PoStnina platana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena poaametni Številki Din 1*56.
TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino^ Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 25-52.
Leto XVIII. ___________________________________________V	Ljubljani,	v	torek	dne	26.	novembra	1935.	štev.	122.
Gjoka Čurčin, gen. tajnik Centrale industrijskih korporacij:
v
0 ctocpcavlia žentva
stenco, če pa to izgubljajo še oni, ki so jo imeli skozi desetletja!
Zašli smo na zadnjo postojanko, na kateri se še brani slovensko gospodarstvo. Ce ne dobi pomoči, ki jo na podlagi svojih davkov z vso pravico zahteva, potem bo padla tudi ta zadnja postojanka.
A kaj bo potem? Naj odgovore na to vprašanje oni, ki nočejo slišati naših še pravočasnih opominov 1
je znano, je Italija glede kolonij v mirovni pogodbi slabo odrezala. To smo zlasti mi zelo občutili, ker smo kljub vsem svojim žrtvam morali prenašati izlive njenega nezadovoljstva. Francija je to nezadovoljstvo s svojim prizadevan jem, da omogoči namestitev viška italijanskega življa v severni Afriki, ublažila, zašla pa s tem v nepriliko, da bi s tem tudi omogočila neizpolnjevanje pakta. Brez dvoma izvirajo Lavolove težkoče razen iz notranje političnih trenj tudi s te strani. Pa tudi sain Herriot, če bi stopil na čelo francoske vlada, ne lx> mogel likvidirati vseh teh težkoč. Edino, kar se je dosedaj moglo dos >či, je bilo to, da se je pridobilo na čnsu, kar ni omogočilo le pogajanj med posameznimi državami, temveč tudi med intrasigentnimi stališči posameznih držav, čeprav ta pogajanja niso bila vedno tudi uspešna, kakor je dokazal fopoln neuspeh pogajanj med Kdenom in Mussolinijem. Vendar p:i se nrore reči, da je kljub stališču Velike Britanije in pričetemu uporabljanju sankcij tok dogodkov na bojišču ugodno vplival na pogajanja, ki se vodijo med Parizom, Londonom in Rimom, da je še vedno upanje za njih uspešno nadaljevanje, lem prej, ker so bile med tem končane volitve v Angliji in ker so verjetne tudi izpremembe v Franciji. Zaenkrat pa so prve sankcije stopile v ve-
s‘rankami.
(Dalje prihodnjič.)
Sefa w*dtdUitCj& ftwd$tctvnisU/a
Temne peespektive-
Ni se še končala splošna svetovna gospodarska stiska, ni še premagana kriza zaupanja, ki je ustavila poslovanje naših denarnih zavodov in ni še ustavljeno že tri leta trajajoče propadanje trgovine in obrta, ko se oglaša nova težka nevarnost, da se bodo ustavili v Sloveniji zbog gospodarskih sankcij proti Italiji vsi naši lesni obrati, vse naše žage in vse naše lesne industrije. Na desettisoče ljudi je v nevarnosti, da izgubi zaradi tega svoj zaslužek in kruh. Slovensko gospodarstvo pa je na tem, da izgubi še en vir svojih dohodkov, donos iz lesa, ki je dajal Sloveniji na leto desetine in desetine milijonov.
S skrbjo se moramo spraševati, če bo mogla Slovenija ta najnovejši udarec proti njenim gospodarskim interesom sploh še prenesti. Ne smemo vendar pozabiti, da se slovensko premoženje krči že celo vrsto let. Ne bomo tu omenjali izgub pri propadu in uničenju raznih velikih denarnih zavodov in pri izmenjavi kron, temveč omejili se bomo le na dogodke zadnjih let.
Vsa sila slovenskega narodnega gospodarstva je izvirala v dominantni meri od delovanja kreditnih zadrug in regulativnih hranilnic. Poslovanje vseh teh je ustavljeno, vrhu vsega pa je odšel ^	;o»
v Slovenije. Za te silne izgube pa ni nobenega, niti najmanjšega nadomestila.
Trgovina in obrt sta v absolutnem nazadovanju, razvoj prodajalnic tujih industrijskih podjetij pa v absolutnem razvoju navzgor. To se pravi, da izgubljajo naši ljudje možnost gospodarskega obstoja, za tuja velekapitalistična podijetja pa je teh možnosti vedno več.
A niti za industrijo niso perspektive dosti ugodnejše. Premogovna nazaduje zaradi zmanjšanih železniških dobav na vsej črti in mnogo premogokopov je moralo ustaviti obrate. Cela vrsta mlinov in žag je morala prenehati z obratovanjem, a proces nazadovanja še ni ustavljen. Strojna industrija je padla na tako nizko stopnjo, kakor ni bila niti pred vojno. Že pa se napoveduje nova in ostra konkurenca državnih podjetij še oni naši težki industriji, ki danes še primeroma dobro dela. Le v tekstilni industriji je slika nekoliko bolj vesela, a tudi za to stroko se poudarja, da je že zašla v svojem razvoju predaleč.
Pri tein konstantnem nazadovanju poslov in neprestanem kopnenju narodnega premoženja pa se javne dajatve kar venomer zvišujejo. V vseh slovenskih mestih so davčni predpisi v 5. letu krize dosegli tudi več ko dvakratno višino onih v letu konjunkture leta 1930.
A protidajatev za vse te velike davčne žrtve Slovenije ni. Dobrot javnih del Slovenija skoraj ne pozna. Zveza Slovenije z morjem je ostala prazna obljuba kljub zakonu iz leta 1922. Niti železnica Št. Janž— Sevnica se še ni začela graditi. Vprašanje univerzitetne knjižnice je sicer rešeno, a z zidavo se ne začenja. Ljubljanska bolnišnica trpi pod vedno večjo prenapolnjenostjo, da bodo bolniki kmalu le še s strahom hodili v bolnišnico. Ljubljanski kolodvor, poštno poslopje v Ljubljani, moderne avtomobilske ceste, pospeševanje tujskega prometa itd. itd., vse so osta'a sama nerešena vprašanja, ki so večinoma danes od rešitve bolj oddaljena, kakor so bila pred desetletjem.
A Slovenija je agrarno pasivna pokrajina, ki si more svoj kruh prislužiti le z zaslužkom v trgovini, obrtu, industriji in tujskem prometu. A vsi ti pomožni viri zaslužka nam usihajo pred očmi. pri tem pa moramo se imeti zavest, da nam tudi optimisti ne morejo navesti verjetnih razlogov, ki bi kazali na izboljšanje. Samo temne perspektive na vse strani se odpirajo!
Naj tisti gospodje, ki v resnici odločujejo o vseli naših javnih vprašanjih, že enkrat zavržen svoje neoprostljivo napačno mnenje, kakor da so opozorila o gospodarskem Propadanju Slovenije, le prazne besede.
Naj vendar enkrat trezno preudarijo vsa ta dejstva, ki smo jih omenili in potem naj odgovore na vprašanje, kako naj agrarno pasivna Slovenija živi, če ne more izkoriščati svojih premogovnikov in lesnih bogastev, če nevzdržema nazaduje trgovina, obrt in številne panoge industrije in če se celo v blagajnah denarnih zavodov samo manjša denar! Na kakšen način naj si vendar ustvari doraščajoči naraščaj eksi-
Danes obvlada Ženevo vprašanje itali-ja isko-etiopskega spora, toda ne zaradi same vojne v tem delu Afrike, temveč zaradi njegovega pomena za ohranitev in utrditev ugleda in avtoritete Zveze narodov. Zopet je nastopil trenutek, ko se postavlja mednarodna solidarnost na preizkušnjo. Kakor je znano, so Angleži takoj po koncu svetovne vojne predlagali, da se bodoči spori med državami ne rešujejo več z vojno, temveč s pogajanji, odnosno na način, ki bo določen s paktom o Zvezi narodov, njenimi pravili in njenim postopkom. Ta dolga in mučna pot pa je mogoča samo tedaj, dokler bo ohranjen ugled in vpliv te največje mednarodne ustanove na ta način, da se določila pakta dejansko izvajajo in uporabljajo. Na tem izvajanju pa niso vse države enako zainteresirane. Posebno so na njih zainteresirane države, ki nočejo samo ohraniti miru, temveč tudi pridobitve, ki so jih dosegle z mirovnimi pogodbami. Kakor pa bi pomenilo vsako odnehavanje od pakta zmanjšanje ugleda Zveze narodov, tako bi se tudi s padanjem njenega ugleda vse države vedno bolj oddaljevale od načela, da se morajo vsi spori rešiti na miren način. Že nevmešavanje Zveze narodov v spor zaradi Mandžurije je zelo omajalo njeno avtoriteto, vsaka nadaljnja opustitev izvajanja pakta pa bi morala končno popolnoma uničiti avtoriteto Zveze narodov. Seveda pa se vsa ta posredovanja mnogo laže izvedejo po teoriji kakor pa v praktičnem življenju držav in narodov.
Glavna težava, da se v konkretnem primeru italijansko-etiopskega spora, torej spora med dvema članicama Zveze narodov, omogoči izvajanje določil pakta o Zvezi narodov, je v tem, ker gre za vprašanje evropske velesile, lrf je bila članica bivše antante, katere stališče pa ima velik pomen tudi za ohranitev političnega ravnovesja na svetu. Druga stranka v tem sporu pa je še neprosvetljena država v severni Afriki, ki glede svoje prosvetne stopnje zaostaja celo za kolonialnimi deželami severnega dela tega kontinenta. Bes pa je tudi to, da je bila Etiopija svoje dni sprejeta v Zvezo narodov na predlog Francije in da je proti opoziciji drugih članic in v ( brambo francoskega stališča nastopila baš Italija, ki je pri tem poudarjala, da je dosegla Etiopija že dovolj visoko stopnjo kulture. Seveda je takratni nastop Italije le težko spraviti v sklad s sedanjimi njenimi nazori.
Druga težava je na strani one velesile, katere javno mnenje je popolnoma sprejelo tezo o nujnosti mirnega reševanja mednarodnih sporov s pomočjo Zveze narodov. Kakor je znano, se danes Velika Britanija najbolj strastno zavzema za uporabo pakta v sporu med sprtima strankama. Velika B”ilanija pa je poleg tega zbog svoje tradicionalne politike, ki stremi za tem, da se •»opoliionia zavaruje njena pot v Indijo sko-
Sueški prekop tudi osebno zainteresirana na tem si»<' in ne samo kot članica Z< rze narodov. Mnogi ji zato očitajo, da s svojim nastopom brani samo svojo lastno politiko in da samo iz sebičnih razlogov pojavlja pakt o Zvezi narodov v prvo linijo svojih obrambnih sredstev.
Nadaljnja te/koča je na strani Francije, l<i je, kakor vse kaže, že pred tem sprejela nekatere obveznosti v korist Italije. Kakor
Koncem prejšnjega tedna je bila v Sarajevu seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj Jugoslavije, pri kateri priliki je bila tudi ustanovljena zveza trgovskih združenj v Sarajevu. Seja je bila dobro obiskana, iz Slovenije se je udeležil seje predsednik Zveze Josip Kavčič.
V	popolni soglasnosti so bili sprejeti in predebatirani ti sklepi: Dnevni red kongresa, ki bo v maju 1936 v Zagrebu ostane isti, kakor je bil določen za .iameravani letošnji kongres t Zagrebu. Posamezni referati se bodo predebatirali na prihodnji seji Centralnega predstavništva, ki bo v drugi polovici januarja v Splitu. Takrat se bo v Splitu tudi ustanovila zveza trgovskih združenj za primorsko banovino.
po obširnem referatu predsednika Saviču o stanju gospodarstva ter dopolnilnih poročilih delegatov o stanju gospodarstva v posameznih banovinah so se obravnavali razni aktualni problemi, nakar se je nadaljevala razprava o vprašanju socialnega zavarovanja trgovcev in o kreditnih organizacijah, ki naj bi se ustanovile v korist trgovstva na principu samopomoči. Sklenjeno je bilo po vsestranski debati, da se debata o tem predmetu nadaljuje še na prihodnji seji, ko se zberejo še potrebni podrobni podatki.
Nato se je razpravljalo o razpisu volitev v zbornice. Sklenjeno je bilo, da se vsi trgovci pozovejo, da čim najbolj aktivno sodelujejo pri volitvah. Tako se bodo tudi •najbolje spoznale pomanjkljivosti novega volilnega reda.
Daljša razprava se je razvila o
kmetski zaščiti.
Konstatiralo se je, da so ostale vse resolucije kongresa v Skoplju in sej Centralnega predstavništva le mrtve črke na papirju, pa čeprav so se dostavile vsem
ljavo. Te bodo najbolj zadele nas manjše sosede Italije. Gospodarski ljudje nimajo vedno istih interesov s politiki. Zato je naravno, da naši gospodarski ljudje protestirajo proti sankcijam, kakor je naravno, da vlada postopa tako, kakor zahtevajo to interesi vse države.
Zanimivo pa je, da se to pot v Ženevi sploh ni govorilo o gospodarski krizi. Do-čim so namreč prej posamezni delegati in strokovnjaki tudi na mene stavljali vprašanja o razvoju krize, so se sedaj od gospodarskih vprašanj zanimali edino za finančne in gospodarske sankcije v zvezi z italijansko-etiopskim sporom. Razpravljajoč o tem vprašanju, se dobiva vtis, da se bodo mogle izgube nadomestiti, toda le t omejenem obsegu. Vsem žrtvam pa se ne bo mogoče ogniti, ker se je treba zavedati, da se z izvajatijem sankcij moti ves kompliciran trgovinsko-političen sistem, ki je kljub vsem svojim napakam vendar kolikor toliko funkcioniral. Z gospodarskimi sankcijami se slabe strani tega sistema še poostrujejo; »Kontingenti se množe in povečujejo, terjatve pa vedno bolj zamrzujejo baš v odnosu z onimi državami, ki so za naš izvoz prav posebnega pomena, do-čim za kredit in plačevanje sposobne države, kakor je n. pr. Francija, ki s svojo nemogočo trgovinsko politiko in kljub vsemu iskrenemu političnemu prijateljstvu, ne nudi posebnih upov, da bi mogla nadomestiti v znatni meri one velike izgube, ki nas bodo zadele in ki izhajajo iz pretrganja trgovinskih odnošajev z Italijo... Finančna nadomestila pa. ki se nam obljubljajo, ne morejo nikdar nadomestiti izgub na gospodarskem polju, ker se te olajšave navadno omejujejo na olajšave pri odplačevanju dolgov, na kreditiranje in podobne začasne prednosti. Sreča je le to, da se te sankcije uvajajo postopoma, da se bo do njih dokončnega izvajanja mogla najti neka podlaga za sporazum med sprtimi
odločujočim činiteljem. Temu tako važnemu, in more se reči usodnemu vprašanju našega naroda, se ni posvetila potrebna pažnja. Mesto enostavne in praktične rešitve, ki so jo predlagale gospodarske organizacije, da se namreč najprej izdajo potrebne izpremembe zakona o prisilni poravnavi in o konkurznem postopku ter da se individualno po sodiščih rešuje o raz-dolžitvi in plačilnih olajšavah vseh dolžnikov, torej tudi kmetovalcev, je bila izdana komplicirana in na hitro roko sestavljena uredba, po kateri se ne more to težko vprašanje ugodno rešiti niti za dolžnika niti za upnika. Ker je to vprašanje ostalo nerešeno že četrto leto, trpi vse narodno gospodarstvo veliko škodo, poleg tega pa propada tudi morala ljudi, prav tako pa tudi zaupanje, da so posli popolnoma zastali in da je ves promet nad vse oviran. Dejstvo, da morajo pošteni in varčni ljudje trpeti materialno zaradi onih, ki so se lahkomiselno zadolžili, ubija vsako zaupanje v posle. Da se zopet požive posli in da zavlada zopet zaupanje, je potrebno, da so zakoni objektivni, sodišča pa pr? vična.
Nato se je razpravljalo
o novem zadružnem zakonu.
Konstatiralo se je, da bi ta zakon v svoji sedanji redakciji ne samo ogromno škodoval svobodni trgovini, ki je danes zaradi svobodne tekme in individualnega tveganja nujno potrebna, temveč bi s svojim podpiranjem gospodarsko neizučenega osebja dokončno uničil trgovino. Trgovstvo je zato mnenja, da je treba proizvajalno in kreditno zadružništvo podpirati, vse druge vrste zadružništva pa naj se odpravijo. Tega ne zahteva samo interes trgovine, temveč tudi gmotni in moralni interes vsega na-
roda. Skozi stoletja preizkušeno načelo svobodne ponudbo in svobodnega povpraševanja je najboljši regulator gospodarskili odnošajev in najbolj pravično merilo za določevanje vrednosti blaga. Vse, kar je privilegirano v gospodarskem pogledu, uničuje moralo in ovira pravilno zamenjavo dobrin.
Nato se ije konstatiralo, da so ponekod davčne uprave imenovale kot svoje zastopnike iz vrst davčnih "avezancev samo odvisne in nesposobne ljudi. Finančni minister se zato naprosi, da imenujejo davčne oblasti kot svojega tretjega zastopnika, ki ije iz vrst davčnih zavezancev, samo osebe, ki jih predlagajo gospodarske organizacije.
Ponovno se je v razpravi o industrijskih prodnjalnicah in veleblagovnicah konstatiralo, da so ta velika podjetja ustanovljena večinoma s tujim kapitalom in škodljiva za naše narodno gospodarstvo. Trgovci in vsi mali gospodarski ljudje ne morejo razumeti, komu v korist se dovoljuje to bogatenje tujcev na račun naših malih ljudi.
Daljša debata se ije razvila tudi
zaradi vedno bolj razširjenega krošnjarstva
Ugotovilo se je, da se oblasti ne brigajo za izvrševanje določb obrtnega zakona in da ne preprečujejo krošnjarstva, kakor bi ga morale. Ugotovilo se je nadalje, da se pri izdaji novih obrtnih listov ne zahtevajo z zakonom predpisani dokazi o strokovni sposobnosti prosilcev. Nekatere upravne oblasti izdajajo kar na svojo roko dovoljenja za krošnjareriije po vsej državi in za vse predmete. Proti nabavljalnim zadrugam, ki delajo tudi z nezadružniki, se ne postopa, kakor bi se moralo ter se ti ne obdačujejo tako kot samostojne trgovine.
Ko je bila razprava o vseh teh točkah končana, se je sklenilo, da se ne izglasujejo nobene resolucije, temveč naj predsednik Savič z osebnimi intervencijami doseže, da se bodo na seji izražene zahteve trgovstva upoštevale.
pAiiavt iza odtnua peenasMU taks
Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal poziv za predložitev taksnih prijav za odmero dopolnilno prenosne takse (ekvivalenta) za taksno dobo 1936 do 1940. V smislu določbe 12 pripombe k tar. št. 12 taksne tarife se začne s 1. januarjem 1936 nova taksna doba za odmero dopolnilno prenosne takse v razdobju od 1. januarja 1936 do 31. decembra 1. 1940.
Pod to takso spadajo vsa patrijarhska, nadškofijska, škofijska, kanoniška, župnij-«ka imetja in njim podobna, razni darovi, beneficije, cerkvena in posvetna volila, skladi, fondi, samostani, posvetne in duhovne občine, zadruge, zavodi, ustanove, društva in druga združenja, katerih članom ne pripada nikak del tega imetja.
To velja tudi za vsa imetja delniških in drugih gospodarskih (pridobitnih) društev in združenj, katerih članom pripade določen del temeljnega skupnega imetja. Lastniki in zastopniki lastnikov, uživalci in tisti, ki imajo ta imetja, ali njihovi po zakonu določeni zastopniki, ali pooblaščenci morajo vložiti v svrho odmere te takse v roku od 1. do 15. februarja 1936 pristojni davčni upravi, na katere področju se nahaja dotično imetje, predpisano taksno prijavo.
V prijavi je treba navesti vse nepremično imetje, ki se nahaja v naši državi, in vse pravice, združene s temi nepremičninami, ki se smatrajo po civilnih zakonih za nepremičnine, ter njihovo vrednost. Tudi tujci, katerih imetja se nahajajo v naši državi, in so podvržena tej taksi, so dolžni na enak način predložiti prijavo po svojem zakonitem zastopniku. Temelj za odmero te taks« je prometna vrednost dotično nepremičnino dne 1. januarja 1936. Imetje je treba prijaviti ne glede na to, na kakšen pravni način je pridobljeno, in sicer z vsemi uži-valnimi pravicami, združenimi z njim, ne glede na to, ali je imetje vpisano v javne knjige ali ne. Obveznost za plačilo dopolnilne prenosne takse ni odvisna od tega, ali je dotičua pravna osebnost formalno konstituirana.
V prijavi je treba navesti vsa nepremična imetja z vsemi deli, z navedbo površine, s kakovostjo uporabe in kraj, in sicer tako, da je prometna vrednost posebej navedena za vsako imetje. Od vrednosti nepremičnine se pri odmeri te takse ne bodo
odštela pasiva, ki so morebiti združena z imetjem. Pri imetju, glede katerega se v taksni prijavi navede, da ni podvrženo dopolnilni taksi, je treba predložiti s prijavo tudi potrdilo pristojne oblasti kot dokaz o izpolnitvi pogojev za oprostitev, o kateri govori četrti oddelek 12. pripombe k tar. št. 12 taksnega zakona; drugače ta oprostitev ne bo priznana.
Kdor je bil doslej oproščen dopolnine takse, si s tem ni pridobil pravice oprostitve od dopolnilne takse tudi za prihodnjo taksno dobo, temveč si mora ponovno priskrbeti potrebne listine kot dokaz o i//-polnitvi pogojev za oprostitev dopolnilne takse, in te listine priložiti svoji taksni prijavi.
Družbe in zavodi, ki morajo javno polagati račune, morajo priložiti prijavi tudi poslednji sklepni račun. Cisto industrijska podjetja morajo priložiti prijavi tudi dokazila, da so res čisto industrijska.
Vsako prijavo je treba v pravno obvezni obliki podpisati. Davčna uprava mora po sprejeti prijavi izdati reverz o sprejemu. Prometno vrednost je treba točno navesti. Ce davčna uprava dvomi o točnosti prijavljene vrednosti, bo ukrenila potrebno.' da dožene pravo prometno vrednost. Ce se do-žene, da je ta vrednost večja od prijavljene, zadenejo dotično osebo po zakonu predpisane kazenske posledice.
Hdor v roku od 1. do 15. januarja 1936 ne pošlje prijave za to novo taksno dobo ali jo pošlje pred izvršeno odmero, ali če oseba, katere imetje sploh ni bilo podvrženo tej taksi, ne predloži pravočasno ali sploh ne pošlje prijave, ali če kdo netočno navede predmete, ki jih je treba prijaviti, ali ne prijavi nepremičnin, ki so sestavni del imetja, bo no6iI posledice iz točke 3 oziroma 4 oddelka 5, pripombe 12 k tarifni št. 12 kazenskega zakona.
Pripominjamo, da znaša dopolnilna prenosna taksa za industrijska podjetja 0*196, za ostale nepremičnine 0-2%, odmosno 0-4% vrednosti. Taksa je torej precej visoka.
Ker je prometna vrednost nepremičnin, zlasti kmetske zemlje v primeru z ono v letu 1931., ko ee je zadnjič določila dopolnilna prenosna taksa? zelo padla, upamo, da bodo davčne uprave to tudi upoštevale.
Odpis zgpradarine od praznih zgradb
Dravska finančna direkcija opozarja lastnike hiš, da se sme v smislu določil člena 40. zakona o neposrednih davkih osnovni davek zgradarine odpisati, če se zgradba ali posamezni deli zgradbe ne uporabljajo, odnosno če so prazni, in sicer pod temi pogoji:
Stranka, ki želi iz gornjega razloga do seči odpis osnovnega davka zgradarine, mora vložiti na pristojno davčno upravo v 14 dneh, ko postane zgradba ali njen del prazen, prijavo, kolkovano s kolkom za 5 Din in priložiti 20 Din za rešitev, ako jo zahteva, ker sicer se odpiše zgradarina šele od dne, ko je davčna uprava prejela prijavo. Ako je zgradba ostala prazna še v teku prihodnjega leta in refiektira stranka na odpis tudi za prihodnje leto, mora v smislu razpisa finančnega ministrstva, odd. za davke št. 31.317-111 od 27. aprila '1935, vložiti najkesneje do 14. januarja vsakega leta novo prijavo, sicer se ji osnovni davek zgradarine ne odpiše ob danih pogojih za celo leto, temveč šele z dnem vlo/:|vp prijave. Ker je bila do Sedaj pri
davčnih upravah praksa, da se je odpisoval osnovni davek zgradarine na osnovi ene prijave iz leta v leto, a je to prakso finančno ministrstvo z gori cit. razpisom označilo kot nepravilno, se hišni lastniki v izogib škode, ki jim sicer preti, na to javno opozarjajo.
Gospodarski svet v Rumuniji
Priprave za ustanovitev gospodarskega sveta so v Rumuniji končane. Gospodarski svet bo užival finančno in upravno avtonomijo ter štel 9 članov. Njegova glavna naloga bo, da poda k vsem zakonskim načrtom gospodarske ali finančne prirode svoje mišljenje. Tudi pri sestavi vseh trgovinskih pogodb bo sodeloval.
Ze v 24 urah S CS* ££
klobuke Itd. Skrobi In ivetlollka erajee, ovratnike in manšete. Pere, tuši, tnonga ln lika domete perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selenburgora ni. 6. Telefon it 82-72.
naših^rgftini^acij
Delitev novoletnih nagrad po trgovinah
Sresko združenje trgovcev jo prejelo s strani članstva opozorila, da se mnogi trgovci pripravljajo, da bodo 6 voj im odjemalcem ob novem letu delili koledarje in druge nagrade.
Opozarjamo vse člane, da so tozadevni sklepi občil ib zborov Združenja iz 1. 1933. in 1934. še vedno v veljavi. Na omenjenih občnih zborih je bilo sprejeto načelo, da se običaji delitve koledarjev in drugih nagrad, daril in bonifikacij ob Novem letu in drugih prilikah med letom absolutno odpravijo. Vsi člani sreskega združenja trgovcev v Celju so brez izjeme vezani na te sklepe, sicer se bo proti kršiteljem disciplinarno postopalo. — Predsedstvo.
Norme za trgovinske obratovalnice v mesecu decembru in januarju
Sresko združenje trgovcev v Celju opozarja vse člane imetnike trgovskih lokalov, da mora delo v trgovinah počivati vos dan ob teh praznikih meseca decembra m januarja 1936.: 1. decembra na dan Zedinjenja; 25. decembra na Božič; 26. decembra na Stefanovo; 1. januarja na Novega leta dan in 6. januarja na dan sv. Treh kraljev. Za nedeljo pred božičnimi prazniki, t. j. dne 22. decembra je obratovanje v trgovinah dovoljeno po potrebi tudi ves dan. •— Predsedstvo.
Stara uprava Pokojninskega zavoda zopet izvoljena
V nedeljo je bil izredni občni zbor delegatov Pokojninskega zavoda, da izvolijo mesto razpuščene uprave novo. Zbor je otvoril komisar dr. Milavec, ki je med drugim poročal, da mu je poslal v izjavo minister za soc. politiko zahtevo Zveze privatnih nameščencev, da se razširi pokojninsko zavarovanje na vso državo. Komisar pa je z odgovorom počakal, da se izvoli nova uprava, ki naj poda ministru svoje mnenje.
V Lmeu Zveze privatnih nameščencev sla predlagala delegata Tavčar in Golma-jer, da se zakon o pokojninskem zavarovanju izpremeni tako, da voli predsednika zavoda občni zbor. Delegat Prepeluh ie navedel, da velja današnji nepotrebni občni zbor Pokojninski zavod okoli 80.000 Din, ki bi se pač mogli bolje uporabiti. Zato naj se doseže amandman, da postavlja in imenuje predsednika zavoda minister za soc-politiko. Ta sklep ima samo ta namen, ker bi bila danes izprememba vsega zakona o reviziji pokojninskega zavoda nemogoča, a bi se z novim amandmanom ob vsaki izprentembi vlade in imenovanju novega predsednika preprečilo, da bi se moral sklicati tudi vedno nov izredni občni zbor, ' velja, kakor rečeno, Zavod okoli 80.000 Din.
Ker je bil dosežen med posameznimi skupinami kompromis, je bila v celoti izvoljena stara uprava, in sicer: v upravni odbor iz skupine delodajalcev: Anton Kralj, Ivan Avsenek, dr. Giu-nio, Zdenko Knez, Josip Kavčič, dr. Ober-snel in Adolf Ribnikar; kot namestniki pa: dr. Dermastija, dr. Adlešič, dr. Lavš, Albin Prepeluli, Ferdo Pinler, dr. Vrhunc in Franjo Sire;
iz skupino delojemalcev: Vladimir Vran-čič, Fran Svetek. Fran Volčanšek, France Vrevc, Josip Tavčar in Bruno Roič, za namestnike pa Ljudevit Štih, Jože Golmajer, Feliks Cop. inž. Jože Rus, Ivo Božič, Janko Vičič in Nikola Markov.
V počastitev spomina
na blagopokojni gospč Milo Smrkolj ter Ivanko	Urbas	je	daroval	gospod	Rihard
Tory,	trgovski	zastopnik v	Ljubljani,	zne-
sek Din 300 za podporni sklad Trgovskega dništva »Merkur« v Ljubljani.
Za podporni fond Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani je daroval v počastitev spomina gospč Ljudmile Smrkolj gospod Ignacij Novak, trgovec v Ljubljani, znesek Din 200.
Cene so se dvignile
Oddelek za proučavanje gospodarskih vprašanj pri Nar. banki je objavil indeksne številke cen na debelo za mesec oktober, Indeksne številke so se gibale tako-le:
sept.	okt.	okt.
1935	1935	1934
izvozni predmeti	65,9	66,9	61,8
uvozni predmeti	70,0	71,0	67,1
rastlinski proizvodi	78,1	81,6	58,8
živalski proizvodi	53,6	56,2	58,4
mineralni	80,4	81,1	78,6
industrijski	67,3	68,8	66,0
totalni indeks	67,8	70,0	63,6
Poližične v&sii
   "
Avstrijski poslanik na našem dvoru je podal novinarjem izjavo o odnošajih med Jugoslavijo in Avstrijo Dejal je, da se ti
odnošaji boljšajo in sicer zlasti na gospodarskem in kulturnem polju. (Istočasno pa prihajajo s Koroške vesti o novem zatiranju in preganjanju koroških Slovencev. - *■
v
^ v \ X >»	»	V N V .*
Grški kralj Jurij se je po dvanajstletnem pregnanstvu vrnil v ponedeljek v Atene, kjer mu je narod priredil triumfalen sprejem. Grški ministrski predsednik Kondilis je ob tej priliki izjavil, da se je izkazalo, da more samo monarhija zajamčiti narodu miren razvoj. Takoj po prihodu kralja bo podal svojo ostavko, ker sedaj odločujeta v Grčiji samo dva činitelja: kralj in narod.
-	Vlada Toševa je podala v soboto dopoldne demisijo, čeprav je Tošev še prejšnji dan zatrjeval, da so vse vesti o vladni krizi izmišljene in brez podlage. Za predsednika vlade je imenovan bivši bolgarski poslanik v Beogradu Kjoseivanov, ki je prevzel tudi zunanje ministrstvo. Minister za notranje zadeve je rez. gen. Sapov, za vojsko general Lukov, za prosveto rez. gen. Jovov. Nova vlada je napol uradniška. Njena naloga je, da pripravi vse potrebno za razpis svobodnih volitev in za revizijo ustave. Sodijo, da bodo volitve razpisano v februarju.
Buldvrin je izvedel reorganizacijo svoje vlade. Dosedanji pacifistični vojni minister lord Halifax je postal čuvar državnega pečata, na njegovo mesto pa je imenovan Škot Cooper, ki nima za pacifizem smisla. Oba MacDonalda ostaneta v vladi. Churchill ni bil imenovan, ker najbrže njegova protinemška politika ni sedaj oportuna.
Italijanski veleposlanik t Parizu je obi-kal Lavnla ter se z njim pogajal zaradi sankcij. Zlasti je skušal preprečiti, da bi se prepovedal tudi izvoz petroleja, premoga, jedila in železa. Baje je izjavil, da bi takšno razširjenje sankcij pomenilo vojno ter za vedno preprečilo mirno likvidacijo sedanje afriške vojne.
Italijanski listi nadaljujejo s svojo kampanjo proti Zvezi narodov zaradi izdajanja sankcij proti Italiji. Nekateri listi so se povzpeli ce o do grožnje, da bodo Italijani letali v enem dnevu uničili vso etiopsko 'ojsko in izpremenili v prah in pepel vsa etiopska mesta, če bi nastala potreba. Zakaj neki Italijani tega tudi ne store, saj ni avno njih navada, ; - ’\' ' ?	. v' v.. ..
Poostritev sankcij proti Italiji bo najbrže za nekaj časa odgodena in bo med tem časom skušal Laval najti novo podlago za sporazum v etiopskem vprašanju. Zelo malo verjetno pa je, da se mu l>o to posrečilo.
Etiopci so zopet zasedli Gorahejo in prodirajo proti jugu. General Graziani je zaprosil italijansko vrhovno poveljstvo za pomoč, ker je njegova vojska že preveč oslabljena. Nato sla bili odposlani na somalijsko fronto dve diviziji in vsi novi vojaški transporti, ki so na poti v Eritrejo, bodo dirigirani v Somalijo.
Askari so se baje uprli, ker jih italijansko vrhovno poveljstvo neprestano pošilja v boj, da so imeli že silne izgube. Askari pa se tudi pritožujejo, da dobivajo mnogo slabšo oskrbo ko drugi italijunski vojaki, pa čeprav je vse breme vojskovanja na njihovih ramah. Da so v zadnjem času doživeli Italijani tako veliko neuspehov, je baje povzročil upor askarov.
Pred cesarsko palačo v Adis Abebi so razstavili vojne trofeje, ki so jih zaplenili v zadnjih bojih Etiopci. Med razstavljenimi predmeti je tudi mnogo strojnic, ki so jih vzeli Etiopici z osvojenih italijanskih tankov.
Etiopska vlada jc demantirala celo vrsto italijanskih vesti. Etiopski prestolonaslednik se ni ponesrečil. Etiopska plemena ne prehajajo na italijansko stran, temveč se nasprotno množi število beguncev, ki prihajajo iz zasedenega ozemlja. Neresnica je, da bi etiopsko vojaštvo plenilo vasi, res pa je, da so italijanski vojaki izvršili številna nasilja nad etiopskimi ženami.
Vojni stroški Italije znašajo mesečno okoli eno milijarde lir. Samo izdatki za mobilizacijo so znašali okoli 5 milijard lir. Skupno velja vojna proti Etiopiji Italijo dosedaj od 8 do 10 milijard lir. Še nikdar se ni v zgodovini pripetilo, da bi katerakoli velesila mobilizirala za kolonialno vojno tako veliko število najbolj moderno opremljene vojske kakor sedaj Italija proti Etiopiji.
Novo upravo Bolniške blagajne trg. in podpornega društva
je imenoval namestnik ministra /.a soc Politiko, in sicer so imenovani kot člani ravnateljstva iz vrst delodajalcev: Anton Kočan, prokurist Zadružne gospodarske banke, Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze, Anton Faza-rine, trgovec v Celju, Albin Smrkolj, vele trgovec v Ljubljani, Peter Klinar, ravnatelj Drž. hip. banke v Ljubljani in dr. Stanko Žitko odvetnik v Ljubljani; kot namestniki pa: dr. Kozma Aliačič, Alojzij Kocmur, ravnatelj 1. delavskega konzumnega društva v Ljubljani, dr. Franc Pav l'n, ravnatelj Ljub. kreditne banke, Pavel Fabiani, trgovec v Ljubljani in dr. Veble odvetnik v Novem mestu;
iz vrst delojemalcev: Ivan Martelanc, uradnik Vzajemne zavarovalnice, Rajko Globočnik, uradnik Ljudske posojilnice, Anton Kovačič, uradnik v Mariboru, Franc Melieer, poslovodja tvrdke Krisper, Tomo Trop, knjigovodja tvrdke Reich v Mariboru in Ludvik Stili v Ljubljani; kot namestniki: Vinko Košir, uradnik Gospodar ske zveze, Janez Audolšek, uradnik Vzajemne posojilnice, Štefan Kunstek, uradnik tovarne »Štora«, Ivan Gruden, trg. so-trudnik, Franc Munda iz Celja in Avgust Ludvik.
V	nadzorni odbor iz vrst delodajalcev: Ivan Avsenek, Karel Soss, trgoyec v Ljub liani, kot namestnika pa Joško Zabret, in dustrijalec v Kranju in trgovec Anton Ver-hič v Ljubljani, iz vrst delojemalcev pa Alojzij Sitar, trg. sotrudnik tvrdke Mayer v Ljubljani in Josip Zemljič, uradnik tvrd ke Medie-Zankl, kot namestnika pa Jože Hvale, uradnik Zadružne gospodarske banke in Ciril Likar, uradnik tvrdke Ran-zinger v- Ljubljani.
1 Ž>engggfvc-Z
Zasebni kliring z Nemčijo uveden
S 25. novembrom se je začel zasebni kliring z Nemčijo. Uvozniki blaga iz Nemčije morejo plačati ves fakturni znesek v kli-riug ali pa za polovico v klirinških nakaznicah, ki so jih kupili na borzah. Tečaj kompenzacijskih mark bo v privatnem kliringu nižji od njenega tečaja v obračunskem kliringu in bi na ta način dobili uvozniki blago za približno 7 odstotkov ceneje, ker se misli, da bo marka v zasebnem kliringu veljala le 15 Din.
Očividno so uvozniki na uvedbo zasebnega tečaja tudi že čakali in se jo zato naš saldo v kliringu z Nemčijo dvignil od 350 na 362 milijonov Din. Pričakovati je, da se bo sedaj ko se začne nakup klirinških nakaznic, ta saldo hitro in znatno znižal.
*
Lira ne notira več na borzah v Parizu, Dunaju, Curihu, Pragi in Newyorku.
Na avstrijskih železnicah je prepovedano sprejemanje lir. Železnice sprejemajo samo takšne bankovce, na katerih dokazuje poseben znak, da so bili pravilno izvoženi v tujino.
V	zadnjem mesecu je odšlo iz Francijo v Ameriko zlata za dve in pol milijardi frankov.
Nemška vlada bo prepovedala uvoz nemških bankovcev v Nemčijo, ker je ponudba nemških bankovcev v tujini že prevelika. Tako poroča »Ziiricher Zeitung«.
Gojitev riža v Jugoslaviji
Po podatkih trg. ind. zbornice v Skoplju je južna Srbija pridelala letos 3,610.000 kg Hža, za 1 milijon več ko lani. Največ ga je Pridelal kočanski okraj (2,5 milijona kg) fn nato strumiška (1,000.000 kg). Cena rižu je v zadnjem času zboljšala. Dočim se jo prodajal v letu 1934. povprečno 2 do
2 50 Din, se je letos prodajal po 3—4 Din za kg. Proizvajalci riža žele, da bi se riž se v večji meri uporabljal in da ga naj hi zlasti uporabljala vojska. Tudi povišanje carine na riž zahtevajo. Zboljšati pa bi bilo treba tudi semena, da bi pridobivali le riž dobre kakovosti.
Čeprav se je proizvodnja riža zelo povečala pa še dolgo ne zadostuje za domačo potrosnj Saj smo v letu 1933. uvozili 24,25 >.000 kg riža, lani pa malo manj ko -0 milijonov, da ne krije današnja proizvodnja uiti ene peline potrošnje.. Ke r smo 'zdali za tuji riž lan; 45.180.344 Din. zahtevajo mnogi, da se v južni Srbiji forsira kultura riža. Drugi pa tej zahtevi ugovarjajo iz zdravstvenih razlogov, ker baje dobi 100 odstotkov gojilcev riža malarijo, eveda pa bi re moglo s pravilnim delom a obolenja tudi preprečiti
cLfazam
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet Din 6,430.357*15.
Proti pričakovanju je bil na ponedeljkovem borznem sestanku (18. t. m.) dosežen izredno velik devizni promet, saj je znašal le en milijon dinarjev manj nego skupni devizni promet preteklega borznega tedna. Ker je tudi včerajšnji borzni dan zaključil s prometom lVt milj. Din, iznaša skupni presežek deviznega prometa napram prejšnjemu borznemu tednu 2183 tisoč dinarjev. Sicer pa se je dnevni devizni promet gibal takole:
18. nov. Din 3,142.802*20 London—New York
19.	nov.	Din	511.967*55	Pariz
20.	nov.	Din	584.710*12	Dunaj-Amsteidam
21.	nov.	Din	909.833*35	London—Dunaj
22.	nov.	Din	1,221.043*93	London—Dunaj
Največji promet v tekočem tednu izkazuje deviza London, katere je na včerajšnjem borznem sestanku dala zopet po daljšem presledku na razpolago Narodna banka, in sicer v višini tričetrt milijona dinarjev. Za Londonom izkazuje največji promet še deviza Ne\v York in Dunaj, v privatnem kliringu. Močno pa so pa d 1 i zaključki v Curihu in Trstu, zlasti zbog suspendiranja italijanskega privatnega kliringu v zvezi z uveljavljenjem sankcij proti Ilaliji.
Minuli Tekoči Devize	teden	teden (vse v tisočih	Din)
Amsterdam	112	214
Berlin	2
Din. deviza 97	109avstr. priv. kliring
Dunaj	483	1113 priv. kliring
Curih	698	55
London	863	3209 priv. kliring
Kopenhagen	i)	—
Montreal	—	t
New York	1429	1109
Pariz	117	579
Solun	10	—
Tret	422	41	inki.	priv.	kliring
Varšava	5	—
Narodna banka je še nadalje — kot v prejšnjih tednih — dajala Curih, Amsterdam in Pariz, seve v mejah dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov.
Avstrijski šiling je bil na prvih treh borznih sestankih tekočega tedna trgovan po tečajih Din 8*60— Din 8*70, predvčerajšnjim in včeraj pa na bazi Din 8*70— Din 8*80. Tudi angleški funt je bil včeraj v privatnem kliringu zaključevali, in sicer na bazi Din 249.20—Din 250-80.
S pri mo Narodne banke
18. novembra 22. novembra
Povpr	Pon.	Povpr.	Pon.
Din	Din	Din	Din
Amsterdam	2967*43	2982*03	2974-58	2989*17
Berlin	1756*08	176995	1750*08	1769*95
Bruselj	743*11	748*17	739*18	744*24
Curih	1424*22	1431-29	1424*22	1431*‘>9
London	216*48	218*53	215-05	217 11
New York	4365*85	4401*66	4345*72	4382*04
Pariz	289*53	290*97	288-64	290*08
Praga	181*76	182-86	181*05	182*16
Trst	354*67	357*75	354*50	357*58
Razlike tečajev pri poedinih devizah so bile v tem tednu naslednje (v poenih): Amsterdam -f 7*15, Bruselj — 3*93, London
—	2*43, New York —19*63, Pariz —0*89, Piaga 0 71, 'Irst —0*17. Curih je ostal neizpremenjen, Berlin pa je včeraj notiral na bazi tečajev od 18. t. m.
Efektno tržišče
Tendenca stalna.
Na tukajšnjem efektnem tržišču je ostal položaj tudi v tekočem borznem tednu povsem neizpremenjen. Zaključkov ni bilo.
Državni vrednostni pairji so na ponedeljkovem, oziroma včerajšnjem borznem sestanku dosegli naslednje tečaje.
uti?
8°/o Blair 7%> Blair 7% Seligman 4%> agr. obvez. lo bogluške ob
W» voj. škod:___________________   ,HMJ	_	_
Brez notic so ostale 5% srednjeročne obveznice za finansiranje javnih del jn 7°/o stabilizacijsko posojilo.
18. nov	embra	22. nov	embra
Din	Din	Din	Din
75*50	77-50	77*—	79*—
76 —	78-	79 —	81*-
71*—	72*—	70 —	72*—
73*-	75*—	73-—	75*—
44 —	46 —	42*—	43*—
. 81*—	83 —	61*—	63*—
355*—	360-—	353-	355*—
Žitno tržišče
Tendenca mirna.
V tem tednu je bilo na naši borzi nekaj zaključkov le v koruzi. Cene so ostale docela neizpremenjeue pri koruzi, ovsu in mlevskih izdelkih, le bačka in banaška pšenica se je podražila za Din 1*— pri 100 kg.
Štajerski beli krompir beleži še vedno na bazi notic prejšnjih tednov.
Žito:
Koruza:	Din	Diu
I>opolnoma suha, s kvalitetno garancijo, tco. vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ..........................191—	10U-—
popolnoma suha, 8 kvalitetno garancijo, fco. vagon banat. postaja, plačljivo proti duplikatu ..........................99*—	101*—
času primerno suha, s kvalitetno garancijo fco. vagon nakladalna postaja . . . .	86*—	87*
Pšenica:
bačka 79/80, promptna dobava	159*—	161*—
banatska 78, promptna dobava	159-—	161*—
Oves:
nov, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . . 132*50—137*50 Mlevski izdelki
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, eksl. prometni davek, plačljivo n oti duplikatu . . . 260*— 270*— pšenična Og, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 260*— 270*— pšenična 2. bačka postaja, eksl, prometni davek, plačljivo proti duplikatu .	.	249-—	245*—
pšenična 5, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu .	. . 220*— 235*—
Otrobi:
pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom davek, franko vagon bačka postaja . .	110*— 115*—
Deželni pridelki:
Krompir:
beli štajerski, franko vagon nakladalna postaja . .	60*—	65*—
Lesno tržišče
Tendenca tieizpremenjeno mlačna.
V zadnjem času je bilo na tukajšnji borzi zaključeno par vagonov hrastovih friz. ■Sicer pa izvozna trgovina popolnoma počiva, zlasti odkar so tudi že pri nas uveljavljene gospodarske sankcije proti Italiji. Odslej je treba vse od nas eventualno v Italijo izvoženo blago plačati že v naprej
v	devizah, dočim pa je Italija uvoz lesa vezala ua poostrene devizne predpise ter razna dovoljenja in je le malo upanja, da bi se v času trajanja gospodarskih sankcij izvozilo kaj našega lesa v Italijo. Za druga tržišča — čeprav obljubljena — pa naš slovenski les, posebno mehki, sploh ne more priti v iioštev. Prav za prav je sedaj glavno vprašanje, kako rešiti terjatve naših lesnih trgovcev in industrijcev, ki so vse do zadnjega dobavljali Italijanom. Upati je. da se bo našel primeren način v svrho čimprejšnje in povoljnejše tozadevne likvidacije. Nekateri krogi so celo prepričani, da bi v danem primeru s kompenziranjem’ italijanskih protiterjatov ostalo nepokritih le še kakih petdeset milijonov dinarjev naših terjatev.
Glavna bratovska skladnim, v Ljubljani
bo oddala dobavo obvezilnega in zdravilnega materiala za vse krajevne bratovske skladnice svojega območja in njih bolniš-JHce in ambulatorije na ustni licitaciji, ki ho dne 10. decembra ob io. v prostorih Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, Vrtača. Podrobne informacije v uradnih prostorih skladnice.
Direkcija drž. rudniku Velenje sprejema do 27. novembra ponudbe o dobavi bakelit-laka in porcelan-kita ter 2000 kg bencina; do 4. decembra o dobavi 300 kg Čistilne volne, raznega električnega materiala, 5000
Najnovejši
Telefonski imenik
za območje Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja po znižani ceni Din 12*— za komad
tiskarna Merkur v Ljubljani,
Gregorčičeva ul. 23
kilogramov bukovega oglja, 10 spiralnih svedrov, 25 kg azbestne vrvi, 800 kg strojnega olja, 600 kg cilindrskega olja, 800 kg vulkanskega olja in 300 kg tovotne masti: do 11. decembra o dobavi tropolnih sklepal in ampermetrov, o dobav! 200 m* lesa, 4 trofaznih motorjev ter 10 karborundum-brusilnih plošč.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. decembra ponudbe o dobavi 16 nepremočljivih oblek, pisarniškega materiala (svinčniki, peresa, barve, papir itd.), 150 m* lesa, 330 kom. žarnic in električnih motorjev.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 2. decembra ponudbe o doba-
vi	3000 kg bencina, 1100 kg mila, 350 m manila-vrvi, 100 m motvoza in 25 ni po žarnih cevi.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 5. decembra ponudbe o dobavi lesa, 300 stauferjevih mazalic in 300 kovinskih žag.
Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 5. decembra ponudbe o dobavi strojnega olja, cilindrskega olja, olja za mazanje vagonic in kolomaza ter jermen.
Komanda podmorniške Ilotilje sprejema do 6. decembra ponudbe o dobavi materiala za Junkers-motor.
Komanda mornarice Zemun sprejema do 10. decembra ponudbe o dobavi lesa.
Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 1*2. decembra ponudbe o dobavi rokavic za avijatike.
Komanda podmorniške Ilotilje Tivat sprejema do 10. decembra ponudbe o dobavi sesaljfc za olje, do 12. decembra o dobavi razhladilnikov, do 20. decembra pa o dobavi lanene jadrenine in kablov.
Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 30. novembra za dobavo sesaljke; dne 5. decembra za dobavo samotne opeke, samotne moke: dne 10. decembra pa za dobavo pločevine.
Dne 9. decembra bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu olertna licitacija za dobavo 270.000 kg kartona.
Dne 5. decembra bo pri Upravi zavoda za izradu vojne odeče v Beogradu ustna licitacija za dobavo 150.000. dne 7. decembra pa za 100.000 vreč iz jute. (Pogoji so na vpogled pri isti upravi.)
[|Čraafap©nifea
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo lo okrožnico o otvorje-nih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21. do 31. oktobra.*
O t v o r j e n i k o n k n r z i Primorska banovina: Tudorič-Gemo Vladimir. trg. s kratkim in gal. blagom, Split.
Zetska banovina: Radovič Ranko, podjio-rnčnik 24. art. puka. Trebi nje.
Vardarska banovina; Spasič Svetomir, P., kovač, Leskovac.
Razglašene prisilne poravnave
Savska banovina; -Morvai« Teodor Mor-vni. Karlovac.
Vrbaska banovina: Uzelac M , knjigarna in tiskarna, Banjaluka.	'
Drinska banovina: Pollak Gizela, Vukovar.
Donavska banovina: Berber liugo, trg., Stara Kanjiža — Gicvarič Mihajlo, trgovec, Subotica.
Končana konkurzna postopanja Savska banovina: Antonovič Gustav, Čakovec -- Dottermann Pavica, trg.. Slavonski Brod.
Primorska banovina; Klicov Miloš, trg., Benkovae.
Donavska banovina: Lazič Mihajlo, trg., Mladenovac — Zarič Milan, trg., Kovačiča.
Moravska banovina: Morderera Aleksander, Niš — Radosavljevič Stojadin, bivši trg., Aleksinac.
Vardarska banov.; Jusifovič Asan. Pre-ševo — Ristič Dušan. Bujanovac — Stoia-riovič Sima, Kumanovo —- Usejnovič Ferat. Kumanovo.
Potrjene prisilne poravnave Savska banovina: Bauer M., lastnih S. Quitt, Zagreb, Roškovičeva — Deželič Dr. Branimir, advokat, Zagreb — Jandrič Josip, Zagreb — Massari Vilko, Petrinja — Spitzer Samuel, veletrgovec, Slav. Požega,
—	Sora k Slavko, trg., Petrovoselo.
Donavska banovina; Cunič Josip, trg. z železnino. Ruma.
Beograd, Zemun, Pančevo: Zarič Dragomir, trg. z železnino, Beograd.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o narokih, kvotah itd. dobe interesenti v tajništvu Društva.
Vzed papothim csadofen* Usm tc$wiM
Seja lesne sekcije Zveze trgovskih združenj
V soboto dopoldne je bila v »Trgovskem domu« seja lesne sekcije Zveze trgovskih združenj. Udeležba na seji je bila zelo do-f)ra, soglasje vseh udeležencev popolno. Sejo je otvoril in vodil predsednik Franc Škrbec, ki je podal najprej daljše poročilo o konferencah, ki so bile v Zagrebu in v Beogradu zaradi izvajanja gospodarskih sankcij proti Italiji. Udeležil se je tako seje Osrednjega odbora v Beogradu ko konference, ki jo je sklicala zbornica v Zagrebu.
Na teh konferencah se je konstatiralo, da bodo sankcije silno udarile vso našo lesno trgovino, ker ni skoraj mogoče najti pravega nadomestila za izgubljeni italijanski lesni trg. Anglija za izvoz našega lesa ne prihaja v poštev, ker ne odgovarja nas les po kvaliteti in ker so tudi naše lesne količine premajhne. V Anglijo bi mogel izvažati samo »Šipad«. V Grčijo je izvoz silno oviran zaradi težkoč, ki jih imajo naši izvozniki z boni. V Palestino izvaža les zlasti Rumunija, ki na vse načine pospešuje svoj izvoz v Levanto. Prav tako pa je le malo upanja, da bi mogli v znatnejši meri izvažati les v Španijo, Afriko in Francijo. Z 18. novembrom, ko so se začele izvajati sankcije, je nastal za slovensko lesno trgovino in industrijo skoraj brezizhoden položaj in prav resna je nevarnost, da bodo morala vsa naša lesna podjetja obrate ustaviti, vse nameščence pa odpustiti.
Nato se je razvila živahna debata, v katero so posegli skoraj vsi udeleženci seje. Nato je bilo na podlagi predlogov g. Fried-
richa sprejetih več resolucij, v katerih se med drugim zahteva:
Za vse lesne trgovce naj se dovoli enoletni moratorij. Roki za odplačevanje dolgov naj se podaljšajo, obresti za dolgove pa naj se maksimirajo.
Vse eksekucije proti lesnim trgovcem in industrialcem naj se ustavijo, dokler se zopet ne poživi lesna kupčija.
Opravdanje uverenj naj se za lesni izvoz za časa izvajanja sankcij proti Italiji ukine.
Nakazila kliringov, ki so bila vplačana do 18. novembra, kakor tudi ona, ki bi bila vplačana kasneje, naj se obračunavajo po klirinškem tečaju. Za terjatve pa, ki še do danes niso bile vplačane v kliring, naj prijavi naša država pri Zvezi narodov zahtevo po odškodnini, in sicer tako za diferenco v tečajih ko tudi za plačilo zamudnih obresti. Naš izvoznik ne sme trpeti škode, ker dru^fi niso izpolnili svojih prevzetih obveznosti.
Končno je bilo sklenjeno, da skliče predsedstvo sekcije posebno širšo sejo, na kateri se bo problem naše lesne trgovine v zvezi s sankcijami proti Italiji obravnaval tudi v zvezi s potrebnimi odpusti nameščencev. Na sej se je tudi ugotovilo, da nima Slovenija od nakladanja lesa v Šibeniku in Splitu ikakega dobička, ker se naklada skoraj izključno samo les Šipada.
Iz izjav posameznih lesnih trgovcev je bilo razvidno, da je zelo resna nevarnost, <’a pridejo ob kruh in zaslužek vsi deset-tisoči v Sloveniji, ki so bili zaposleni v lesni stroki.
sko, po katerem bo prevzela od Madjarske poleg že preje dogovorjenih 80.000 svinj še 40.000 prešičev. Od 25. novembra dalje bo pošiljala Madjarska v Nemčijo vsak teden po 11.000 prešičev.
V Rumuniji so letos obrodili vinogradi izredno dobro. V nekaterih krajih so dali vinogradi po 140 do 160 hektolitrov vina na ha. Posledica dobre trgatve je, da so cene vina padle.
2unan/a
nap vina
Draga nemška avtarkija s pogonskimi sredstvi
Po poročilu DD-banke je izdala Nemčija v 1. 1934. 700 milijonov mark za pogonska sredstva, dočim bi ta veljala, dobavljena v tujini le 200 milijonov mark, in bi 300 milijonov prejela nemška carina. Poročilo zato pravi, da privatna podjetja te avtarkije ne morejo izdržati in da je tudi za državo ta avtarkija predraga. To tem bolj, ker bi mogla Nemčija z uvozom pogonskih sredstev povečati tudi svoj izvoz. *
V Beogradu so so začela pogajanja za ureditev našega plačilnega prometa z Ma-djarsko, ki dolguje v kliringu našim izvoznikom okoli 40 milijonov Din.
Nova trgovinska zbornica v Albaniji je bila ustanovljena v mestu Fieri.
| Francoski trgovinski minister Bonnet je
izjavil, da ne morejo nastati normalne razmere, dokler ne pride zopet v tok mednarodna zamenjava blaga in kapitala. Francija je pripravljena sodelovati pri tej zamenjavi, zahteva pa, da ohranijo vse države, s katerimi bi sodelovala, ves čas trajanja pogodb svoje valute stabilne. Samo pod tem pogojem bo sklepala Francija nove trgovinske pogodbe.
Dr. Schacht je govoril v Dresdenu o gospodarskem položaju Nemčije. Pozornost so vzbudile njegove besede, da se mora vsak podjetnik zavedati, da so danes ▼ Nemčiji na vseh poljih velike težave. Dr. Schacht je hotel s tem nemške gospodarstvenike že naprej opozoriti, da ne računajo na subvencije države, temveč da si morajo pomagati sami.
Nizozemska je v prvih desetih mesecih letošnjega leta izvozila blaga za 563 (lani za 596), uvozila pa za 777 (lani 875) milijonov goldinarjev.
Nemčija je sklenila sporazum z Madjar-
Nj. Vel. kraljica Marija je prevzela častno predsedstvo Jugoslovanske unije za zaščito dece, ki sklicuje za 30. november prvi svoj manifestacijski kongres v Beograd. Za kongres je napisala kraljica Marija posebno pismo, v katerem naglasa, da bi morala skrb za deco biti glavna skrb naših občin.
Banovinski odbor JRZ za dravsko banovino se je v nedeljo konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen minister dr. Korošec, za podpredsednika minister dr. Krek, za tajnika minister v p. dr. Kulovec in za blagajnika bivši predsednik mariborske oblasti dir. Leskovar.
Dr. Korošec je imel na prvem sestanku banovinskega odbora JRZ pomemben političen govor, v katerem je med drugim dejal: Sedanja vlada je prišla na krmilo, da uvede zopet normalne razmere in da da narodu one svobode, ki jih dovoljujejo sedanji zakoni. Vlada zahteva strogo izvajanje zakonov od vseh. Stare krivice se morajo popraviti. Ko bo dosežena popolna pomirjenost, bodo vse svoboščine popolnoma upostavljene. Volilni zakon je izdelan v več variantah in se more sprejeti v 14 dneh, ko bi postale volitve potrebne. Vlada je pripravljena delovati g sedanjim parlamentom in upa, da bo to sodelovanje tudi uspešno. Volitve se ne morejo izsilili ne z grožnjami ne z levičarskimi frazami. Volitve bodo, ko bodo mogle stranke same brez vsake asistence policije privesti narod na volišče. JRZ ne bi hotela iti na volitve, dokler ni njena organizacija popolnoma izvedena.
Koncem svojega govora je dejal dr. Korošec, da še sicer ni poklican, da bi govoril o zunanji politiki, da pa mora vendar retSi, tla nam dogodki v Aix on 1'rovoncou
niso prav nič všeč. Nismo niti moremo
preboleti rane, ki nam je bila zadana 9. oktobra 1934 in zato pričakujemo, da bo pravici v polni meri zadoščeno.
Za novega komandanta artilerije dravske divizije je bil imenovan general Miloje Popadič, doslej komandant artilerijske podoficirske šole v Čupriji.
Mariborski občinski svet je na svoji tajni seji sklenil, da se plače mestnih uslužbencev ne znižajo, ker so že itak dovolj
Od 3-5%
se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas.
Pred zločinci
je zavarovan denar, ki se zaupa nam.
Nad 10.000 vlagateljev
štejemo v svoj krog.
Vabimo vani vse.
ki hočete vlagati v shranitev in obre-stovanje pri zavodu, za katerega jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina.
Kratkoročna potožila
dajemo pod ugodnimi pogoji
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
TISKOVINE
vseh ivsLlrgmke/uradne,mktam*
ne,Časopise, knjige, večban ^
JL:** Mri hi / lic U hilv/r in n fr? a ni ?
iisk hiht in ptc&ni!
TISKARNA MERKUR
IJUBUAHA.GRiGOReietVASI 25
<7d25-52^eqram:7iskuhuillkrl<uv.
skromne. Znižanje plač občinskih nameščencev je par dni preje odklonil tudi zagrebški občinski svet, in sicer na javni seji.
Mestno poglavarstvo v Zagrebu je sklenilo, da odpravi mestno davščino na luksuz in na igralne karte.
Tvornica Philips namerava zgraditi v Jugoslaviji »veliko oddajno radijsko postajo z jakostjo 120 KW. Postaja bi bila ena najmočnejših v Evropi. Tvornica je prepričana, da bi bilo mogoče na ta način zvišati število radijskih naročnikov od sedanjih
68.000 na 300.000. Nova [»ostaja bi veljala okoli 120 milijonov Din in bi se plačala s prispevki od naročnine.
Dr. Ksenija Atanasijevie je dobila popolno zadoščenje, ker je pravna fakulteta beograjske univerze proglasila zadnji sklep filozofske fakultete o neimenovanju dr. Ata-nisijevičeve za docenta kot protizakonit.
Pogrebi po ulicah bodo v Beogradu po novi sanitarni odredbi prepovedani.
V bližini Bitolja je odkril rudarski podjetnik Popovič nova ležišča bakra. V eni toni rude je 14 gramov zlata in 230 kg bakra.
Turške pomorske oblasti so v Dardanelah ustavile ladje, ki so bile natovorjene z vojnim materialom za Italijo.
Italijansko vojno ministrstvo je dovolilo
tromesečni dopust za obdelovanje zemlje
100.000 vojakom, ki so najmanj osem mesecev pod zastavo. Dopust je dovoljen vojakom iz finančnih razlogov, da se vsaj nekoliko zmanjšajo veliki izdatki za vojsko.
škof v Maissenu Legge je bil obsojen zaradi tihotapstva valut na 100.000 mark globe, njegov brat dr. Legge na 5 let ječe in 70.000 mark, generalni vikar dr. Soppe pa na 3 leta ječe in 70.000 mark globe. Nadalje je sodišče odredilo konfiskacijo obligacij v vrednosti 95.000 holandskih goldinarjev, ki so bili last škofije v Maissenu. Vse kaže, da bodo narodni socialisti s temi neprestanimi procesi proti katoliški duhovščini zaradi tihotapstva valut in deviz popolnoma izčrpali finančno moč katoliške cerkve v Nemčiji.
O velikanskih povodnjih poročajo iz južne Italije. V Kalabriji je zahtevala povodenj tudi 25 smrtnih žrtev, v Messini pa je napravila povodenj večmilijonsko škodo.
Za lakoto jo umrlo lani na svetu po pridatkih Zveze narodov 2,400.000 ljudi. Samomorov je bilo izvršenih okoli 12,000.000.
j ftadiio " Djzibljrut n
■■■•■•aMnMnBBininanni« - •"
Sreda, dne 27. novembra. 12.00: Plošče.
— 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Cas, objava sporeda. — 13.15: Plošče. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Otroška ura. — 18.20: Iz burkastega življenja lutke Storžke. — 1H.40: Po severno-afriških lukah (gdč. Maša Stavčeva). — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila. — 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani.
Četrtek, dne 28. novembra. 12.00: Plošče.
— 12.45: Vremenska napoved, poročila.
— 13.00: Cas, objava sporeda. — 13.15: Plošče. — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Prenos iz Beograda. — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila. — 22.15: Radijski ijazz.
(prej Kranjska hranilnica)
LJUBLJANA
KLIŠE) E
vse/i vrši- pot fylog rafij ah* ali risbah
izvr Jf «/•
najsorlidnejfg
kliše* §rna
ST.DIU
HUB LIANA
DALMATINOVA 13
2rgovcz7 JVarcča/ic blago jpv* tvvdkah, katevc oglašaie v
„2 rgcvsfeem listu“ ?
VELETRGOVINA
A. ŠARABO
V L I 15 B L I A N I
priporofn Spftcerilsko blago, vež vrni žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno r-Hlninsko vo<lo
Lastna praiarna zn ';»vo In milni *a rtiSave s električnim obratom T • I • t • a It. Illl C ■ ■ l k I a •
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. M1HALEK, Ljubljana.