bi bilo veliko bolje, da zidamo še en Sokolski dom kot pa novo šolo, V Sokolski dom namreč nikoli ne bo silil vzgajat mladine kakšen »separatističen« ali , »protidržaven« klerikalec, v šoli pa zna biti , takih med učitelji vedno več, kar bi b«In pač strašna škoda za »nacijo in državo«,.
Maribor
□	Občni zbor Podpornega druStva za
revne učence, ki se je vršil pretekii teden, ie znova dokazal, kako potrebno je društvo za otroke revnih slojev. Poročilo tajnice ugotovi, da je bilo preteklo leto obdarovanih 660 otrok. Gotove obleke je dobilo 152 dečkov in 205 deklic. Razdelilo se je 263 parov čevljev, 192 komadov perila, 13 ducatov nogavic in popravilo 53 parov čevljev. Predsednica je izrekla najtoplejšo zahvalo vsem činiteljem, ki so omogočili ta uspeh, pred vsem mestni občini, Pomladku Rdečega križa, velik, županstvu, veleobrtnikom in trgovcem, nekaterim denarnim zavodom in pekarnam in drugim, katerih imena so že bila objavljena. Posebna zahvala gre tudi uredništvom tukajšnjih listov in tiskarnam. Letni dohodki so znašali 67.829 Din, izdatki 71.393 Din, torej je primanjkljaj 3564 Din, katerega upa društvo z zaostalo članarino krili. V odbor so bili z vzklikom izvoljeni sledeči gg.: župan dr. Les-kovar, nadsvetnik Keršsvon, dr. Strmšek, Skušek, Span, Durjava, Weixl in gospe: W8-gerer, Pfruner, Skušek, Mikuš in Stupca. — Odbor priporoča društvo blagonaklonjcnosti občinstva in prosi za mnogoštevilni pristop. Pobirajo se ta mesec po zastopnici društva. Izredni prispevek v znesku 1000 Din je do-poslal ta mesec veliki župan, po 100 Din pa primarij dr. Matko in Žumer. Iskrena zahvala!
□	Politična šola ima svoj sestanek v četrtek, 11. t. m., ob 15 zvečer na Koroški cesti. Na dnevnem redu je predavanje o kompeten-cah bivših deželnih odborov oziroma namest-ništev v primeri z kompetencami samouprav, kot jih predvideva ustava in zakon. Polno-številnol
□	Odhod zaslužnega kulturnega delavca.
Kakor smo že poročali, odide dosedanji ravnatelj Glasbene Matice g. Topič v Sarajevo. Dobil je naše državljanstvo ter bo nastavljen v Sarajevu na preparandiji v državni službi. Obenem prevzame mesto dirigenta pevskega društva »Trebeviča«, in če bodo usoela pogajanja, da se pretvori tamošnja Glasbena šola v konservatorij, tudi mesto ravnatelja. Gospod ravnatelj Topič je bil zvezan z razvojem Glasbene Matice v Mariboru in vsaki nepristranski opazovalec bo moral priznati, da se bo z razvejem in rojstvom Glasbene Matice vedno tudi imenovalo ime g. Topiča, prvega ravnatelja. Želimo mu na novem mestu enakih kulturnih lavorik.
□	Pritožbe proti stanovanjskemu uradu. » Pritožbe proti tej instituciji se žal tako mno-
že, da moramo o njih spregovoriti tudi v javil nosti. Ne maramo govoriti o obnašanju urad-I ništ|fl)..jilapram strankam, ker smatramo, da I »e mora vsak slovenski uradnik zavedati —<• I .	notranjosti. V osvetljenje, kje imajo
I številne pritožbe svoj izvor, navajamo dva f slučaja: Stranka M. je vložila že leta 1924. , prošnjo za stanovanje. Ker je ravno dejstvo, biti na cesti ali v stanovanju, takšne vrste, da zahteva hitre rešitve, je stranka ponovno j urgirala, prošnje pa ni bilol Pred par dnevi v 1. 1926. pa je stranka dobila obvestilo, naj plača pristojbino 51 Din, če še refleklira na stanovanje. Etol Drugi slučaj: G. F. je pooblaščen po drugi stranki vložil prošnjo za stanovanje, opet urgiranje — prošnje pa nikjer. Po njegovem energičnem nastopu se je prošnja našla med kupom že rešenih prošenj. In tako dalje. Radi pomanjkanja prostora ne moremo našteti vseh javljenih slučajev. Gospodje bodo že sami vedeli, da je red lepa reč na svetu!
□	Nova odkritja v Žlahtščevem procesu? Kakor se doznava, še ne pride v kratkem do justifikacije znanih morilcev Žlahtiča in Čiča, ampak da so dognali nova razkritja ter niso izključene nove razprave.
□	Podružnica »Slovenčeve« uprave na Koroški cesti išče dva dostavljača »Slovenca« naročnikom na dom. Natančnejše informacije pri upravi.
□	Koncert »Drave« v Mariboru. Na koncertu dne 13. marca 1926 ob 20. uri v Go-tzovi dvorani v Mariboru se bo izvajal sledeči spored: E. Adamič: Lucipeter ban; O. Dev: So pa rožce u hartelnu žavovale; E. Adamič: Za njega vse pretrpi (meški zbori); P. Čajkovskij: Arija kneza Gremina iz opere »Jevgenij Onjegin«; I. Massenet: Arija Bonifacija iz opere »Joungleur de Notre Dame« (poje g. E. Rumpcl); St. Premrl: Pojdimo soat, ! Starček roma na goro (ženska zbora); O. Dev: Oj, Indija, V Celovcu ljepo pavkajo; E. Adamiči Oženil se bom (moški zbori) in končno P. Hugolina Sattnerjeva Jcftejeva prisega. Vsi zbori se izvajajo prvič v Mariboru. Vstopnice v predprodaji pri g. Zlati Brišnik v Ma- i riboru.
□	Slovenska posest v Mariboru se širi.
Krog hišnih pcsestnikov-Slovencev sc razveseljivo širi. Cela vrsta vil pod Piramido in Kalvarijo je prišla v roke slovenskih posestnikov, večinoma odvetnikov. V zadnjem času je slovenski profesor kunil neko nemško vilo v Tomšičevem drevoredu. Gosoodarska osamosvojitev Slovencev gre torej v tem oziru naprej.
PriDoročamo
IColinsko cikorijo
□	Mariborski učitelji so se aa petkovem zborovanju v pičli večini izrekli proti deklaraciji. Ali se bo tudi v Mariboru osnoval klub samostojnodemokratskih učiteljev po tej Pi-rovi zmagi, za enkrat še ni bilo na dnevnem redu. Verjetno je, da spričo tako močne opozicije ne bodo vživali miru v skupni hiši, zla-
, sti še, ker pripadajo opoziciji idejno bolj izobraženi duhovi.
□	Protialkoholno gibanje v Mariboru se ne more razviti. Pravijo, da je glavna krivda v tem, ker ni prostorov na razpolago. Značilno je, da prva jugoslovanska tovarna brezalkoholnih pijač v Mariboru doma ne najde primernega kroga odjemalcev, ampak je navezana predvsem na Nemčijo in Avstrijo.
□	Hedgy Josip je pravilno ime ponesrečenca, ki ga je avto razmesaril na oglu Ruške in Rojčeve ceste. Pokopali so ga včeraj.
-©■ Opozarjamo na današnjo umetnostno razstavo akadem. slikarjev Ivana Miklavca, rodom Ljubljančana, in Slavo Modica iz Celja, Razstava bo odprta za kratek čas, zato nij se vsak, ki ljubi umetnost, podviza.
© Trostov klavirski koncert je bil izbo-ren in tudi dobro obiskan.
© Prememba posesti. G. Blaž Pihler, krojaški mojster v Ptuju je kupil od g. Toma-niča hišo v Prešernovi ulici.
© Sejmsko poročilo. Na živinski sejem dne 2. marca 1926 so prignali 159 volov, prodali 48 po 10—7 Din kg žive teže; 261 krav, prodali 149 po 7.50—2.50 Din; teleta po 10 do 8 Din; 127 juncev, prodanih 21 po 7.50 do 6 Din; 139 junic, prodanih 28 po 7.50—5 Din; 9 bikov, prodani 3 po 8—5 Din; 72 konj in 108 kobil, prodanih 11 konj in 43 kobil od 6000 do 400 Din komad; 21 žrebet, prodanih 8 po 650—300 Din.
© Na svinjski sejem dne 3. marca 1926 so pripeljali 226 svinj in prašičev; prodali so jih 101 po 13 50 do 11 Din. Majhni prasci po sedem tednov stari komad po 100 Din, do 12 tednov stari po 150 Din.
SavMfslza dolina
»Sreča Te išče, um Ti Je dan« lahko zapojemo tudi Savinjčani. Svetlo solnce sreče obsije marsikaterega; kdor se le malo potrudi, ima upanje na uspeh. Le malo upanja ima eni, ki čaka sreče prekrižanih rok, brezupna pa je nada na glavni dobitek onih, kateri si pravočasno ne preskrbijo stadionskih srečk. G. Mešič iz Polzel je od dijaške loterije dobil srebrno verižico, g. Hodnik iz Žalca od Jugoslovanske Matice motorno kolo. Še več je . bilo tako srečnih, ki so si pravočasno nabavili I srečke po pregovoru: »Kar danes lahko sto-riš, ne odlašaj na jutri.
Polzela. Na zadnjem občnem zboru Društva za gojitev treznosti jc bil stavljen predlog, da sc sedež društva premesti iz dosedanjih prostorov v — gostilno Jelen.
Št. Janž pri Velenju. Pri nas je blizu 200 šoloobveznih otrok, pa samo ena učna moč. Je to mogoče nova prosvetna politika gosp. Radija?
?jre
sjs Občinske volitve. Volivni boj za občinske vol tve, ki se vrše 28. marca se je pričel z napovedjo sheda neke stranke. Redukcija dalavrev je dosedanjo tiho agitacijo zakrila, in ni bilo tudi prav?aprav za te volitve pravega zanimanja ob številnih skrbeh za kruh. Kakor hitro se je pa ta skrb ublažila, so prišle na površje volitve za občinske za-strpni e Agi a ijski rok je kratek. Torej na delo vse, kar spada v naše kroge. Zmaga mora pripadati naši skrinjici, ki bo prva.
& Vojaki-novinci. Iz tukajšnje občine je vpoklicanih k vojakom 41 mladeničev, ki se morajo javiti na odkazanili mestih dne 17. marca. Vpoklicani pripadajo vsi k tehničnim oddelkom kot: k aviatiki, težki artiljeriji in drugim rajnim tehničnim strokam.
Na praznik sv. Jožeta bodo imeli tukajšnji obrtniki svoje delavnice zaprte in se hoče da i obrtniškemu osobju te den prosto.
Delavstvo zapušča rudnik. Dnevno se oglašajo delavci na svojih obratih na obračun, ker sprevidi ;o. da jim bo v današnjih r.izme-rah te ko živeti. So pa večinoma samci.
& Stavhera sezona. Kot vse kaže, se to leto ne bo gradila nbena večja zgradba. Bra-tovska skladnira sicer namerava zidati v Ga-bersl.om olrevališče za rudarje, je pa za stavbo pripravljena svota 500.000 'dinarjev pre-mala. da krije strcgl e, ki so za to stavbo preračunani namreč okoli enega milijona d:nar-jev. Zidava meščanske šole v Trbovljah in ljudske šole na Vodah je padla v vodo. Posebno te šole so napravile lansko leto precej burje; na neki seji krajmega šolskega sveta se je tudi že sklenilo, da se vstavi v proračun pol mili>na dirarjev, a se na pritisk to ni naredilo. Vpošlev pridejo le male gradbe in teh bo kakor je razvidno, precej. Služile bodo veži noma samo kot stanovanjske hiše s trgov, skim lokalom. Tako si bo kleparski mojster g. Rado Klenovšek zidal hišo pri Skerbečevi hiši, ob njem pa čevljarski mojster g. Janžek. V Urhovčevi loki si postavi hišo zidarski mojster g. Ferenc Jože. V Gaberskem bo zidal stanovanjsko hišo rudniški ooduradnik g. Fr*
Arh, v Lokah rudniški hišnik g. Alojz Kauf, v njegovi bližini pa poveča svojo hišo krojaški mojster g. A. Medvešek. V Urhovčevi loki bo gradil stanovanjsko hišo z delavnico tudi čevljarski mojster g. Alojz Drobež, istotako hoče za glavni dobitek efektne loterije gradili lično stanovanjsko hišo stavbena zadruga »Društveni donu. K vsem tem predvidenim zgradbam ae les in drugi materijal že dovaža. Dokončati pa je še večje število, že lunsko leto započetih zgradb. Med letom bo število novih zgradb gotovo še naraslo.
'Primorslto
»Pucki Prijatelj« zaplenjn. Zadnjo številko tega glasila istrskih kmetov je tržaška kvestura zaplenila. Dekret, ki ga je prejel ravnatelj lista od tržaške prefekture, pravi, da je prefektura odredila zaplembo radi notice »Severni Tirolci za južne« in radi dopisa iz Lastova. Ta zaplemba nam zopet kaže, kako težak je položaj slovanskega tiska v Italiji in na kakšne muhe italijanskih oblastnikov morajo računati slovanski časnikarji v Primorju. Prva notica, ki jo je prej priobčila »Goriška Straža« in ni bila radi tega zaplenjena, se glasi: »V Innsbrucku so silno ogorčeni na avstrijskega kancelarja dr. Rameka, ker se je prestrašil Mussolinija v bofbi za Južni Tirol. Predpreteklo nedeljo so se vršila ostra protestna zborovanja proti Italiji in kan-celarju Rameku. Poslali so tudi spomenico ameriškemu senatorju Borahu, ki dela v ameriškem senatu na to, da se Italiji ne prizna že pogodbenim potom priznano brisanje vojnih dolgov.« — Še bolj nedolžen je dopis iz Lastova: »Zelo čudne so naše razmere, a tudi naši politiki. Med vojno so svirali na c. kr. gosli, a danes svirajo zopet na one, ki jim donašajo največ koristi. Za časa vojne so dajali posojila, zlato za železo. Ko jc padla Avstrija, so bili navdušeni Jugoslovani, dokler niso znali, pri čem so. Nato so takoj obrnili zastavo za vetrom. Posebno zaslužni so poslali pri tem župan Ivelja in prvi prisednik Ivo Fantela. Kaj vse nismo poskusili! Zabra-nitev sekanja drv, davki, nered na polju, v gozdovih, na morju, vprašanje obč. zdravnika. Končno so na občini naši Slovani doigrali. Prišel je k nam komisar g. Baron in upamo, da nam bo g. komisar popravil vse storjene krivice in napravil red ter tako pomagal nam revnim Lastovcem.« — O čem pa naj pišejo kmetje v svoj list, ako ne o svojih težavah in nadlogah? Bog razumi te prefekta!
Čudni sistemi. »Goriška Straža« je prejela od goriškega podprefekta odlok, naj ne objavi papeževega pisma kardinalu Gaspariju, ker bo sicer zaplenjena. Uredništvo je prejelo odlok prepozno, list jc bil že natisnjen in v. njem se je nahajalo tudi omenjeno pismo. Vendar se podprefekt ni upal zapleniti lista. Ali ni malo čudno, da bi »Goriška Straža« ne smela objaviti pisma, ki so ga objavili že vsi italijanski listi in tudi fašistovski! Morda Slovani v Primorju ne smejo vedeti, da ni cerkev sodelovala pri sestavi zakona, ki naj bi uredil razmerje med ccrkvijo in državo, da ni prišlo med Vatikanom in fašistovsko vlado do nikakega sporazuma glede predsto-ječe cerkvene reforme?
S^ari zanimivega starčka. »Gor. Straža« poroča: Dne 22. svečana jc zatisnil oči 82-letr.i Valentin Sok, oče župnika Soka v Tre- j buši. Bil je več let župan v občini. Zelo se ! je udejstvoval za časa protiverske gonje v j naših krajih pred kakimi 30 leti, ko so go- ! tovi elementi prokiinjali in se zaganjali proti vsemu, kar je le kaj dišalo po cerkvi in duhovniku. Pokojni jc stal v prvih vrstah in neustrašeno odbijal napade. V zadnjih letih je živel le molitvi in premišljevanju. Zanimivo pa je, da je mož' žc pred dvemi leti lastno- j ročno napravil krsto za svoj pogreb in ob mrtvaškem odru naj se razobesi lastnoročno pisana volja: »Jaz nočem lepe truge, in nočem luči pri mojem pogrebu, ker to je posvetna čast. Moje telo posvetne časti ne potrebuje. Moji duši posvetna čast pa ne more nič pomagati. Posvetna čast je Bogu gnjusova. Jaz : posvetne časti tudi nočem pri mojimu po- I grebu, ker sim ubogi grešnik. Kar stane po- ' svetna čast, naj se da več sv. maš za mojo dušo in naj se da nekaj med uboge. Največ naj se da ubogim misijonarjem, ki širijo sveto i vero in terpijo veliko pomanjkanje v pagan-skih deželah. Več pomaga eni duši ena sveta maša, kakor da bi bilo moje telo v zlati trugi in tisoč luči gorelo pri mojim pogrebu. Trugo sira sam naredil iz najslabših desk, ki sem jih mogel udobiti. To sem pisal na 9. svečana, ki sim obhajal ta dan 80to leto moje satrostl. V Kredu 9. svečana 1924. Podpis.«
Z imeni na dan! »Gor. Straža« poroča, da dobivata uredništvo in tajništvo številne pritožbe zaradi nezaslišanega odiranja, ki si ga nad ubogo ljudsko paro dovoljujejo razni posredovalci in odvetniki. Mnogi si pridržujejo od vojne odškodnine kar polovico, to jo 1000 do 6000 lir, in to za delo, ki je vredno 100 do 500 lir. »Straža« pravi, da mora biti tega izmozgavanja enkrat koncc; vsak nov slučaj se bo prijavil državnemu pravdništvu, a če ne bo drugače, se izroče imena teh pijavk javnosti. Tako je prav!
Osebna vest. Italijansko državljanstvo je dobil župnik-dekan Valentin Pipan iz Renč,
Marij Šimenc ▼ Italiji. Operni tenorist Marij Šimenc, goriški rojak, se mudi te dni v Gorici, odkoder odide na naufrno potovanje po Italiji. Šimenc je član zagrebške opere.
potrebščine
po nizkih cenah Vam dobavlja
FRANCDAR
Csnhapjeuo nabr.5
Tel. 407. Oglejte si brez-0bve7.no izbrano zalogo
Cerlzveni vestnih:
PREDAVANJA O JEZUSU KRISTUSU.
Danes zvečer predava v Ljudskem doma prof. dr. Andrej Snoj o življenju Kristusovem: .Kristus je hodil od kraja do kraja in delil dobrote.« Kristusovo življenje bo pojasnil profesor-strokovnjak s popolnoma novimi skioptičnimi slikami.
Vabljeni vsi sloji.
Vstop prost.
Akademska Marijina kongrcgaoija ima dane«
one 7. t. m. celourno češčenje sv. Rešnjega Telesa v kapeli frančiškanskega samostana. — Tajnik.
Vso trnovsko fante vabimo na fantovske duhovne vaje, ki se bodo vr-ile od vštetega 12. do 19. marca v dvorani trnovskega župnišča pod vodstvom g univ. prof. dr. Gregorja Kožmana. Však večer točno ob osmih bo kratek govor, na praznik sv. Jožefa ob šestih zjutraj pa skupno velikonočno sv. obhajilo v trnovski župni cerkvi. — Naša fantovska čast zahteva, da se teh duhovnih vaj v čim obilnejšem številu udeležimo. — Pripr. odbor.
Skalo. Mesec februar smo zaključili pri nas s pobožnostjo, ki bo ostala vsem udeležencem v veselem spominu. Obhajal se je sveti misijon pod vodstvom gg. iz družbe sv. Vincencija P. (L Smid, dr. A. Nastran, T. Tavčar). Udeležbo je bila nad vse pričakovanje lopa, cerkev pri vseh pridigah natlačena, spovednice od 4 do 20. ure oblegane, navdušenje za sv. misijon nepopisno. Nad 2000 vernikov je opravilo spoved, okoli 4200 je bilo ob-hajanih, sklepno procesijo z l) duhovniki je spremljalo do 3000 ljudi. Kazen bolnikov, dojenčkov in malega števila wjuncevt se je sv. misiiona udeležila vsa škalska župnija. V nedeljo sta dva duhovnika tričetrt ure delila sv. obhajilo. Zares krasna verska manifestacija v svetem letu. blagoslov božji se je očitno kazal že med misijonom. Tukajšnji premogovnik ie ob času misijona dobil mahoma toliko naročila za premog, da so morali r delati ves teden noč in dan, da se je moglo i i vsem odjemalcem. Pred misijonom so delavci počivali po dvakrat na teden in so jih odpuščali radi pomanjkanja naročil. Junaške rudarie pa ta izredna zaposlenost ni ovirala, da ne bi prišli v soboto zvečer in so do pol 11. ure oblegali spovednice. Čast vam neustrašeni rudarji!
Naznanila
Kulturno-politični klub bo imel sestanek ▼
pondeljek dne 8. t. m. ob 5 popoldne v klubovih prostorih v Akad. domu. Dnevni red: Razgovor o nabavi revij in knjig. Organizacija dela. — Predsednik.
Ljudski oder v Ljubljani ima jutri v pondeljek ob 8 zvečer običajni dramatični večer za svojo članstvo in naraščaj. Prosimo obilne udeležbe tudi od starejših članov in članic. Dramatični večeri bo zelo zanimivi in poučni. — Odbor.
V stolni prosTCti nadaljuje jutri zvečer ob 8 svojo skioptično predavanje o razvoju človeka g. prof. dr. Mantuan;.
Tretji redni letni občni zbor Strokovno zvezo javnih nameščencev se vrši dne 27. marca 1920 ob pol 8 zvečer v kleti konzum. društva. Kongresni trg 2. s sledečim dnevnim redom: 1 Poročilo predsednika; 2. tajniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4 poročilo nadzorstva; 5 volitev odbora: a) nadzorstva, b) strokovnega odbora; c) zastopnikov za občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze; 6. slučajnosti. Even uelne predloge je poslati odboru vsaj 10 dni pre-J občnim zborom. V slučaju, da bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen se vrši pot uro pozneje, ne glede na število članov. — Odbor.
Društvo »Jožoflščc« ima svoj občni zbor v nedeljo dne 14 marca t. 1. popoldne ob 4 z običajnim dnevnim redom.
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani priredi kakor običajno vsako leto tudi letos začetkom maja svojo veliko dobrodelno tomblo. Čisti dobiček je namenjen v korist bolnim članom, vdovam in sirotam. Prosimo si. občinstvo, da nas tudi letos v vsakem oziru podpira pri naši dobrodelni prireditvi. Vsa tukajšnja društva prosimo, da se ozirajo nn našo prireditev ter event. svoje preložijo na drugi dan. Odbor.
Pomočniški zbor Oreniija trgovcev r Ljubljani sklicuje svoj redni letni občni zbor za petek dne 12. marca t 1. ob pol 8. uri zvečer v prostorih Gremija trgovcev v Ljubljani (palača Ljubljanske kreditne bni.ke, vhod iz Aleksandrove ceste nasproti kino Idesl). Dnevni red je običajen, izven tega se voli novega načelnika in 2 podnačelnika. Odbor.
Pokrajinska zadruga kleparjev, instalaterjev in kotlarjev obvešča svoje članstvo, da
se vrši vajeniška preizkušnja dne 12. marca ob 5 v zadružni pisarni. — Odbor.
imm ročka
modi* cl
Čaj za dame
mila, coetncL, nc razburjajoča.
Ruska čajna mešanica
posebno primerna za. pripravo o
sarnoDarjiL, ker tudi prt da//i emu v/eienfii ne postane grenka.
iiTturni pregled
Prosvetna zzvesza
Materinski dan je zbudil iz zimskega spanja Tiarsikatero društvo. Težko je najti bolj primerne
jblike kot je Materinski dan. da člani naših orga-lizacij tudi na zunaj pokažejo to, kar čutijo v srcih. Ljubezen do matere privabi sina iz tujine v doina-'o hišo. Ljubezen do matere je vez, ki tesno veže •Jane družine. Ali ni torej primerno, ce naša dru--tva, ki naj bodo vedno bolj podobna družini, vsaj snkrat na leto proslave svoje matere. Odbori, zganite se, ne trpite tega madeža ua vašem društvu, rfa se ne bi 25. marca pridružili vsej organizirani Sloveniji v čast in slavo slovenske matere.
Društvu so posvetijo Srcu .Toinsovemn ali 19. marca ali pa 25. marca ob priliki Materinskega ine. Priglase sprejema Prosvetna zveza. Slike in kipi se dolie pri upravi »Glasnika«, Zrlnjskega ce-■sta, jezuitski samostan.
Radovljica. Danes ob pol •} popoldne vprizori Ljudski oder vPasijon« v 11 slikah. Okoličani se vljudno vabijo k predstavi.
Jesenice. V prosvetni socialni šoli se vrši danes popoldne predavanje od pol 1 do 6. Predava g. inž. Lojze Žumer o socialističnih strujah.
Breznica. V prostorih prosvetnega društva bo danes po večernicali predavanje s akioptI6nimi slikami. Na sporedu so slike iz Starega zakona,
_ Triič. IX. prosvetni večer priredi društvo sv. Jožefa danes Predava dr. V. šarabon o Amundse-aovem poletu na severni tečaj. Številne skioptične *like bodo pojasnjevale predavanje in odkrivale lepoto norveških fiordov Začetek ob 3 popoldne.
škofia Loka. Katoliško prosvetno društvo vprizori v nedeljo 14. marca ob pol 8 zvečer v Društvenem domu ljudsko igro v pe'ih dejanjih -.Revrek Andrejeek«. Ker so vloge, zlasti glavne, v rokah priznano dobrih igralcev, je pričakovati, da bo igra podana vsestransko dovršeno. Da si zamorejo to predstavo ogledati tudi okoličani, se igra ponovi v nedeljo 21. marca ob 4 popoldne Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini g. Debeljaka.
Kranjska gora. Danes bo običajno skioptično predavani© o pasijonskih igrah v Oborammergau oa Bavarskem. Predava g. župnik K. Čuk.
Šiška. Prosvetno društvo vabi na krasno »redavanic o Dantejevi Divini Komediji, ki bo v pondeljek zvečer ob pol 8 v društveni dvorani. Predava dr. Debevec.
Moravče. V nedeljo 7. t., m. bo po večer-Mcah v društvenem domu zanimivo predavanje: Cemljepisno-zgodo vinski pregeld naše domovine. Številne skioptične slike bodo pojasnjevale predavanje. Vsi člani in prijatelji društva se vliudno vabijo k predavanju.
Hrastnik. Na Krekovi socialni šoli predava 7. t. m. ob 4 popoldne prof. Jarc. Udeležniki se prosijo, da sc predavanja v obilnem številu udeleže,
Čatež ob Savi. Tukajšnje prosvetno društvo priredi 7. t. m. po prvi maši času primerno predavanje o »Pasijonu«. Predava preč. g. župnik Krcč. Predavanje pojasnjuje 40 skicptičnih slik.
Sromlje. V prostorih našega društva bo v nedeljo 7. t. m. ob 3 popoldne skioptično predavanje o Gospodovem trpljenju ali pasijonu. Predava g. župnik Pečnak.
Dcbrepoiie. Prosvetno društvo priredi dne 7. t. m. po večernicali ponovno skioptično predavanje o Lurdu. Opozarjamo zlasti one, ki niste mogli k predavanju prejšnjo nedeljo. —. Okrog 60 slik nam podaja zgodovino najznamenitejše božje poti.
Loški potok. Dne 7. t. m. bo po vcčernicah v društvenem domu skioptično predavanje o svetopisemskih očakih in o egiptovskem Jožefu. Člani m prijatelji društva vljudno vabljeni.
Kočevje. V nedeljo 7. t. m. bo v Marijirem domu predaval g. katehet V. Lavrič o Vatikanu. Številne skioptične like bodo pojasnjevale predavanje.
Dramatični odsek Slor kat. izobraževalnega društva v Črnomlju vprizori danes ob pol 20. uri in prihodnjo nedeljo ob 15. uri pop. ter po' 20. uri jaečer Gogoljevo komedijo »Revizor« v petih dejanjih. Vljudno vabljeni I
Vič. Prosvetno društvo priredi v petek, dne 12. t. m. ob običajni uri skioptično predavanje o sv. Frančišku — Člani in prijatelji društva. se vljudno vabijo k proslavi.
Igrica »Pred sodbo«, primerna za materinski dan, sc dobi za 3 Din v Prosvetni Zvezi. Istotam je še na razpolago št. 2. »Vestnika«, katera nudi deklamacije, prizore in govor za ta dan.
PepsiCo szveszu
V Kranju se je v dneh 3. in 4. marca vršil U. pevski tečaj za organiste in društvene pevovodje kranjske in starološke dekanije. Tečaj je bil izredno številno obiskan; med 31 udeleženci so bili 4 duhovniki in organist z Višarij g. Hol-mar, ki je nalašč zato prišel iz zasedenega ozemlja. Celoten poiek tečaja je vse prav jasno prepričal o potrebi takih tečajev in danes se temu čudimo, da se ta misel že preje ni poklicala v živije-nje. Vsi stanovi se zbirajo k rednim sestankom, da si tam določajo svoje smernice, se o vsem potrebnem zmenijo in pouče in s tem dvigajo svojo stanovsko samozavest Vse io se vrši tudi "ob priliki takih sestankov; organisti morajo v prvi vrsti sami vse storiti, da pride njihov stan do veljave in ugleda in šele potem računati na podporo vseh merodajnih činiteljev.
Izredno pozorrost s strani udeležencev so vzbudila predavanja prof. Bajuka in upravitelja Primožič? o pevovodstvu, fonetiki in o vežbi glasu. To je tudi tvarina, ki jo podeželski pevovodje najbolj rabijo — saj bi morali biti v prvi vrsti učitelji petja — o kateri pa najmanj prinesejo z glasbenih šol. Orglarske šole nc vzgajajo učencev v prvi VTsti ne za orglarske virtuoze. ne za skladatelje, vzgojiti jih pa morajo za učitelje petja. Ravnatelj Premrl je navedel pregled naše cerkve-noglasbene literature in pri lem podal mnogo praktičnih nasvetov glede izbire in uporabe glasbenih zbirk in poudaril več načelnih misli, ki so važne za umevanje duha naših domačih proizvodov. Uvodno predavanje (Dolinar) je poudaril« važnost in pomen pevske umetnosti, ki je bil vzrok ustanovitve P. Z. in ki tudi dandanes zahteva. da to organizacijo spopolnimo in razširimo. Dveurno predavanje o glasbeni estetiki je vkljub svojemu teoretskemu značaju bilo vendar le praktičnega značaja in pri poslušalcih našlo le dovolj sanimanja, kar je pokazal prosti razgovor. Predavatelj je poskušal narisati zlasti naravno razvojno črto, ki je pripeljala glasben razvoj v sedanji Stadij in obenem podčrtati nekaj najbolj značilnih potez sedanjega novejšega sloga. S sodelovanjem Kranjskega pevskega zbora se je sestavil močan pevski zbor, ki je po predhodni vaji pel pri sveti masi v četrtek zjutraj v farni cerkvi Nadaljnji pevski tečaji pred Veliko nočjo bodo v temle redu: o. in 11. marca v Ljubljani za ljubljansko okrož-
ja, 15. marca pa v Radovljici enodneven tečaj za radovljiško okrožje. Nadejamo so polnoštevilno udeležbe.
CfublfansRo gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Nedelja. 7 marca: ob 15 ur pop. »Zapeljivkam
Ljudska pred8'ava po znižanih cenah. Izven,
Zvečer: Zaprto. Ponedeljek, 8 marca: »Doseli brat«. Red E.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja, 7 marca: Ob 15: sZongler Naše Ljube
Gos po«. Ljudska predstava po znižanih cenah
Izven. — Ob pol 20; -.Grofica Marica«. Izven.
Premijera.
Ponedeljek, S. marca: Zaprto.
Marifonefno gledišče
Radi nenadne bolezni priljubljenega Ge-Šperčka odpade današnja predstava.
Me?rilhorslka gle&išče
Nedelja, 7. marca: ob 20. uri ^Prešernova proslava;.
t MARIBORSKA PREMIERA.
Carlo Goldoni: Slutfa dveh gospodov. Veselo igra v dveh dejanjih, — Carlo Goldoni je hotel biti italijanski Moličre. Njegova zmafa nad Carlom Gozzijera in njegovo domačo bizarno grotesknostjo pa je bil le triumf Molie-r?v Golaoni je plodovit talent, nima pa tiste globoke tragične note, ki plemeniti MoMčrove Komedije. Komika mu je domiselna, duhovita, broz intimnega humorja čudi. Kakor Moličre ne, ni satirično vzgojen, nego konično demonstrirajoč. Samo da vplivajo nanj sodobne tfro-bijanske improvizacije in ga gonijo v karikaturo. Nedvomna ie njegova relativna veličina za italijansko literaturo, današnja njegova vrednost pa je vrednost interesanlne muzejske šare. Kajti Moličre je prenesel aplicirana vživetja novih časov, Goldonijeva interpretacija pa je lahko le svojedobna, iz 18. stoletja. Njegova uprizoritev jc prijetno in zabavno igračkanjc, pa še to zelo problematično.
»Skuta dveh gospodov« ima grobo skonstruirane zapetljaje, ki niso radi sebe in odgone-tavanja, nego le raditega, da okvirijo komično figuro, siugo dveh gospodov. Igra jc testrska, kvadratično teatrska, naoisana za publiko, ki hoče harlekinado, pa jo dobi nekoliko kultivi-rano.
Glavno vlogo je reševal g. Joško K o v i č. Ima temperament, in menda je to skoro vse, kar je treba Truffaldinu. Pa sc mi zdi Kovi-čevih energij škoda. Dobil je lovorov venec — pa še dobro večerjo bi si bil zaslužil povrhu, ker brez usmiljenja so bili Goldonijevi Italijani za »circenses«. Gdč. S a v i n a mu jc bila kot Blandina dobra družica in sta tvorila harmonično medsebojnost. Te harmonije ni bilo ne z drugimi, ne med drugimi. Nujno teatralnost irfre je doumel edino g. J. Kovič; njemu io jc dala tudi vlorfa. Dobra je bila tudi gdč. Kraljeva kot Beatrice, g. Železni k pa ni popolnoma našel Florinda, kot bi ga zahteval Beatrice gdč. Kraljeve; preveč je bil liričen zanjo. Sšlvio g. T o m a š i č a je bil baročen, in to je bilo dobro; zato pa jc bilo v RozaUri gdč. Starčeve toplo, resnično razpoloženje, dramatično razpoloženje: vse tc komponentje pa bi zahtevale nivelizacijo. Ka-rakterne komike Pandolfa g. Rasbergcr nikakor še ni izčrpal; pa je Pandolfo najgloblje začrtan. Doktor Lombardi je priličen, g. P. K o -v i č mnojio več initi dati ni mogel. G. U r v a -le k je bil kot Tebaido prav dober, čeprav je bil ravno on, ki je nehote silil prepričanje, da je ta komedija neizgladljiva paradoksnost za naš oder. Hudičevanjski akcenti pa so Goldo-nijev teater na teatru postavili še na tretji teater. Moj Bog! Kubična teatralnost!
Jezik ni bil popoln; vsaj dvojine naj bi bile pravilne._
Režijska interpretacija je bila nemška mešanica baroka in rokokoja plus: štedljivost.
.Tako: Maribor je videl harlekma. In se smejal. Pa upajmo, da nc c!ownu
Dr. F. S.
Iz *go<Iovfne slavnega Ševčikovega, kvartetu Zibelka ševčikovega kvarteta je Varšava. L. 1908. so se združili člani varšavske Filharmonije Lhot-sky, Prochazka, Moravec in Vaška v češki kvar.et Varšavske Filharmonije, začeli so s študijem komornih del in kmalu za tem tudi z javnimi koncerti v Varšavi in sosednjih večjih krajih prostrane Ruske. Svojemu kvar.etu so dali ime Ševčikov kvartet, potem, ker so bili vsi trije prvo navedeni člani, učenci slovefega vijolnrkega pedagoga prof. Ševčika. Po srečnih prvih nastopih odšli so v Pariz, na Dunaj, v Berlin, Stockholm, London, Milan, Madrid, Moskvo, Petro grad itd. Povsod so dosegli najlaskavejše ocene tako s strani kritike kakor izredno topel sprejem s strani koncertne publike. Dvakrat so koncertiralf tudi v Ljubljani. Spremembo je imel kvartet samo v Celistu. Leta 1922. je odšel prvi čelist Vaška ter stopil mesto njega čelist Fingeiiand. Tega je zamenil lansko leto prvi koncertni mojster praškega Narodnega diva-dla Franc Poui. Program Ševčikovega kvarteta je izredno širok ter obsega vso klasično, francosko, rusko, češko in drugo glasbeno leteraturo od najstarejših mojstrov pa do moderno sedanje dobe. Koncert bo v torek dne 9. t m. v Uniooeki dvorani.
Ravnatelj glasbene šole Glasbene Matice v Celju, bivši član Zikovega kvarteta, g. Karel San-cin priredi v pondeljek dne 15. t. m v Ljubljani vijolinski koncert, na katerem bo Izvajal razae vi-jolinske skladbe novejše dobe. Na sporedu ima skladbe Poljaka Szymanovskega, Rusa Roslaveca in Italijana Respaghija. Pri koncertu sodeluje pianist Krocmer iz Gradca, ki spremlja g. Sancina, obenem p? hidi nastopi samostojno z dvema točkama Debossvja. Cene navadne koncertne, pred-prodaja vstopnic od torka dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Da bodete zadovoljni z res dobrimi
vrvarsltiirii izdelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
I. N. Adamič
LJubfana, Sv. Petra cesta št. 31
*n fctoMci » Harltora, Vctrlnislra SO ter Kamnik. i«Vn 4,
Spori
OTVORITEV PRVENSTVENE NOGOMETNE SEZONE.
Danes v nedeljo se otvori prvenstvena nogometna sezona, ob kateri priliki bo nastopilo šest klubov, med njimi naši najboljši.
2e v dosedanjih pokalnih tekmovanjih se je opazko, da so naši klubi nekoliko napredovali ter je želeti, da bi napiedovanjo i nadalje trajalo in ne obratna
Najbolj zanimivi tekmi današnjega dne sta oni, ki jih odigrajo SK Iliri ia: ŽSK Hermes ter SK Jadran: SK Slovan. Nekoliko lažje stališče ima Akad. SK Primorje, kateri nasiopi proti SK Slavija.
SK Ilirija: 2SK Hermes. Brezdvomno ja tu pričakovati zmago Ilirije, vendar kakor so tekme med navedenima kluboma dosedaj pokaza'e, se jo moral prvak zelo potruditi.da si ie izvojeval si-prrno zmago, šišknrji so eno naših najboljših defenzivnih moštev ter se bodo potrudili, da tudi pri današnji tekmi to Dokažejo.
SK Jadran: SK Slovan. Tudi ta tekma obeta biti zanimiva, kajti moštvi sta si približno enaki. V kolikor jo Jadran na boljšem v pogledu tehnične Izvežbanosti, v toliko ga prekaša Slovan z voljo in ambicijo.
Akad. SK Primorje: SK S'nvija. Poslednja je ravno pri zadnji tekmi pokazala, da je zmožna klubovati tudi boljšim moštvom. Tudi Slavijino moštvo se odlikuje z požrtvovalnostjo, le škoda, da je nekoliko nedisciplinirano. Tudi tu ni dvoma o zmatri, prihaja v poštev le razmerje gotov.
SK Ilirija rez.: ŽSK Hermes rez in SK Jadran rez.:SK Slovan rez. odigrajo prvenstene tekme dopoldne. Vse tekme se vrše na igrišču Akad. SK Primorje ter se odigrajo v sledečem redu: Predpoldne ob 8.30 Ilirija rez.: ŽSK Hermes rez., ob 1015 SK Jadran rez.: SK Slovan rez popoldne ob 12.45 Akad. SK Primorfe: SK S'avija. ob 14.15 SK Jadran: SK Slovan in ob 15.45 SK Ilirija: ŽSK Ilermes.
V	Hamburgu so zborovali športni zdravniki in so izrazili želio, naj bi dala vsaka občina vsaj tri kvadratne metre športnega, igravnega ali telovadnega prostora za vsakega občana. Na tem zborovanju se je tudi ugotovilo, da goji šport ali telovadbo samb 10 odstotkov nemških akademikov; rekli so, naj bi nemški visokošolci posnemali ameriški zgled,
Holmenkollenske tekme so končane. Pisali smo že, da je v smuškem teku na 50 km zmatfal Kjellbotn in da je bil Raivio šele osmi.
V	tekmi na 17 km je v skupini seniorjev zma-c?al Grottumsbraaten v 1:09:54, v skuoini junior-jev pa Rustoti v 1:11:25. Oba sta Norvežana.
V	skakanju s smučmi je zmagal Thams, kar so vsi pričakovali, v kombinaciji teka in skoka pa Grottumsbraaten, Thams je dobil holmen-kollenski spominski novec za spomin na zmago, Grottumsbraaten pa kraljevi pokal. Hol-menkollenski spominski novec je najvišje od: likovanje, ki ga more norveški smučar dobiti. Na dan skokov, v nedeljo, je gledalo tekme 50.000 glcdavcev, plačali so pa 1,092.000 dinarjev vstopnine. — Mednarodni smuški konrfres vdlelsingforsu je člede prihodnje zimske olimpiade nekaj sklenil, kar Norvežanom ni všeč, in je zato norveška smuška zveza priglasila svoj izstop iz Mednarodne zveze. — V Tam-mersforsu na Finskem se ie vršil pokr.lni boj v hitrostnem drsarju med Norvežani in Finci.
V	vseh štirih tekih 1500 m, 1500 m, 5000 m in 10.000 ml so zmagali Norvežani: 46.2, 2:29.5, 8:57.9, 18:37.1. — Izvrstni drsavci so Rusi.
V	Oslo sta sc prav posebno odlikovala Mel-nikov in Kušin. Čas na 1500 m in 10.000 m je boljši kakor so ga pa dosegli pri svetovnih prvenstvenih tekmah v Trondhjemu. Melnikov je predrsal 500 m v 45.2, 1500 v 2:24.7, 5000 m v 8:43. Kušin je predrsal 10.000 m v siiajnem času 17:39.9!!, a tudi Melnikov ni porabil dosti več, 17:55.1! Letos šc nismo brali, da bi bil to razdaljo kdo hitreje predrsal kakor v 18 minutah. Ta dva Rusa in še Ipolitova imenujejo strokovni listi »prav prvi svetovni razred.«
Čc bo Suzana še enkrat premagala WiIlsovo, bo dobila križ častne legije! Pariški župan jo jc prosil, naj bi igrala v Parizu v prilog sirot. — Bo. — To bodo dohodki! — Kakor smo že rekli, jc dobil Lacoste ameriško hall-sko prvenstvo v tenisu. Francozi in Amerikanci so se borili nato v petih bojih, kdo je boljši, Francija ali Amerika, nc posamezniki. Z največjim naporom je zmagala Amerika 3:2; torej tri ameriške zmage in dve francoski. Lacoste je premagal Tildena 6:4, 8:6, 6:3, zelo sigurno, Richards Borotra 6:4, 4:6, 6:4, 6:2, torej ne tako sigurno; Lacoste je premagal Richardsa 6:3, 6:1, 6:3!, nasprotno pa Tiidcn Borotra 6:4, 8:10, 11:13; 6:1, 6:3 — hud boj. — Doslej dve ameriški in dve francoski zmagi; ker je pa v boju parov premagal ameriški par Richards -Tilden Francoza Brugnona in Lacostca 4:6, 6:2, 8:10, 6:1, 7:5, je bil končni rezultat 3:2, za Ameriko. Vtis jc ta, da so si Amerikanci in Francozi popolnoma enaki. Francija se bo udeležila tudi tekem za Davisov pokai.
V	49:25 je pretekel neki zdravstveni svetnik v Hannoveru 10 km, pa je 52 let star. Dali so mu zlat telovadni in športni znak. Ga je tudi zaslužil. — H o f f se je pomaknil spet malo više, na 4.091 m; po rokah so ga nosili. Sedaj ga bo sprejel v avdienci sam Cooiid^e. — Murchison je porabil za 75 vardov 7.8, Helffrich za 600 vardov 1:22.8; Ritola za 5000 yardov (metrov?! 13:32, Stcenross za 10 milj po 1609 metrov 58:28; vse v halli. — V letošnjem po'etju bodo priredili Švedi svoje posebne bojne igre: nogomet, lahka at!e: tika, plavanje, jadranje itd. — Prav tako bo letos na Švedskem tudi nekakšna ženska olimpiada, od 27. do 29. avgusta.
Nemška Atletska soortna zveza Stejc 42.000 aktivnih članov. — Rigoulot pride najbrž na Dunaj. — Latvijec Tammer je sunil ob prostem dvigu do prsi 142-5 kg. — Avstrijec H. Haas je sunil z desnico 100.2 kg, prosto} svetovni rekord, ker je Haas lahka teža. — Znani Dunajčan Schcrz. izzivatelj Breitbartov, je spet v boljši formi: obojeročno tezno 100 kg, prosti sunek 135 kg, neprosti 150 kg.
Italijan Giorgio Calza se je boril s Ste-cherjem v prosti rokoborbi sedem četrt ure, preden je Stecher zmagal.
Coolidgeov sin je bil v bofu s sošolcem v boksu po točkah premagan. — Ko sc fe Dempsev poročil, si je dal napraviti nov nos, lepo raven; prejšnji je bil navzgor zavihan. Sedaj mu ga je neki nasprotnik malo potlačil in si ga bo moral dati spet popraviti.
Nemški p 1 a v a č Rademachcr je šel ▼ Ameriko. Imel bo težko staliSče oziroma plavanje, ker je pravkar njegov nasprotnik Amerikanec Spencc postavil kar tri nove rekorde v prsnem plavanju. Ne bodo pa priznani,
KLOBUKE
> "vseli modcrnUi barvali Iz volne Din 6S"—. moderna oblika 7S -. U zaj£je dlake 18« -. spccl 'allteta „ ITA" 54®'—, Iz Blame navadni 21*-. G irard 129'-, bol JSU8-Hnl Manila li«'-, Panama 218"- razpošilja
neiotrgovlna R. Stetmeckl, Celje št. 18
Vzorci se po51'eJ» na ogrled. Ilustrirani eenll! z i>cz lOUO slikami tez razne domače potrebščino pa zastonj. Kdor pride z vlakom-dobi uaknpu primerno povrnitev vožnje.
ker jc bila plavalnica prekratka. Dru<*i resni tekmec Rademacherjev je Amerikanec Skelton. — Tudi o \Veissmuellerju poročajo veliko novega: ko bo priznano, bomo pisali.
Čez 14 dnr se bosta udarila Cambridče in Oxford že 53 ič. Prvič sta tekmovala leta 1864. —- 60 letni Beresford is bil od angleškega veslaškega kluba Thames Rowina izvoljen za kapitana; v istem slavnem klubu je njegov sin podnačehiik. Oče je še zmeraj med naiprid-uejšimi in najboljšimi veslači.
Franco pa le ne bo smel po zraku nazaj; to pa zato ne, ker hoče leteti sam španski kralj po zraku v Buenos Aircs in hoče imeti tega izbornega aviatika za vodnika. Če bi letel Franco po zraku nazaj, bi se morda ponesrečil, ker je aparat že zelo izrabljen; in to ne sme biti. — Angleško zračno brodovje leti iz Kaire v__Kapsko mesto. — Sedem ie število cksoedi-cij, ki bodo naskočile letos severni tečaj, druga drugo hočejo prekositi.
*Ta pa zna streljati«, boste rekli, čc vam povemo, da ej nfeka dama v Lizboni na razdaljo 50 metrov od 400 strelov zadela v sredino 393 krat.	V. Š.
To ln ono
Kadar nra bije trinajst. Nekoč je ura, ki je bila trinajst, rešila človeško življenje. Za časa vladanja angleškega kralja Viljema oranj-skega je pri gardi služil vojak po imenu John Hatfield. Neko noč je stal na straži pred kraljevim gradom v Windsoru blizu Londona. Bil je ovaden, da je na straži zaspal in po tedanjih postavah bi imel biti zato obsojen na smrt. Toda Hatfield se je zagovarjal s tem, da ni spal in da je o polnoči slišal, ko je ura katedrale sv. Pavla v Londonu bila trinajst. Več prič je nastopilo, ki so izpovedale, da je res dolična ura bila trinajst in Hatfield je bil rešen. Preden je pa stvar zaspala, je bilo mnogo razmotrivanja, ali je sploh mogoče, da ura bije trinajst in pa če je sv. Pavelsko uro mogoče slišati v Windsoru. V onih časih je bil opolnoči London seveda bolj miren kakor je dandanes in našli so se ljudje, ki so vedeli po-vedati, da se ob primernem vremenu nra sv. Pavla res sliši v Windsor. 14. marca 1861 je westmmstrska ura ob 6 zjutraj mesto šest bila trinajst. To je povzročilo nemir in skrb, ker je to pomenilo za kraljevo hišo kot Slab omen. Strah je bil popolnoma upravičen, kajti voi-vodinja, dasi zjutraj popolnoma zdrava, je še isti dan umrla Spominjam se, ko mi je pred mnogimi leti pravil paznik nžitninskega zakupa v Ljubljani, da je šenklavška ura nekoč tako počasi bila polnoč, da je bilo med tem že četrt na eno in je tako paznik naštel trinajst Enkrat pa je ob enajstih ponoči trnovska ura bila kar naprej; do devetdeset je štel, potem se je pa naveličal. Op. pisca.
ESJ Zloben jezik umetnikov. Barbey d'Au-revilly je bil znan po svoji zlobnoSti Thiere je bil često žrtev njegovega hudega jezika, ker jc bil jako majhne postave ter vsled tega neusahljiv vir pikrih dovtipov Barbeyjevih. Thiers je grozil: >-Ko se snidem z Barbeyjem, ga zmlatim!« In v istini sta se sešla v nekem uredništvu. Ali Thiersu sc je mahoma ohladila jezica, ko jo imel tik sebe ogromno postavo svojega protivnika. Niti zinil ni, ampak samo svoj članek je napisal ter hotel izginiti. Ali v tem trenutku ga je Barbey poklical, vzel v roke peresnik ter mu ga podal, rekoč: »Gospod, meni se zdi, da ste tukaj pozabili palico.« — Voltaire je povedal nekdaj svojo sodbo o pisatelju nekega slabega romana, ki ga je jako bralo nerazsodno občinstvo. Dejal je: »Kar se mene tiče, bi bil rajši lakaj krasnega duha kakor krasni duh lakaja.« — Ko jo Rouseau prebral svojo odo na bodočnost, je Voltaire pripomnil: »Gospod, Vaša oda je pismo, ki ne bo nikoli oddano.« — Rousseau ni nikdar pozabil te Volterjeve ironije in od te dobe datira neprijateljstvo obeh pisateljev.
Pavla Sonc iu Francka Kuhar, roj. Sonc naznanjata v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je njuna dobra teta, sestra, svakinja
Marija Koman
posestnica
drmes ob trfletrt na 11 zvečer, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v pondeljek, 8. marca popoldne iz biše žalosti. Vogelna ulic,a 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 6. marca 192«.
Gospodarstvo
Obrestna mera v naši državi.
Iz poročila Narodne banke, koje občni zbor je danes, posnemamo: Obrestna mera Narodne banke je ostala prejšnje leto 6 odst. kot preje, a ravnotako lombardna obrestna mera 8 odstotkov. — Privatne debetne obresti so bile še vedno drage, toda nikakor ne v oni meri kot predpreteklo leto. Mi se že srečamo z obrestmi od 15 do 16 odstotkov, toda to samo pri večjih denarnih zavodih. Toda nekateri sigurni klijenti imajo tudi pri teh zavodih že nižjo obrestno mero. Posamezni denarni zavodi so dajali denar celo po 8 odstotkov onim svojim klijentom, ki so imeli pri Narodni banki kredil in katerim so banke žirirale njihove menice. Toda to so izjeme tako pri posameznikih, kakor tudi pri bankah. Denar je ostal torej še vedno drag. Toda še dražji jo bil denar ??ven Belgrada, Zagreba in Ljubljane. (Zadružništvo seveda izvzeto. Op. ur.) Toda draginja denarja ni bila posledica nezadostnih denarnih sredstev. Teh je bilo dovolj na razpolago. Razlogi so čisto drugi. Denarni zavodi navajajo kot vzrok draginje denarja velika di ■žavna bremena, drago življenje, drago režijo in nesigurnost poslovanja. Način obdavčevanja denarnih zavodov je tak, da oni res na podlagi sedanje obremenitve ne morejo poslovati. — V predpreteklem letu je Narodna banka podvzela korake, da skupno s samimi denarnimi zavedi določi obrestno mero. Ta njena akcija je imela uspeh. Nezdrava konkurenca v obliki lovljenja vlog in licitiranja z obrestno mero za vloge navzgor je bila reducirana na najnižjo mero. Toda krediti bodo šele tedaj cenejši, ako bodo življenske razmere postale cenejše in ako se pravično in enako izvede davčna reforma v celi državi.
46. REDNI OBČNI ZBOR KMETSKE POSOJILNICE LJUBLJANSKE OKOLICE V LJUBLJANI.
»Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« r. t. z o. z. v Ljubljani praznuje letos 45 letnico svojega obstoja kot najstarejši čisto slovenski denarni zavod v Ljubljani. Dne 4. marca 1926 se je vršil njen 46. redni občni zbor.
Ob jubileju ie zadela zavod s smrtjo predsednika Ivana Kneza težka izguba. Previdno, prevdarno in solidno vodstvo pokojnikovo je utrdilo trdno sigurnost ter neizbrisno začrtalo pot stalnega napredka. Pod 33 letnim predsedstvom pokojnika se je razvil zavod po skromnih
§očctkih v največji in najjačji svojega ustroja, mrtna kosa je zahteval v zavodu šc druge žrtve. Umrl jc petnajstletni zaslužni član na-itetežlstVa gosp. Anton Pogačnik, bivši župan v •,-..SoodniLSi^ki. Tragično preminulemu uradniku fggZarku Boltavzarju je sledil po daljši bolezni višii knjigovodja gosp. Marijan Ravnihar po nad dvajsetletni zvesti službi in naposled je prehitela smrt med službo uradnega slugo V. Suligoja.
spehi zavoda pišejo umrlim sodelavcem najlepšo posmrtnico in spomenico.
45 letnica zavoda sc proslavlja predvsem z vsoto hranilnih vlog, ki je na dan občnega zbora že znatno presegla sto milijonov dinarjev.
Stanje vlog dne 31. decembra 1925 izkazuje še Din 99,026.940.65. Prirastek v letu 1925 znaša Din 21,420.723,66.
Karakterističen za preteklo upravno leto je zastoj v povpraševanju po kreditih. Posojila so se vsled tega dvignila le za Din 5,437.633.96 ter izkazujejo Din 74,214.539.69. Pa še ta presežek se je posrečil šele proti koncu leta s kratkoročnimj krediti, tako, da je stanje naloženega denarja, ki je bilo med letom vseskozi znatno višje, padlo začasno, ob zaključku na Din 18,777.980.11. Reeslcomptni kredit za lastni račun se ni več uporabljal, v bilančni postavki po Din 680.000.— je zapopaden le neposreden kredit strank, ki ga poredujc zavod s svojim žirom.
Kakor je razveseljiv in časten za zavod visok in stalen povišek vlog radi splošnega zaupanja in ugleda, vendar ni to še znak blagostanja in napredka našega splošnega domačega gospodarstva, kakor tudi ni zastoj v povpraševanju po kreditih znak zboljšanja materijalnega stanja. V vseh gospodarskih panogah, zlasti v trgovini, obrti in industriji je klonil razmah prvih let osvobojenja. Glavne neprilike so dovolj znane, ublažile, odstranile bi se lahko ob umevaniu merodajnih faktorjev. Pa tudi v teh razmerah se opaža dobra stran; likvidirajo, izginjajo predvsem nezdrava podjetja, solidna gospodarstva stopajo v ospredje, dasi se ne razvijajo, kot zahteva splošni interes.
»Kmetska posojilnica« je v zaščito domaČega trga žc v preteklem letu znatno zniževala obrestno mero pri kreditih, ter stremi trajno ie za čim znatnejšim znižanjem. To mora in tudi more, ker ie dovolj krepko fundirana in po izvršenih odpisih v vseh postavkah popolnoma krita.
Upravno premoženje je naraslo na 102 milijona 521.424.21 Din. Rezervni zakladi so se zvišali po pripisu dotacij iz novega čistega dobička na Din 2,606.543.01. Lastne nepremičnine v nizkih bilančnih postavkah nudijo vsakomur dokaz trdne zgradbe zavoda. Portfelj vrednostnih listin, r.riZnn in odpisan na Din 7,609.369.— vsebuje izključno naJc varne papirje, vsi avstrijski in ogtsM ponirji so izbrisani, kakor tudi vsaka r.TOvolj-ia «'<"! izza voine dobe. Število deležnikov se je zv'5a!o na 4.508.
Vilcd izdatnCa zni/anja obrestne mere pri kreditih in po st-ofo izvi?eni!t izkazanih odpisih ie dospel čisti dobiček Din 508.684.81. Od slednjega sc jc prcoJkatnlo Din 40.000. — v pedrorr.i zaklad ra nnmcJčcnre, ki bo poslej nosil ir>c Ivani Kneza, v počnJčonje spomina. Ta zaklad hkprule sedaj Din 23t.9S3.17, ter bode od vcatrolctno^a občnevi zbora po uspehi'! činte*! dobička redno subvencioniran. Nadalje rc ie določilo cJ novcgi čistega dobička Din 70.000.— za doVrcde^e narodne namene, katerim so so naklonile tudi že med preteklim letom na račun upravnih slruikov znatne vsote.
Nanovo izvoljeni upravni odbor se je konstituiral nastopno: Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani, predsednik; Feliks Stare, veleposestnik in tovarnar na Kolovcu.
podpredsednik; Avgust Jenko, posestnik, Saša Knez, veletržec in Alojzij Vodnik, posestnik, vsi v Ljubljani, člani načelstva; Matija Dolni-čar, posestnik v Smartnem ob Savi, Ivan Rus, posestnik na Grosupljem in Josip Sušteršič, posestnik v Seničici, člani nadzorstva.
• • •
Tržne cene v Ljubljani. Kilogram govejega me^a 15—19 Din, jeter, ledic, možganov 18—19 vampov 9—10, pljuč 6-8, I-.ja 7.50 do 12, telečjega mesa 17—20 jeter 25—30, pljuč 20, prašičjega mesa 20—25, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 22.50-25, glave 7.50-10, slanina 19—20, masti 26-27.50, šunke 35. preka-jenoga mesa 29—32, prekajenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.50, jezika 35, ko-šlrunovega mesa 14—15, kozličevine 18—20, konjskega mesa 6—8. Kilogram krakovskih in debrec nsliih klobas 40, hrenovk, safalad, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 30 do 40. pol prekajenih kranjskih 32—35. suhih 67, prekajene slanine 30, kokoš 25—35, petelin 30 -40, domač zajec 10—20, kilogram krapa 26-32.50. linja in ščuke 25—30, klina 13.50—15, mrene 17.50—20, pečenke 8 do 12.50. Liter mleka 2—3, kilogram surovega masla 40. čajnega 5—55, masla 45, bohinjskega sira 36. sirčka 9—10, par jajc 1.75—2.25, kilogram belega kruha 6, črnega in rženega 5, kilogram jabolk 3—8, ena oranža 1.50 do 2.50, limona —.75, kilogram rožičev 10, fig 10—16. datelinov 25, orehov 12, lušenih orehov 35, suhih hrušk 10—12, suhih češpelj 16, kilogram kave 40—76, pražene kave 56—100, kris a'nega sladkorja 13.50 sladkorja v kockah 15 50 kavine primesi 20, riža 10—12, liter namiznega olja 20, jed lnega 18, vinskega kisa 4.50 navadnpga 2.50, petroleja 7, kilogram soli 4.50, celega popra 52, mletega 54, paprike 20—56, testenin 9—12, pralnega luga 3.75 čaja 75, kilogram moke št. 0 5.75. I 5.25, 3 4.50, 5 3.75, 6 3.-, kaše 6—7, ješprenja 6—8, ješprenjčka 10—13, otrobov 2—2.50. koruzne moke 3.50—4, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8—9, ržene 5.—, q pšenice 340 do 350 rži 260—290, ječmena 240—260, ovsa 245—260, prosa 275—300, koruze 210—215, <jde 300—325, fiž la 350—360, graha 400 do 600 le Je 600, q premoga 40—46, m" trdih drv 160-180, mehkih 100, q sladkega sena 75 do 80, pol sladkega 60, kislega 50, slame 50, kilogram endivije 18—20, motovilca 15—20, radiča 10—20 zelja 3—4, rdečega zelja 4.50 do 6.50, kislega zelja 2.50—3, ohrovta 4, kar-f jol 8—10, kolerab —.75—1, šp nače 15—16, graha 10—14. čebule 2—3; česna 15, krompirja 1.25—1.50, repe —.75—1, kisle repe 2—2.50, korenja —.75—4, peteršilja 12, zelenjavo za juho 8. — Mestno tržno nadzorstvo v L jul lani. dne 6. marca 1926.
Konkurzi. O zapuščini Jurija Kača, posestnika v Polzeli, je proglašen konkurz. Upravnik mase je dr. Jurij Skoberne, odvetnik v Celju. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju sob. št. 2. Odpravljen je konkurz o imovini Marije P r i s t e r n i k, trg vke v Mariboru, ker ni kritja za stroške postopanja.
Občni zbori. Dne 12. marca 1926 ob 6. uri zvečer se vrši izredni občni zbor »Nakupovalne zadruge r. z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani« in sicer v lokalu zadruge Ljubljana VIL Zibertova ul. 27. — Dne 20. marca 1926 ob 16. uri zvečer se vrši občni zbor Zadružne banke v Ljubljani v bančn h prostorih Aleksandrova cesta 5.
Likvidacije. V likvidaciji se nahajajo: G o-spodarska preskrbovalnica reg. zadruga z. omejeno zavezo v Ljubljani; Čevljarska gospodarska zadruga v Ljubnem r. z. z o. z.
Organizacija evropskih tvornie emajlirane posode. Iz Leipziga nam poroča naš dopisnik, da Fe je te dni obnovila Zveza evropskih tvornie emajlirane posode. Sklenjeno je bilo uvesti z! pet enotne cene in jih izenačiti z svetovnimi. Zvezi pripadajo tvornice v Nemčiji, Avstriji Češkoslovaški, Poljski in Ogrski. Z jugoslovanskimi tvornicami se pa ravno sedaj pogajajo glede pristopa.
Morsra
Dne 6. marca 1926.
Denar.
Zagreb. V proslem prometu danes notirajo: Berlin 13.53 fl3.r.3—13.57), Italija 227.80 (227.15— 228.35). London 276.10 (275.55—276.75), Newyoik 56.75 (56 61- 56.91), Pariz 212 (211—212), Prrga 168.55 (168.05-169.05), Dunaj 8.02 (7.99- 8.03), Curih 1094 (10.925—10.965), vojna odškodnina 280 blago.
Curih. Belgrad 9 165 (9155), Budimpešta 72.80 (72.80), Berlin 1'23 70 (123.70). Italija 20.85 (20.82), London 25.24 (25.24), Newvork 519 50 (519.50), Pariz 18.80( 19.29), Praga 15.395 (15.38), Dunaj 73.22 (73.25), Atene 7.40 (7.40), Rukarešt 2 275 (227), Sofija 3.75 (3.70), Madrid 73.25 (73.25) Varšava 70 (65.50), Amsterdam 20825 (208.20), Bruselj 23.60 (23.60), Stockholm 139-10 (139.30), Kopenhagen 184.55 (134.50), Oslo 110.90 (110 50),
Čevljarske pomočnike, samo prvovrstne moči, sprejme PETERNEL, Krekov trg štev. 10.
ZDO.ODD Din iščem
*a zelo hikrativno in 1'krldno codjetje. Ponolna garancija! — Ponudbe na unravo »Slovenca« ood Siiro: »6. MAREC« 1557.
Modla
PLAŠČI ZA POMLAD.
Ko odložiš zimsko obleko, je prva skrb, da si pripraviš plašč in tako nimaš preveč izdatkov za pomladanske obleke. Zato pazi, da izbereš za pomladanski plašč blago take barve, ki se bo prilegal tvojim spodnjim oblekam in se barva plašča ne bo »tepla« z barvami drugih tvojih oblek, ki jih imaš za pod plašč. Moderno je zato, da ima plašč podlogo iste barve, kakršno je blago plašča. Ali pa plašč sploh ni podložen in moraš zato obro-biti na notranji strani vse šive z istobarvnimi trakci.
Pomladanski plašči imajo raznovrstne kroje.Eno je pri vseh: da so spodaj široki in da imajo zgoraj ozke, spodaj razširjene rokave. Tak plašč zapenjaš navadno z enim samim gumbom, le včasih so trije — prav blizu skupaj. Ovratnik in zapestje okrasiš navadno z drugim blagom, kakor je videti na priloženi sliki.
Glede ovratnika je pripomniti, da so ovratniki visoki, pa tudi nizki. Če ima plašč prav nizek ovratnik, potem ima bluza visokega, okrašenega z vezeninami in zgibanim
etaminoin. Prav lep in okusen je zgiban na-prsnik, ki se prilega vsaki obleki in je prav pomladanski. Sicer so ovratniki v letošnji modi prav raznovrstni, da moramo reči, da je vse moderno. A čeprav je »vse moderno«, vendar ni vsak ovratnik, ni vsaka vezenin« ali vsak okra:-ek za vsako osebo in je trebi paziti, da je vse lepo enostavno in da se skla da s tvojim obrazom. Zavedati se moraš sanu sebe, poznati svoje razmere in po tem merit
razne okraske in našive. Če ti ne prisfojajo, jih nikar ne sili nase, čeprav so ti v roki všeč. Kar pristoja mlademu dekletu, gotovo ni za zrelejšo gospo in kar ti je tako všeč na sliki ali v izložbi, ne smeš misliti, da bo delo tudi tvoji zunanjosti dobro. In če vidiš, da šivilja bolje pozna vse to, se ne pričkaj z njo. Sicer pa šivaj sama, čo imaš količkaj daru in roke za to. Mnogo izdatkov si prihraniš na ia način. Ne samo, da ti ne bo treba plačati šivilje — če tega ne prenesejo tvoje gospodarske razmere — temveč lahko prenarejaš tudi stare obleke, česar se šivilje prav zelo branijo.
Meteorološki ravod v Ljubljani, dne 6. marca 1926.
višina barometra 308*8 n
Opaz.ovanla krat	! <-OB	f.3aro meiei	ioplolfl V C	Kel vlogo v /,.	Velei ln brdne t m	Obloč-nosi 0-lft
	7	762-3	—1-3	65	S 1-5	1
L|nbl|ana (dvorce)	8	/62-9		64	S 1-5	1
	14	7W9	6-2	37	S 3	7
	21	/ fi9"6	1 4	61	NE 0-5	0
Zagreb		763-0	4-0	58	NNE 3	0
Belgrad		758'7	20	74	WSW 3	10
Sarajeva	H	760-5	2-0	91	N\V 1-5	10
Shopite		752-9	1-0	92	SW 1-5	8
Gruč - Dubrovnik		748-9	8-0	36	WNW 23	10
Praga	1	762-8	1-0	—	W6W 3	10
nm ^II..!..,,.
Pudttvin
I množino« mn-H«?11
dež, sneg 15 7
0 0
sneg 7'0 0
dež 8-5 sneg 10
Baromeler ie reduciran na morsko gladino


mmmMmmmmm^MM i Volja za dc!o.
g| Morete li od delavca zahtevati voljo za delo, ako so mu delavnice no večer d slabo razsvetljene? Razsvetljujte dobro delavnicc, da delavec bolje vidi, kc* |§ ? lamo takrat bo z voljo delal in njeaov« sposobnost se bo povečal«.
O5 RAM
WMWMmmm
NaJeoneJSe in največje skladišč« dvnkolea, motorjev, otročkih vozičkov, šivalnih iitro-Jov, vsukovrstniii iiailmiiostnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek ?.a popolno popravo, emajliranjo in poiiiklanje dvokoies, otroSkib vozičkov, Šivalnih strojev Itd. Prodaja na obroke ! Ceniki frankot
»TRIBUNA" F. B. L.	Liubljana,
2 dobra, zanesljiva, velikega in finega dela zmož.
krojaška pomočnika
sprejmem takoj v trajno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Samo v resnici zmož. se upoštevajo. Ivan VRHOVEC, Dravlje Št. Vid pri Ljubljani.
STANOVANJE
ZAPUŠČINA
Vrtnarskega vajenca
z vso oskrbo v hiši — sprejme Pavel Šimenc, trgovski vrtnar, Sv. Križ Ljubljana. Zglasiti se je v cvetličarni, Sv. Petra cesta 33, Ljubljana.
Stareiša GOSPA
Inteligentna, trgovsko izobražena, išče zaupno mesto, vodstvo filijalke ali slično. Ponudba na: Pepelnjak, Ljubljana, ho. tel »Slon«.	1566
Krojaškega vajenca
sprejmem. Naslov se izve v upravi pod štev. 1496.
Trg. pomočnika
ali prodajalko, starejšo moč mešane stroke, dobro izurjeno — sprejme trgovec IVAN SENJCA, Šoštanj.	1497
DELA IŠČE
gospa, pridna, poštena, za čez dan. Prevzame tudi snaženje pisarn. — Ponudbe na upravo pod: »Poštena«« 1498.
KUHARICA
pridna in poštena, vajena vsakega dela, se išče v župnišče brez gospodarstva in dekle. Ponudbe na: Župni urad CRNAC, Podravska Slavonija.
Trgovsko obrtno podjetje
(dežela) sprejme v družbo
TRGOVSKO MOČ
ki bi vodila filijalo. Potrebni kapital 15—25.000 Din. Ponudbe na upravo |ta pod: »Družba 1508«
.r* 28 letni trgovec
sestnik) želi poročiti
z veliko kuhinjo, 1 veli- se proda: Pohištvo za je-
ko sobo in 2 kabinetoma dilno sobo, podobe, oglc-
odda s 1. majem Pokoj- ; dala, mizica za pisalni
cinski zavod v novi hiši stroj, note, srebro, ko-
ob Dunajski cesti (pred palna banja, in različno.
smodnišnicami). 1569 j Od nedelje dalje od 9. do
conn " " 117. ure: Šelenburgova 4/1 £>UBO naime gospod pro- ____
ti koncu marca. - Ponud- 0 .» 0	. „
be upravi pod »Uradrik«. briCBr & tVlPjSC
Šelenburgova ulica. Pravi angl. gumiplašči — Din naprej. Nepremočljivi lodni za pelerine, plašče in športne obleke.	1236
Uiiiiiiii'IIIIiHI«BMJ
Sem

STANOVANJE
dobi tisti, kdor odkupi r.ra^n anfiln-g novo pohištvo. Naslov v od 200— Dm upravi lista pod št. 1567.
Pomladanske Cli&SfUJd in letne sezije
Vsled opustitve razpošiljalnice razprodajam raznovrstno češko in angleško sukno, kamgarne, ševjote itd., dokler traja zaloga, po tovarniških cenah
Opozarjam cenjeno občinstvo, da to ugodno priliko v tej denarni krizi izrabi, ter si tako nabavi za Velikonočne praznike za nizko ceno prvovrstno, trpežno in solidno blago za moške obleke, kakor tudi za damske kostume.
Posege moSo trgovino in prepriCalte se!
JOSIP IVANČIČ,, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 4 Nasproti Frančiškanske cerkve. Veža desno
SIR
KUPIMO
Polnomasten
in u 1 e ž a n
polemodolec, v hlebih! 15 — 40 kg, I. vrste po j 30 Din, ff. vrste po 28 ! Din, III. vrste po 25 Din 4 KS, istosmerni tok za za kg, franko postaja Za- Ljubljano. Ponudbe pod
gorje ob Savi, nudi Mlekarska zadruga Izlake.
značko: »Elektromotor« št. 1565 na upravo lista.
X. >f«. »r*..t. tfs..s!e.ste«^J>t*..*!e. »t* ♦ »V »t, y
-Mehanično nmcfho fezchjc!?
i zastorov, pregrinjal, perila, monoRramov, oblek itd . U ■ fino belo In barvasto entlnnje, niurlranje, predtIskanje Sf
;.] raasefo d reiheš, mwam i;
„1	Daimailnova siSSca štev. 13 V
Edino brezkonkurenfno podjetje,najfinejša IsivrSitoT b
'i	najnižje cene In najkulantiiejfia postrežba' (j
PEUGEOT
BICIKLI, V kvaliteti in ceni brezkonkurenčni.
LAHKI MOTOCIKLI
1 y, HP, . . . Din 6975— 2% HP, . . . Din 12250— Izdelki staro znane svetovne znamke. - Dobava promptna od glav. zaloge:
O. ŽUŽEK
Ljubljana Tavčarjeva ulica šter, 11,
dobro ohranjen, jako dober glas, ceno naprodaj. Naslov v upravi: 1560.
verno mladenko. Dopise na upravo lista pod šifro »Pomlad« št. 1509. Slika žel jena.	1509
POMOČNIK
dobro izurjen v mesarski in prekajevalski stroki, se sprejme takoj. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Mesarija 2«.
Vrtnar (samec)
z večletno prakso, vešč tudi vezanja, želi mesta takoj. Gre tudi kot samostojen. - Cenj. ponudbe upravi lista pod šifro: »Dobra meč«.	1476
Izurjeno PLETILKO
za nogavice, takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1492.
Mizar.
Opremljsna SOBA
s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo — se odda z 15. marce-n boljšemu, solidnemu gospodu Naslov v upravi: 1559.
ženitba!
Gospod, 25 let, čeden, dobro naobražen in treznega značaja, z dobro službo in hiš. posestnik, preskrbljen s krasnim stanovanjem, išče enako gospodično z lepimi vrlinami. Na poklic se ne oziram, prednost imajo z dežele. - Resne ponudbe s sliko in kratek življenjepis (sliko vrnem) na upravo »Slovenca« pod: »Dobra prilika«. 1542
patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi, šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Poide s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5.
? M že veš ?
kje dobiš najceneje URO popravljeno z 1 letnim jamstvom? Pri strokovno izprašanem urarju
DOMAČ SIR, PLANINSKO MLEKO
najboljše kakovosti, nudi
Mirko Cirman
trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki
Sv. Petra cesta št. 18
ODPADKE od žage,
hrastove letvice za vinograde in za ograjo ter vsakovrsten hrastov rezan les, nudi parna žaga
»ZORA« d. z o. z. v Črnomlju. Ista tudi kupuje hrastov okrogel les,
cele parcele ali gozdove.
mlad, z dobrimi spričevali, išče mesta. - Ponudbe na upravo lista pod »Vesten štev. 1500«.
Iščemo 2 pomočnika ra izdelovanje klobas
toda le take, ki imajo najmanj 5—6 let prakse, in ki so že delali v večjem podjetju in so popolnoma zmožni v izdelovanju klobas, posebno v sušenju mesa. Reflekti-ramo samo na izvrstne in solidne moči. Nastop takoj. . Ponudbe na: Prva Bjelovarska Irorn. suho-mesnale robe JOSIPA SVOBODE SINOVI d. d. Bjclovar.	1513
Bukova drva
vsako množino — kupi »ILIRIJA« — Ljubljana, Kralja Petra trg štev, 8.
Razno POHIŠTVO
dobro ohranjeno, se proda. - Ljubljana, Frančiškanska ulica 10/11.
PEKARIJA
na zelo promet, kraju v Novem Vodmatu, z večjim prostim stanovanjem se proda pod u«od. pogoji. - Več pove F. Jerko, Črnuče, p. Ježica. 1552
i*.
LJUBLJANA Florijanska ulica štev. 31,
Salonska OBLEKA
lepa, dobro ohranjena, za slokega gospoda, se ugodno proda. Naslov v upravi lista pod ŠL 1381.
za trgovino in gostilno, s stanovanjem, sc odda. Istotam sc prodajo pulti in stelaže. - Naslov v upravi lista pod št. 1518.
Parni stroj [Sode rtrtS:
60 P. S. (Expansions-Ma- , knpim. — Ponudbe na schine, Riedersteuerung), »Poštni predal 8 - Ptuj«, s kondenzatorjem, regu- —_____________
latorjem, ležeč, v zelo	■■	, _
dobrem stanju, v ^ILStllJA obratu, se ugodno proda.
. Ogled v usnjarski to- Kralja Petra trg itev. 8, varni Carl Pollak d. d. tel. 220: Premog, drva, Kranj.	1471 koks, cement.	1241
Čevljarski STROJ
močan, znamke »Elastik« prodam. — Anton Turk, čevljar, Loški potok.
Naprodaj je po nizki ceni
več spalnih OPRAV
iz hrastovega, orehovega in mehkega lesa — pri JOSIPU KURNIK, Zgor. Šiška št. 51.	1319
A. SUSNIK
železnina Ljubljana, Zaloška cesta
hiža, gospodar, poslopje, dve njivi in dva vrta ugodno naprodaj v bližini Maribora. — Naslov v podružnici »Slovcnčeve« uprave v Mariboru.
2 čabri iz trdega lesa, 2 kurnika, 2 kletki in še več drugih reči. v upravi pod štev, 1547.
Dne 21. marca 1926 ob 9 dop. sc bodo oddala polom JAVNE DRAŽBE
POPRAVILA (zidar, in kleoar. delal ŽUP-NIŠČA in ZVONIKA
.v Loki pri Zidanem mo-Naslov st„. _ Podrobnosti se
TRGOVINO
mcš. blagom v ljublj. okolici oddam ugodno takoj. - Ponudbe upravi pod: « Trgovina« 1616.
Naprodaj imam več tisoč !
SMREKOVIH SADIK
velikost od 10 do 30 cm. i Cena od 100 do 1000 kosov 65 par, od 1000 do 10.000 kosov pa 35 par za komad. Anton Valant. lesni trgovec, Zasip pri Bledu.	1501
1 Jalove krave In TELICE ozdravite z BUSOLIN SVEČICAMI. škatlja z živinozdravni-škim navodilom 30 Din. Izdeluje in razpošilja samo: Lekarnar Hočevar, Vrhnika. 1244	Stev. 55. Učenca s primerno šel. naobraz-bo, sprejme A. SUŠNIK, železnina, Ljubljana.
	ČEBELAR verziran nekoliko v knjigovodstvu, dobi službo pri Kupčijskem čebclnja-ku grad Smrek p. Višnja, gora. Služba je najpri. pravnejša za penzionista. Ponudbe naj se naslove na: trgovina MERKUR, CELJE. 1361
1'REMOG-CEBIN Woliova ulica l/ll. - releton Al	
Otomane S niče, kakor tudi vse druge tapetniške izdelke po znatno znižanih cenah nudi Fran iager, tapetnih Ljubljana, Kolodvorska ul. 27 Popravila se solidno in najceneje izvršujejo	
	štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora.
	Prodam osebni auto znamke »Opel«, popolnoma ohranjen s 4 manjšimi sedeži, za 25.000 Din. — Naslov v upravi »Sloves, ca« pod štev. 524.
HI M KO * ŠIMENC * LJUBLJANA <bJJ	
	APNO, CEMENT traverze in vsake vrste železnina po najnižji ceni. — Železnina IVAN KORAŽIJA, MARIBOR, telefon št. 313.
ZA VEtIKOMOČ NOV KLOBUK
moram imeti! Kje naj ga kupim? Najceneje ga kupiš v dobroznani trgovini klobukov
JOS. POK nasi. A. JAPINIK, ifublgana, stari Irfi 14.
Velika zaloga najnovejših novosti klobukov in čepic.
fl flUKBi
Hgi Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodaja vsake vrste J j| pomladanskega modnega, manufakturnega blaga s I marcem 1926 po |
f znatno reduciranih \\\l & KUHAR
prej KflRL SOSS
Aleksandrova cesta 9	\
v Modni man. trgovini Prešernova ulica 2 MAR
i
•".ffflrai
Moderno
vsakovrstno, po najnižjih cenah, tudi na obroke, nudim in vabim na otfled
MATIJA ANDT.OViC mizarstvo, zal. pohištva, Ljubljana, Vidovdanska 2.
SODNA DRAČBA NEPREMIČNIN.
2IMNICE
modroce, posleMne mreže, želez, postelje (tložljive), otomane, divane in dr. tapetniške ifdclke dobilr najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnlku, Krekov trg It. 7 (poleg Mestnega doma). 1172
Vrtn
•fin
nizke, tri!.-i/ie cepljenke, vrtnice-rlezdke, vrtnlce-žaluike za grobove, nudi po zmernih cenah Anton FERANT, trgovski vrtnar. Ljubliaa«, Ambrožev trg 3
Dne 8. marca 1.1. ob pol 10 dop. se vrši pri Okrajnem sodišču v Kamniku v izbi štev. 6 dražba sledečih nepremičnin: Prva skupina. Krasna nova vila z gosp. poslonjem ob vodi v mestu Kamniku, na najlepši legi, s krasnim razgledom na planine, pripravna za vsakega obrtnika ali pen-zionista, nizka cenitev, zato ugodni nakup. Ce-nilna vrednost 121.024 D. najmanjši ponud. 60.512 D.
Druga skupina. Malo posestvica v Koši-šali, 20 min. oddaljeno od Kamnika. Obstoji iz male lične hišice, hlev za 2 j kravi in 2 prašiča, ske-idenj in kozolec ter cirka j 1 joh zraven ležečega poseben vhod, se takoj , zemljišča. Cen. vrednost odda. Naslov v upravi 20.700 Din, najmanjši po-»Slovenca« pod št. 1554. nudek 10.300 Dir. - Po
"sostanovalec"
se »prejme v lepo sobo. Naslov v upravi pod 1553
GOSTILNA
»Koroški dom«
toči pristna štajerska vina, poleg črno dalmatinsko vino, 11 Din liter. Kuhinjo vodim zopet sama. Se priporoSam
K ATI KOROŠEC.
2 prazni sobi
izvedo do dneva dražbe pri županstvu v Loki pri Zidanem mostu. 1489
IŠčT^POŠOJILO-
30.090 Din za povzdigo dobro idoče trgovine, oziroma se sprejme DRUŽABNIK. - Ponudbe na upravo pod šifro »Vbokc obresti« št. 1490.
HLAPCA h konjem
vajenega vožnje in kmet-skega dela — sprejmem. Franjo Grobovšek, po-
Kupim 100 m" suhih
iriiiiiJ;!
debelih od 25 cm naprej' j in dolgih od 4 m naprei.
IVAN ZAKOTNIK
Ljubljana, Dunajska c. 46.
HIŠA IvSa)
z gospodar, poslopjem, 2 lepa vrta za sočivje, sad vrt, njiva, studenec, vse pri hiši, na glavni cesti, iepi pot, 10 minut od Ptuja. — Vse drugo se poizve pri gosp.
FRANC NEDOG
v Ptuju
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni sin in brat, gospod
Josip Gerhec
uradnik drž. železnice
v soboto dne 6. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabneda nam pokojnika bo v ponedeljek, 8. marca t. I. iz mrtvašnice v državni bolnici, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 6. marca 1926.
Josip in Ivana, stariši. — Anton, brat. — Marija, sestra.
Mestni pogrebni zavod.
POZOR!
Radi preselitve se pro- ! daja raznovrstno blago sestnik. Novo mesto 89. > P° fako znižanih cenah.
naznanilo! I Marija Poznič
T&^-BoriiT Pctra Ce8ta
znova znižana
je najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v I.juhljanl, Gledališka ul. Lokaj sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki se
trebna kavcija 10% od cenilne vrednosti. 1541
^ Dinamo
istomerni tok, 9% HP, 220 Volt, porabljiv za motor ali za luč.
Bencin motor
7 I1P, rabljen, a dobro ohranjen, skupno ali po
oJdnsta tudi posamič, K samezno, ugod. naprodaj, enemu pada tudi stran-j M. MI8VELJ, mizarstvo, ska soba.	1568 Udmat pri Ljubljani.
se js preselila i Dobra trg<>vina
; s stanovanjem, se da ta-v Spodnjo Šiško, Verov- 1 koj v najem za 200 Din škova ulica 22 (v novo mesečno 20 min. od žel. hišo Mestne hranilnice postaje. Blago in oprava
ljubljanske), ter se cenj damam nadalje; priporoča.
se lahko takoj prevzame, Naslov v upravi št. 1519.

Zahvala.
Povodom izgube našega očeta, brata in strica, gospoda
Franca Adamič
izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo za vse izraze sožalja. Osobito se zahvaljujemo g. dr. Pavlu Krajcu za njegov neumorni trud ob priliki bolezni, ter g. Jak. Kavčiču, lastniku parne pekarne, za nepoplačljivo požrtvovalnost in ljubeznjivo žalno spremstvo.
Zahvaljujemo se dalje vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI OSTALI.

l EOofcmi« brezplačno I
dobi vsaka deseta dam«, ,1,0 kupi novega v modnem »lanu E. O ukanovlC, LJubljana, Sv. Petra ceita itev. rt. (poleg hotela Tratnik).
OR!
Zaradi razprodaje male zaloge vina iz zapuščine umrlega lastnika se toči v restavraciji
BELLEVUE
samo še kratek čas izborno vino po sledečih izredno znižanih cenah:
rdeče dalmatinsko......liter po 10 Din
rdeče štajersko........ „ „ 12 „
prima belo vino (rizling) . . „ „ 12 „ najboljši graščinski rizling. „ „ 14 „
Uprava zapuščine.
Zahvala.
Za mnogotere izraze prijateljskega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše blagopokojne mame, svakinje in tete, gospe
Adele Skaberne
roj. Schrey pl. Redlwerth
za mnogobrojno častno spremstvo na zadnji poti pokojnice, se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo, zlasti tudi za cvetje, poklonjeno pokojnici.
V Ljubljani, dne 6, marca 1926.
AVGUST, MILAN, RUŽA SKABERNE in vsi ostali sorodnikL
o|ni m^SIcfl " Gospode, dame in otroke se radi razprodaje 8 1 m I« # % I desortirane zaloge oddajo po najnižjih cenah.
Iu ORNIK. Koroška c. Q
»amo od 2S. februarja marca 1926.
£m. nscfier
ZAOKEB, Sudlčka nl.3 Jnri&ičeva ulica 6t. f> dobavlja privatnikom dvokolomlole zn dvokolesa. Slvalncstroje, uruiiioroiiu.Krnmofon uko ploščo ler iioro-metne *oro. tehnične potrebščine po najnižjih cenah ftport skadruštva, mehaniki in obrtniki dobe po. pust. - Zahtevajte brezplačni i lustrovani
.	kalaloi;
°y
preprtCafle se
da kupite solidno in najcenejše tapetniško pohištvo pri
Rudolf Sever
Gosposvetska cesta 6
Popravila se sprejemajo in točno izvršujejo.
LOM O MO BILI
TVoll-Lanz do 60(1 HP
tovarniško novi ali generalno popravljeni 8 tovarniškim jamstvom tudi v najem
motorji na sesalni plin,
Diesel-motorji
brei kompresorja,
motorji na surovo olje.
Generalno zastopstvo tovarna za motorje DARMSTADT
mlinski stro!!, transmisife.
Poglejte našeskladišče! Plačilne polajšave. kompletna montaža.
jradofsclierd.il.
ia«reb Pantovčak l|b.
Vino
1925 belo po 4 do 8 Din 1921 belo po 9 Din 1921 rizling po 10 Din JSF" za liter proda
J. Kravagna - Ptuj.
Manjše ali večje
stroj, mizarstvo
se vzame v najem takoj ali tudi pozneje. Ponudbe upravi »S'ovenca« pod imenom: Mizarstvo 1524.
EteVtrozo^ aparat!
Edino najsigurneje sredstvo proti rovmi, trganju. glavobolu, nervozi. izpadanju las itd. služi v odstranitev raznih kožnih izpuščajov in kurjih očes. — Uporabljiv za vsako napetost. s 6 elektrodami garancijo In natančnim opisom opremljen. — Pohvalna pisma na razpolago. Pravi „Elektrozonu aparat se dobi edino le pri:
Elektrotvrdki: A. VERBAJS, lubljana
Gosposvetska cesta 13.
Stalna zalojta vsega v elektr. stroko spadajočega materijala. — Radio deli kompl. aparati. — Univcmlnl „Dix" elektr. aparati in posamezni deli.
ussbu;o
Kupim vrezovalnl
STROJ (Stanzmaschine)
za čevljarsko obrt na ročni pogon. Ponudbe na upravo lista pod šiiro: »Stanzmaschine« 1432.
Avffi žt'riscclcžen. v
HvlU dobrem stanju, karbid, razsvetlj., se proda za 16.000 Din. Naslov v upravi pod štev. 1499.
OPALOGRAF
kupim. - Ponudbe pod »Opalograi 1431« upravi.
smrekove in jelove, od
25 cm sr. premera, iran-ko Domžale, kupim. -Cenj. ponudbe na naslov JOS. RUS, parna žaga, DOMŽALE.	1385
KRAPINSKE TOPLICE
tik Zagreba, Hrvatska, 42"C termalna voda In blato zdravita revmo, trganje, ischias, ženske bolezni itd. Stanovanje s popolno oskrbo dnevno 5(1 do Kil Din za osebo. V času pred in po sezoni znatni popusti. Vojaška godba in druge zabave. Kopeli v hiši. Lastna elektr razsvetljava. Podrobna pojasnila in prospekte daje kopališka uprava Krapinske toplice.
IVAN JAX in sin
— Ljubljana — Ooiponretjka ctsta $t t
Najboljši ilnlnl In plttllr.l stroji. Iiborna kontnkclja In •lagantna livrilta« Ii lomne t Uncu. Usteno.ljena 1.1867. Vezeni« poutuje brezplačno. Posamezni deli. — IU latna garan<l|a Pisalni itrojiAdter. — Kolesa Ii prtih lovara ..DDmopp", Slprla", „W•»-faarad" la „Ka>i«r".
Prometni zavod za premog d. d. v Uublionl
prodaja
»Slani |
iz slovenskih nremogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domaČo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava B	na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani, MSkfoJiieva cesta Stev. 15. II.
J
LJUDSKA
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi r. neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašaio nad ' 20 milijonov kron
Prva žebljarska in železoobrina zadruga v Kropi in Kamnigorici
Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (SLovenua) Brzoravke: Zadruga Kropa Telefon mterurban: Podnari 2
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žebl/i za ladje, črni ali pocinkam — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žebi/i za čevlje — Spojke za odre in prage — Spojke za ladje in splave — Žeiezne brane — Kljuke za poaobc, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za teniterje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najcene/e — llustrovani ceniki na razpolago
Izdeluje lahke transmisije.
Prodaja se samo na debelo trgovccm. Popravlja strokovn/aško gospodarske stroje in Prodaja se samo na debelo trgovcem.
opreme za vodne žage in mline.
Otroka kapitana Granta. 2,5
(Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Tedaj ste tudi pravili o listini, o nesreči, ki je zadela ladjo na sedemintridesetem vzporedniku in o verjetnosti, da je treba iskati izgubljenega kapitana Granta na avstralski celini. Nič več se nisem obotavljal. Sklenil sem, da se polastim Duncana, te čudovite jahte, ki bi pustla daleč za seboj najbolj urne vojne ladje britanske mornarice. Toda ladja je imela težke poškodbe, ki jih je biio treba popraviti. Zato sem še rad videl, da ste jo poslali v Melbourne v popravilo. Ponudil sem se vam, da vas popeljem na kraj nesreče, ki sem si ga izmislil na vzhodni avstralski obali. Tako sem vodil vašo čctico po viktorijanski provinci, moji ljudje pa so mi zdaj sledili, zdaj šli pred menoj. Pri camdenskem mostu so naredili brez potrebe nov zločin, zakaj D u n c a n bi mi ne mogel uiti, kakor hitro bi bil na vzh idili obali, in z Duncanom bi bili gospodariti na morju. Tako sem vas pripeljal, ne da bi vi količkaj sumili, do reke Snowy. Voli in konji so počepali drug za drugim, ker sem jim zavdal z gastrolobijem. Zapeljal sem voz v močvirje ob Snowy. Na moj nas.et... Pa saj ostalo itak veste, mylord, in lahko mi verjamete, da bi bil sedaj jaz gospodar na D u n c a n u , da ni bil gospod Jakob tako raztresen. To je moja povest, gospodje. Žalibog vas moja odkrila ne bodo mogla privesti na sled kapitana Granta. Vidite torej, da ste v tej kupčiji zelo prikrajšani.«
Čolnar jo umolknil, prekrižal po stari navadi roke in čakal. Glenarvan in prijatelja so molčali. Slutili so, da jo zločinec govoril čisto rosnico. 13 u n c n n mu je bil ušel Iz krempljev lo po čudnem naključju. Njegovi ljudje so prišli na obalo, kakor je pričal jet-niški jopič. Tam so čakali, kakor jim je bil naročil vodja, da se pokaže jahta. Ko so se naveličali čakati,
so se brezdvoma podali nazaj k rokovnjaškemu rokodelstvu in požigali ter plenili po Novem Južnem Wal-lesu. Major je prvi nadaljeval z vprašanjem. Hotel je natančneje ugotoviti nekatere podrobnosti, ki so zadevale Britanijo.
—	A;i dobro vesta, da so vas izkrcali na avstralski oba i dne 8. aprila 1862?
—	Prav za gotovo.
—	Ali veste, kakšne načrte je imel tedaj kapitan Harry Grant?
—	Samo površno.
—	Povej'e vseeno, kar veste. Najmanjši miglja] nas more spraviti na kapitanovo sled.
—	Toliko vam morem reči, mylord, je nadaljeval čolnar, da je imel kapitan Grant namen obiskati Novo Zelandijo. Ker tega de'a svojega načrta ni izvedel tedaj, ko sem bil še jaz na krovu, je več kakor verjetno, da je po pristanku v Callao odjadral proti Novi Zelandiji. To bi se tudi vjemalo z dnem, ki ga omenja listina, to je s 27. junijem 1802.
—	Seveda, je pripomnil Paganel.
—	Toda je povzel Glenarvan, nobena besedica v listini ne r;amigu;e na Novo Zelandijo.
—	Na to pa nimam nobenega odgovora, je dejal čolnar.
—	Žo dobro, Ajrton, je dejal Glenarvan. Vi ste držali svojo besedo, tudi jaz bom mož-beseda. Povejto torej, na katerem izmed otokov v Tihem morju bi hoteli prebivati?
—	O, to mi jo pa prav vseeno.
—	Vrnite se torej v svojo kabino, je dejal Glenarvan, bo^te že izvedeli, kam vas pošljemo.
Oba m rnar.a stražarja sta odpeljala čolnarja nazaj v ječo.
—	Ta lopov bi mogel biti vse kaj drugega, Je menil major.
—	Res je, je prikimal Glenarvan. To je silna in razumna nara a. Sk da, da so se njegove odlične lastnosti obrnile na slabo stran.
—	Ali kaj je s Harryjem Grantom?
—	Bojim se, da je izgubljen za vselej. Uboga otroka, kdo bi jima mogel povedati, kje je oče?
—	Jaz, je dejal Paganel, da, jazi
Gotovo ste že zapazili, da je sicer tako zgovorni, tako nes'rpni Paganel med Ayrtonovim zasliševanjem komaj spregovoril. Poslušal je in stiskal zobe. Toda ta zadnja beseda je biia več vredna kot tisoč drugih, zato je Glenarvan kar planil kvišku.
—	Vi, je vzkliknil, vi, Paganel, vi veste, kje je kapitan Grafiti
—	Vem, kolikor je pač mogoče vedeti, je odvrnil zemljepisec.
—	In odkod veste? — Iz naše listine.
—	Oho! je de'al major z glasom, iz katerega je govorila rama neverjetnost.
—	Najprej me poslušajte. Mac Nabbs, je dejal Paganei, potem pa odkimavajte z glavo, če se vam bo še hotelo. Nisem hotel spregovoriti preje, ker bi mine verjeli. Pa saj je bilo brez pamena. Če sem se danes odločil, da vam povem, se je zgodilo samo zbog tega, ker me je Ayrton potrdil v mojem prepričanju.
—	Torej je Nova Zelandija? je vprašal Glenarvan.
—	Čujte in presodite, je odgovoril Paganel. Ni bilo kar tako meni nič, tebi nič, da sem napravil tisto pomoto, ki vas je rešila. Takrat, ko mi jo Glenarvan narekoval pism.>. mi je brnela po ušesih beseda »Zelandija*. Pa veste, zakaj? Saj se še spominjate, da smo bili v vozu. Mac Nabbs je bil pravkar povedal gospe Heleni zgodbo o zločincih. Dal ji je v roke tisto številko časopisa A u s t r a 1 i a n and Z e a 1 a n d G a t e t f e , ki je govori a o nesreči pri camdenskem mostu. Ko ?em sedel in začel pisati, je bil list na tleh in tako zvit, da je bilo videti samo dvojo zlogov naslova. Ta dva zloga sta bila a 1 a n d. Kako so jo posvetilo v moji glavi! A I n n d je bila vendar beseda v nngleški listini, beseda, ki smo jo neprestano tolmačili z -na suho« in ki ni bila nič drugega kakor konec besede Z e a 1 a n d (= Zelandija).
=111=111 !!9Em~
I- o
sj co M) 3
'c
•M
O CO
(4
ffi >
O tU
Ii št
f S; o H
"■» X!
b.
N
.2 "5
S o . —*
a > .m o
£ S
5 S
3
'3*
.S I 2 3
en
c
& -T
.3
išT Q
© oo
iu
■O
S ra <rt
£ i o
e
>
73 (13 U O.
S .-• h 3
0 Ž Cl 3
•I« .s.
a
o
W5
>
N C«
. ki «
>
N
»S
t* U
ifiEillE ElilEill

iSCfiiŽtS stoječe, viseče, lesene in iz kovine vlite, Tmmm^&mČSSBBO razne velikosti, ter lito-železne
Telefon štev. 16
križe izdeluje
DOIWELI A KOM
= Plarilsor = Fronhoponova HSžce 10
Pozor
automobiilsti in biciklisti!
S
se pričenja nova doba
za varnost življenja pri vožnji z auto, motociklom in biciklom. Pneumacit je edina varnost proti nezgodam, katere se pojavljajo pri vožnji vsled poškodbe pneumatike z žreblji, ostrim kamenjem itd.
Pneumacit zatvarja takoj na pneumatiki vsak nastali defekt.
Podzastopniki in trgovci naj se glede prodaje obrnejo na glavno zastopstvo za kraljevino SHS
NiKOLA GOLO, Popovača.
Zasebni detektiv, zavod
Rimska cesta 9 vrši poizvedbe, nadzorovanje, opazovanje itd.
ž^eaaaBgasg«^^
Ustanovljena 1, 1889	Poštni ček 10.533
n	SO 10 H®
15P
C9 3h«t
Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
M\ rojaki v Rmcriiii nalagajo svoje prihranke na,sel! u naši hranilnici, ker ie denar tu nopoinoma varen
Hraniln ca da.e poso ila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
POSNEMALNIK
star, dobro ohranjen, ki posname 200—300 litrov na uro, se kupi. Naslov v upr. lista pod št. 1313.
Kuhln|sko e^aflirano
vseh vrst in dr. potrebščine, dobite najceneje pri tvrdki: A. VICEL. Manbor, Glavni trg St. 5.
Vsakovrstno
po najvišjih cenah Cerne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Pozor!

iggs®
R0YAi mil LINE
Kr. anuleško poštno-psrobrodna linija.
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS.
Zagreb
~ Trjl.8tev.17
Redil! potniški promet:
Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi York in Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikom l„ 2., S. razred«. _ Kabine 8. razredr z l in 4 posteljami. - Udobno«!. — Sigurno«. — Brzina.
Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljnbljana, Kolodvorska ul. 26. — Metkovič, Ivo Vera a. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vei. Bečkerek, Kralia Aleksandra 4.
Brioi. naslov na na gornja podzaitopatva „ROYMAILPAC"
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka ▼ Sarajevu in Gnižu.
Nai ov za brzojavke: Prometna banka.
Pomlad, krojni tečaj. Krojna šola, Stari trg št. 19, prične svoj tečai za krojače, šivilje in ne-šivilje s 1. marcem. Isto-tam dobijo stranke kroje po meri in vsakem poljubnem modelu.
SfseE«
prlcroia boljžs. rtsmbur.ee, rri "' strune ifllfi in v e potreb<čir.r za V3 glasbili
Oilikofui na pariSM Cen ki Ironko. rutlnti
o rabite
poslovno knjigo,
siaftlano in rasno po Vaši os€ftni žcifi.
bodete najbolje postrežem v Knjigoveznici K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6/H
21. flo 28. marca m%
Središče srednjeevropske trgovine in industrije. Najugodnejša prilika za nakup priznanih češkoslovaških industrijskih izdelkov.
% znižana vožnja
na češkoslov. in jugoslov. železnicah. Na avstrijskih železnicah velja za brzovlake vozovnica osebnega vlaka.
Brezplačen vizum za potovanje na Češkoslovaško.
Pojasnila in legitimacije daje:
Aloma C9SRpan?j. Lfub!foi:a. Canftar|m> neBr. z CeShoslovaShi honzs?!®«, lluftiicna. Breg
sBHLoi taMsmammmmmmmmammmmmammammma
Pozor
................1111.....—"»»"...............—im^MMUMMtJafl^^_____________^^ __..n
pred manjvrednim tujezemskim blagom T
Zahtevajte pri nakupu edinole domači prvovrstni, garantirano 16/18 odstotkov fosforne kisline vsebujoči in v vodi raztopljivi
Priporoča se Vam za nakup in izvršitev
spalnic, jedilnic, gosposkih sob
pisarniške optave, kuhinj in drugega pohištva, katero imam vedno v zalogi prvovrstno blago, za katero se jamči. - ANDREJ KREGAR, mizarstvo in zaloga pohištva, nasproti kolodvora Vižmarje-Št. Vid nad Ljubljano.	Zahtevajte ceniki
hrastovih, macesnovih in borovih od 25 cm debeline in 4 do 10 m dolžine. - Ponudbe z navedbo cene na parno žago SLOGRAD d. d. Ljubljana, Spodnja Šiška.	1515
SZ gostilno pri »LOZARJU«
LJUBLJANA, Rožna ulica štev. 15
sva na novo otvorila. - Priporočava prvovrstna VINA, vedno topla in mrzla JEDILA. - Ob vseh postnih dneh POLENOVKO, morske in domače RIBE. — Lepi prostori za sestanke in prireditve (glasovir na razpolago). — Sprejemajo se abonenti po 12, 15, in 20 Din dnevno. — Potrudila se bova,
cenjenim gostom kar najbolje postreči. Za obilen poset se priporočava
¥ veliki izbiri _
moški štofi, kambriki, bela in rujava kontenina, gradi za modroce ter vse drugo manuiakt. blago se dobi ŠE VEDNO najbolje in najceneje pri tvrdki
IVAN KROŠELJ
Kette - Murnova (Martinova) cesta št. 15.
s katerim ccnj. občinstvu naznanjam, da svojo že nad 30 let obstoječo koncesionirano posredovalnico za službe in delo šc vedno izvršujem.
TEREZIJA NOVOTNY
posredovalnica za službe, LJUBLJANA, Puhar. jeva ulica štev. 1 (vogal Dunajska ccsta štev. 9).
JBp- Razpisano je mesto
gtiijiij
Reflektanti za to mesto naj vložijo prošnje, opremljene z vsemi dokumenti o njihovi usposobljenosti in z zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod štev. »87< do 12. marca 1926.
nik sv.
znamke „Danica"
Najboljša kakovost in brezkonkurenčne cone! Pazite na znamko „Danica" katero nosi vsaka originalna vreča! Naročila sprejema:
„DANICA" d. d za kera.proizvede, Zagreb. Zaslon Ljubljana, Pol"anski nasip 48.
rW Cavajle se Sutih manivreanih izdelkov I
il9. marca) priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom sledeče skladbe: CHLONDOW-SKI- St. Joseph, invokacija za mešani zbor in orgle Partitura 6 Din, glasovi po 1 Din. — Besedilo te skladbe obsega kratek stavek: »St. Joseph proteetor noster, ora pro nobis ad Dominum.« Skladatelj je to besedilo razširil v veličastno in lepo skladbo, ki se prav učinkujoče menjata zbor in samospev. Za praznik sv. Jožefa je ta skladba kot motet po ofertoriju zelo primerna. — fa1st: 12 cerkvcnih pesmi za mešani zbor. Partitura 20 Din, glasovi po 4 Din. Obsega poleg drugih tudi dve prav lepi pesmi sv. Jožefa. — FERJaNČIČ: Litanije sv. Jožefa i:a meša-i zbor. Partitura 6 Din. Melodijozne in lahke. - POGAČNIK; Missa St. Joscp':i za mešani zbor. Partitura 12 Din, glasovi po 4 Din. Lepa in lahka; tudi za šibkejše zbore — PREMRL: Pesmi svetnikov za mešani zbor. Partitura 12 Din, glasovi po 6 Din. Obsega 20 raznih pesmi svetnikov, med temi tudi veličastno pesem sv. Jožefa. — SATTNER: Svetniške p»smi za mešani zbor, II. zvezek 18 Din. Vsebuje šest svetniških pesmi, med temi zelo lepo pesem svetega Jožefa.
Zadružna
©spodar slca banka a. a.
Telefon štev. 57. 470 fn 979
Brzoav. naslov: Gospobanka LfoMSana, Miklošičeva cesta lO
Račun poštno ček. urada St. 11.945 Ccl'e' Djakovo- Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled
Kapital ln rezerve skupno nad Din 55,000.000 -, vloge nad Din 200,000.000--
knjlŽice. - dJK^Tf	Vredn°8tnih ^ ^ ^	*	^ut in deviz, vlo«e na teko, račun in vložne
___izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejši pogoji. - Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije
r ----—------
Za Jugoslovansko tiskarno y Ljubljani: Karol Ceč.
Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec,
Urednik: Franc Tersetflav.