Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 54, {t. 12 UDK 630 / ISSN 0024-1067 december 2002 uvodnik Sr(e)čno kepanje V sklopu spremljevalnih dogodkov BIO l8 smo bili pri~a tudi okrogli mizi z glavnima gostoma Paolom Pivo in Heinzom F. Hoferje, katere namen je bil prikazati konkreten primer uspe{nega sodelovanja med oblikovalci in industrijo. Heinz F. Hofer je vodja uglednega podjetja Wittmann s sede‘em v majhnem mestecu Etzdorf blizu Dunaja, ki slovi po izredno kakovostnem oblazinjenem pohi{tvu. Eden izmed njegovih uglednih oblikovalcev in hkrati njegov dolgoletni sodelavec je tudi Paolo Piva. Mo‘akar sodi med legende italijanskega oblikovanja, njegovi specialni podro~ji pa sta predvsem sede‘no pohi{tvo in arhitektura. Ob tem, da ima v Benetkah svoj oblikovalski studio in dela z mnogimi najuglednej{imi italijanskimi proizvajalci pohi{tva, {e predava na dunajski akademiji za uporabno umetnost. V primeru Wittman pa gre za razmeroma majhno dru‘insko podjetje, ustanovljeno ‘e v 30. letih preteklega stoletja. Od vsega za~etka jim je bila osnova dobro obrtno znanje. A na za~etku 50. let jim je postalo jasno, da z ute~eno masovno proizvodnjo poceni pohi{tva ne bodo ve~ dolgo ‘iveli, zato so se za~eli povezovati z oblikovalci in tako ustvarili lasten profil, s katerim so polnili cenovno zahtevne tr‘ne ni{e. Podjetje, ki danes izva‘a 70 % najkakovostnej{ega sede‘nega pohi{tva, je v ~asu pred Pivo izdelovalo predvsem za doma~i trg, in to 90 % cenenega pohi{tva. Z vlaganjem v vrhunsko kakovost izdelkov in sodelovanjem z najbolj{imi oblikovalci se jim je ob agresivnem tr‘enju uspelo zavihteti v sam evropski vrh proizvajalcev oblazinjenega pohi{tva. Poleg uporabe najbolj{ih materialov jim predstavlja najpomembnej{o strate{ko usmeritev zaposlovanje motiviranih in odgovornih delavcev. S spodbujanjem k najrazli~nej{im izbolj{avam in inovacijam, soodgovornostjo in skoraj dru‘insko skrbjo jih pritegujejo v celoten proces kot sodelavce in ne le kot delovno silo. Nenehno jih spominjajo, da sodelujejo pri ustvarjanju resni~no dobrih izdelkov. Ena od malih velikih formul na njihovi poti k ~loveku je tudi preprost kontrolni listek, ki spremlja izdelek od modela do kon~ne proizvodnje - nanj se namre~ podpi{e vsak v proizvodnem procesu udele‘eni delavec. Paolo Piva, arhitekt po izobrazbi, se je uveljavil kot oblikovalec predvsem zato, ker so bili pogoji v Italiji sredi sedemdesetih let bolj naklonjeni oblikovanju kot arhitekturi. In ker se vse pomembne stvari zgodijo zgolj po naklju~ju, je bilo tako tudi s sre~anjem Piva – Wittmann. A vsaj na za~etku veza ni kazala holivudske pompoznosti; {ele po nekaj letih sodelovanja se je zgodil prvi ve~ji uspeh - {e danes aktualen stol, kombinacija kocke in valja. Partnerski odnos se skozi vsa leta dopolnjuje, pri ~emer gre za potrpe‘ljivo iskanje novih kombinacij in ~akanje na uspeh. Iz razprave, ki je sledila predstavitvi gostov, se je dalo razbrati doma~e stanje – tudi to, da ni tolikokrat omalo‘evana pohi{tvena industrija nobena izjema. Slednja se {e kako zaveda pomembnosti oblikovanja, a v boju za pre‘ivetje najve~krat dela zgolj tisto, kar lahko proda. Pohi{tveniki so se kon~no izvlekli iz globoke krize in uspe{ni posamezniki, ki so v najslab{ih ~asih ‘e pokazali svojo drznost, se na svoje proge na dolgi rok kljub o~itkom ‘e sedaj podajajo skupaj z oblikovalci. Porok dobremu partnerskemu odnosu pa je odgovornost, trdo delo, predanost in potrpe‘ljivost. In nekaj poguma pa veselja moramo imeti ob tem, ko se pustimo izzivati, vznemirjati in v~asih tudi krotiti. Ker (se) znamo imeti tudi radi. Ker smo kljub tla~enju v potro{ni{ke in druga~ne kaste najprej in predvsem ljudje. Ker ‘ivimo in delamo – tudi napake. Sre~a je opote~a, zato si jo raje podajajmo naprej, kot pa spu{~ajmo na tla. Pa {e veliko lep{e se je obmetavati z njo kot z blatom! Drzni znanilci sprememb - kje smo?! Sanja PIRC dogodki, odmevi kazalo stran stran 408 416 Vpliv pristopov na Estri celuloze s sulfonskimi poslovanje podjetij kislinami slovenske lesne industrije Sulfonic esters of cellulose Influence of management techniques and tools on business results of avtorji Gregor REP, Vesna TI[LER, Fran C Slovenian wood processing companies POHLEVEN avtor Tone ČEŠNOVAR Sr(e)~no kepanje 405 Sanja Pirc Su{enje lesa z mikrovalovi 421 Pavel Ojster{ek Slovenski ISTITUTI CALLEGARI - misija mogo~ega? 433 Intervju z Nado Mati~i~ Sanja Pirc Lesarski grozd 437 Mirko Tratnik iz vsebine 439 Novosti iz programa Lesnine in`eniring d.d. Uporabnost spletnih mest 442 Eksplozijsko in po`arno varni silosi `agovine 444 Analiza uspeha v programu srednjega poklicnega izobra`evanja mizar-tapetnik in mizar-dualni sistem ter njihova uspe{nost v poklicno tehni~nem izobra`evanju 445 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 448 kratke novice DIT lesarstva Ljubljana v Paronu d.o.o. DIT lesarstva Ljubljana je na svoji seji, ki je bila v prostorih tovarne Paron d.o.o. v La{kem, ocenil svojo leto{njo aktivnost in predstavil na~rte za prihodnje letu. V prvi vrsti se nameravajo posvetiti organiziranju strokovnih ekskurzij oziroma ogledu za lesarje pomembnih sejmov v Milanu, Münch-nu in Salzburgu. K sodelovanju bodo poleg svojih ~lanov pritegnili predvsem srednje lesarske {ole, s ponudbo pa bodo nastopili tudi v podjetjih in pri obrtnikih. Prepri~ani so, da se bodo s slednjimi vzpostavili produktivnej{i stiki, odkar imajo mizarji svojo sekcijo znotraj OZS. Tudi v prihodnjem letu bodo organizirali vsaj en strokovni posvet, najverjetneje v ~asu pohi{tve-nega sejma. Leto{nji, na temo standardizacije pohi{tva, je bil dobro obiskan, ~lani dru{tva pa so prejeli tudi brez-pla~ne vstopnice za ogled sejma. [te-vilo ~lanov je zadovoljivo, {e naprej pa se bodo trudili v svoje vrste pritegniti predvsem ve~ mladih. Predsednik DIT lesarstva Ljubljana Samo Oblak je povedal, da nameravajo tudi v prihodnje organizirati svoje sestanke po razli~nih podjetjih, ker se tako nudi dobra prilo‘nost za ogled proizvodnje in izmenjavo strokovnih izku{nj. To -kratno gostiteljico, tovarno pohi{tva Paron d.o.o., smo podrobneje spoznali pod strokovnim vodstvom doma~ina Jakoba Podpe~ana, univ. dipl. in‘. lesarstva. ijaLeS 54(2002) 12 dogodki, odmevi kratke novice Kölnski sejem, ki se uvr{~a med naj-pomembnej{e svetovne pohi{tvene sejme, se bo od prihodnjega leta naprej imenoval IMM Cologne. Odvijal se bo med 12. in 19. januarjem 2003. Organizatorji napovedujejo njegovo ve~jo osredoto~enost na oblikovanje, za kar bodo poskrbeli v sodelovanju z nem-{kim svetom za oblikovanje (Rat für Formgenbung) iz Frankfurta. V sre-di{~u pozornosti bo projekt IDEAL HOUSE COLOGNE. Gre za hi{i, katerih sobe bodo opremili z izbranim pohi{tvom. Med spremljevalnimi dogodki so na~rtovana predavanja, diskusije pod skupnim naslovom INFORMED BY COLOGNE in nova nagrada za inovacijo na podro~ju interierja, pri kateri lahko sodelujejo razstavljavci. Razstava SPIN OFF… bo pokazala prototipe in omogo~ila novim oblikovalcem hitreje vzpostaviti stike s proizvajalci. IMM Cusinale, del z inovativno kuhinjsko opremo, pa bo odslej prikazan posebej, vsako drugo leto. Slovensko pohi{tvo v beograjskem Mercatorju Z Mercator Centrom Beograd so srbski kupci dobili najve~ji nakupovalni center doslej, s tem pa tudi novost v na~inu kupovanja - kupovanje vsega Otvoritvena gne~a - obetavne prilo`nosti za Novoles, Pohi{tvo Bre‘ice, Alples, Glin K&M, Glin Nazarje, Paron, Novo opremo, Sveo, LIP Radomlje, LIP Bled, KLI Logatec, Studio P, Hojo oblazinjeno pohi{tvo, Javor Stolarno, Iles Idrijo, Gorenje, Gorenje Notranjo opremo, Meblo Jogi, Meblo Pohi{tvo, Meblo Top, Stol Kamnik, MOBO Badovinac, Sijaj, Lumen, Kaij ... na enem mestu, ~esar doslej niso bili vajeni. V beograjskem centru, katerega skupna povr{ina je 52.400 kvadratnih metrov, je svoj prostor poleg velikega Mercatorjevega hipermarketa na{lo {e 50 razli~nih prodajaln in lokalov. Tako kupci v Mercator Centru Beograd lahko poleg {iroke ponudbe hrane in izdelkov za gospodinjstvo obi{~ejo tudi salon pohi{tva, kjer je po besedah Vinka Savnika, direktorja Sektorja za pohi{tveni program pri Mercatorju, na enem mestu predstavljen cvet slovenskega pohi{tva. Slednje predstavlja v kar 80 odstotkov celotnega asortimana, pri katerem imajo kupci na izbiro {e 10 odstotkov hrva{kega in 10 odstotkov srbskega pohi{tva. Razlogi za relativno nizek dele‘ srbskega blaga je iskati poleg tega, da imajo srbska podjetja svoje lastne industrijske prodajalne, v katerih pa {e ne premorejo ra~unalni{kih programov za projektiranje, predvsem v tem, da potro{niki v Mercatorjem pri~akujejo slovensko blago. Prva Mercatorjeva blagovnica je bila v Beogradu odprta namre~ ‘e 1973 in je dolga leta pomenila sinonim kakovostne ponudbe in storitev. Savnik je slovenske pohi{tvenike posebej pohvalil, saj so se izkazali tako pred kot ob sami otvoritvi Mercator Centra v Beogradu. Za prodajalce so ‘e jeseni organizirali izobra‘evalne te~aje, prav tako pa so ob samem velikem dogodku in stra{ni bitki s ~asom pripeljali v Beograd svoje profesionalne tehni~ne in komercialne ekipe, ki so dajale {e zadnje napotke in in{trukcije – najve~ okrog dela z ra~unalni{kim programom za projektiranje, ki je v Srbiji absolutna novost. V salonu pohi{tva so tudi razstavljeni najnovej{i modeli, ki so bili na ogled na zadnjih sejmih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, do pravoslavnega bo‘i~a pa so naprodaj z 10 % promocijskim popustom. Savnik je povedal, da je prodaja po prvih ocenah zelo dobra; predvsem gre v promet kosovno blago, je pa veliko povpra{e-vanja tudi po dolo~enih sestavih, ki so lahko dobavljivi do novega leta. Na sve~ani otvoritvi Mercator Centra Beograd, prvega v Srbiji, so bili poleg {tevilnih Beograj~anov navzo~i tudi ugledni predstavniki iz srbskega in slovenskega gospodarskega ter politi~-nega ‘ivljenja. Nov Mercatorjev center v Novem Beogradu zagotovo prina{a tudi nove trgovinske odnose med dr-‘avama. Mercatorjeva odlo~itev, da se vrnejo na srbski trg, je posledica pred {tirimi leti sprejete strate{ke usmeritve - internacionalizacije poslovanja. Leto 2003 bodo tako zaznamovali s {irje-njem maloprodajne mre‘e, predvsem kratke novice pripravila Sanja Pirc ijaLes 54(2002) 12 raziskave in razvoj UDK: 65.011.1 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Vpliv pristopov na poslovanje podjetij slovenske lesne industrije Influence of management techniques and tools on business results of Slovenian wood processing companies mag. Tone ČEŠNOVAR, e-pošta: tcesnovarŽi-usp.si izvleček/Abstract Management lahko za izbolj{anje uspe{-nosti podjetja in za odzivanje na izzive okolja uporabi {tevilne pristope. V em-piri~ni raziskavi ugotovljene zna~ilnosti uporabljenih 17 pristopov med slovenskimi lesnimi podjetji in njihova primerjava s tujimi ugotovitvami nakazuje na~i-ne poslovodenja, s katerimi bi podjetja slovenske lesne industrije lahko izbolj-{ala lastno konkuren~no sposobnost. In order to improve business results and to respond to the challenges of the environment, management can use various management techniques and tools. The characteristics of 17 management techniques used in Slovenian wood processing companies based on an empirical research and their comparison with foreign techniques and practices, show certain management practices that could be used for improving competitiveness of Slovenian wood processing companies. Klju~ne besede: podjetje, pristopi za spreminjanje podjetja Key words: company, management technique and tools 1.0. Uvod Pri~ujo~i ~lanek prikazuje vpliv uporabe pristopov na poslovanje podjetij slovenske lesne industrije in vsebuje le del ugotovitev {ir{e raziskave, izvedene v okviru doktorske disertacije o vplivu celovitega obvladovanja kakovosti, strate{kega managementa in rein‘e-niringa na poslovno uspe{nost podjetij slovenske lesne industrije. Management lahko za spreminjanje podjetja oz. za izbolj{evanje njegove poslovne uspe{nosti uporabi {tevilne pristope. Poplava {tevilnih pristopov, ki jih raznovrstni guruji managementa, svetovalne hi{e in prodajalci informacijske tehnologije v cilju maksimiranja lastnega zaslu‘ka priporo~ajo za re{i-tev skoraj vseh problemov podjetja, pri managementu vzbujajo nerealna pri~a-kovanja glede rezultatov uporabe. Pristopi, ki obljubljajo managementu doseganje ‘elene prihodnosti z manj naporov, so bolje sprejeti od tistih, ki zahtevajo ve~je napore in ve~ ~asa. V teoriji managementa ni ~ude‘nega pristopa, ki bi ~ez no~ re{ili vse probleme podjetja, temve~ je potrebna uporaba okoli{~inam primerne kombinacije ustreznih pristopov skozi dalj{e ~asov-no obdobje. Zato je za management nadvse pomembno, da pozna osnovne zakonitosti uporabe pristopov, kar mu omogo~a lo~itev uporabnih pristopov za svoje podjetje od modnih novosti, s ~imer se management la‘je izogne tudi zelo neprijetnim posledicam uporabe neustreznih pristopov. 2.0. Teoreti~na izhodi{~a Podjetje ustanovijo lastniki zaradi svojih koristi in so zato na nek na~in udele‘eni v njegovih izidih. V podjetje lastniki vlagajo kapital, s ~imer tvegajo, zato pa pri~akujejo vi{je donose kot pri manj tveganih nalo‘bah. Najpomemb-nej{a smotra podjetja sta ustvarjanje do-bi~ka oziroma ~im vi{ja dolgoro~na rentabilnost vlo‘enega kapitala in ve~a-nje tr‘ne vrednosti podjetja (Kralj, 1998). Podjetje ima torej cilje, ki ustrezajo interesom vplivnih udele‘encev, ti so posamezniki, skupine in organizacije. Zato je podjetje interesna tvorba razli~nih udele‘encev, ki jim rabi kot instrument za dosego njihovih ciljev (Tav~ar, 1999). Za modele snovanja in izvajanja politike podjetja, ki temeljijo na interesni teoriji in sistemskem pristopu, je zna-~ilno, da lastniki in upravljalci dolo-~ajo temeljno usmeritev podjetja in merila ter standarde uspe{nosti. Pri snovanju in izvajanju politike sodeluje tudi vr{nji management, ki v skladu z smotri na~rtuje cilje in strategije pod- ijaLes 54(2002) 12 raziskave in razvoj jetja. Proces snovanja in izvajanja politike podjetja je lahko neformalen proces, ki poteka v glavi managerja na osnovi njegovih izku{enj in intuicije. Ta na~in snovanja je primeren v enostavnih in preglednih notranjih ter zunanjih okoljih (Inkpen, 1995). V kompleksnih notranjih in zunanjih okoljih so primernej{i formalni na~ini snovanja politike podjetja, za kar lahko uporabimo tudi {tevilne pristope. V podjetjih, kjer ‘elimo izbolj{ati poslovanje, je potrebno predhodno opraviti diagnozo stanja, ki vklju~uje zbiranje in analiziranje podatkov. Pri zbiranju podatkov se moramo zavedati omejenosti virov (~as in sredstva), zato naj prirastek koristi od zbranih informacij presega stro{ke pridobivanja informacij. Podatke zbiramo o samem podjetju in okolju, kjer podjetje deluje, pri ~emer se poslu‘ujemo notranjih in zunanjih virov podatkov. Po Druckerju (Drucker, 1995) naj bi analiza stanja v podjetju zajemala zunanje okolje, vizijo, cilje in strategije podjetja ter klju~ne sposobnosti podjetja za doseganje vizije. Pri analiziranju stanja v podjetju ugotavljamo vrzel med dejanskim in ‘elenim - na~rtovanim stanjem, pri ~emer se je koristno opreti na ‘e ob-stoje~e modele. Izbolj{evanje uspe{nosti poslovanja podjetja zahteva spremembe obstoje-~ega na~ina poslovanja, kar pa porablja zmo‘nosti in prina{a tveganja. Zato je izbolj{evanje smiselno, ~e obeta zadostne koristi v primerjavi s porabljenimi zmo‘nostmi. Za ugotavljanje uspe{nosti sprememb je potrebno postaviti merljive cilje, ki morajo biti usklajeni s smotri podjetja in dosegljivi ter privla~ni za udele‘ence. Za ugotavljanje uspe{nosti sprememb je cilje sprememb potrebno meriti, za kar rabijo merila uspe{nosti. Namen spreminjanja zdravih podjetij je doseganje vi{jega dobi~ka, vi{je ijaLes 54(2002) 12 dolgoro~ne rentabilnost in varnosti vlo‘enega kapitala ter ve~anje tr‘ne vrednosti podjetja. Uspe{nost prestrukturiranja podjetja je odvisna od vrste in temeljitosti prestrukturiranja podjetja. Ker podjetja, ki so izvedla zgolj povr{ne spremembe, kmalu ponovno zapadejo v te‘ave, je smiselno, da so spremembe temeljite in vse-obse‘ne (Rock, 1990) oz. vklju~ujejo vse pomembne prvine poslovanja. Spremembe v zunanjem okolju so lahko hitre ali po~asne, zvezne ali ne-zvezne. Spremembe v zunanjem okolju zahtevajo notranje spremembe v obsegu in vsebini delovanja podjetja, s ~imer se spremenijo tudi pogoji poslovanja in vzorci odzivanja, kar vpliva tudi na spremembo formule za uspe{-nost podjetja. Podjetje se na spremembe okolja lahko odziva z var~evanjem, evolucijskim prilagajanjem in revolucijsko (Ansoff, 1990). Evolucijsko prilagajanje temelji na posnemanju, medtem ko revolu-cijsko odzivanje zahteva inovativnost v poslovanju, kjer je poraba virov vi{ja kot tudi tveganje. V praksi podjetje pre‘ivi le z usklajeno in so~asno uporabo vseh treh na~inov. Spremembe v podjetju se ne dogajajo same od sebe. Na~in spremembe v podjetju je odvisen od razmerja med pritiski, ki spremembe povzro~ajo, in odpori, ki spremembam nasprotujejo. Izbira na~ina spreminjanja podjetja je odvisna od sil, ki spremembe povzro-~ajo, velikosti odporov proti spremembam in ~asa, ki ga imamo na razpolago za prilagoditev spremembi. V primeru, ko ~asa za prilagoditev malo in so odpori proti spremembam veliki, pride v po{tev trdo spreminjanje, ki je tvegano. Druga pot vodi prek obratov in je zvezna, ne-tvegana in evolucijska, imenujemo jo tudi mehko spreminjanje (Stre-bel, 1992). Kultura podjetja je zelo pomemben dejavnik izbiranja pristopov, zato je potrebno {e pred izborom pristopa dobro spoznati vplivne elemente kulture. Prou~evanje kulture je kompleksna naloga, saj so mnogi elementi kulture opazovalcu prekriti (Schein, 1999). Prava kultura je tista, ki omogo~a uspe{nost podjetja in je ustrezna toliko ~asa, dokler je podjetje uspe{no (Deal, 2000). Ko se spremenijo notranji in zunanji elementi okolja, se morajo spremembam prilagoditi tudi elementi kulture, oziroma ko se uspe{nost podjetja pri~ne zmanj{evati, pomeni, da so postali elementi kulture neustrezni in jih je potrebno spremeniti. Sprememba kulture se pri~ne s spreminjanjem osnovnih virov vrednot, zaradi ~esar je sprememba te‘ka, traja dolgo ~asa in je zelo kompleksna (Schein, 1997). Vsaka sprememba kulture je proces transformacije, ki vklju~uje pozabljanje neustreznih elementov kulture in u~e-nje novih. Pozabljanje je bole~ proces, ki pogosto povzro~a odpore proti spremembam, ki imajo lahko izvor v posamezniku in skupini ali organizaciji (Robbins, 1991). Manager mora pred uvajanjem sprememb spoznati strukturo in klju~ne nosilce mo~i v podjetju, njihovo dejansko mo~ in namene, oziroma odnos do sprememb, nevarnost posameznih odporov za uspeh sprememb in razviti mora svoje vire mo~i. Sprememba ne more biti uspe{na, dokler jo ne podpira kriti~na masa udele‘encev podjetja. Vedno bolj intenzivne spremembe v zunanjem okolju, kot posledica globa-lizacije, razvoja novih tehnologij, intenziviranja konkurence ..., zahtevajo vedno nove na~ine odzivanja podjetja za izzive okolja. Management uvaja spremembe, da bi pove~al u~inkovitost delovanja podjetja pri doseganju ciljev in smotrov. Spreminjanje podjetja lahko izhaja iz spontanih, v glavi raziskave in razvoj managerja zasnovanih ukrepov, kar je mo‘no v enostavnih in preglednih podjetjih ter stabilnih zunanjih okoljih. Lahko pa je to zavesten, na~rtovan in formaliziran proces, ki temelji na dokumentiranih pravilih v obliki popisa procesov, struktur in sistemov, kar lahko poimenujemo tudi pristop. Na osnovi raziskav ameri{ke svetovalne hi{e Bain & Company (Rigby, 2001), ki je zajela 5.615 podjetij raznovrstnih dejavnosti v Severni in Ju‘ni Ameriki, Aziji in Evropi, je bilo ugotovljeno, da je management za izvajanje politike podjetja v letnih 1993-2000 v prou~evanih podjetjih skupaj uporabljal najmanj 65 razli~nih pristopov, medtem ko so prou~evana podjetja v letu 2000 so~asno uporabljala povpre~-no 10,4 razli~nih pristopov. Po Grintu (Grint, 1997) pa naj bi v zadnjih {tiri-desetih letih vsako leto nastal vsaj en nov pristop. Pravilen izbor pristopa podjetju omo-go~a izbolj{anje njegovih lastnosti in posledi~no njegovo vi{jo poslovno uspe{nost. Napa~ni izbor pristopa med drugim lahko povzro~i: prekomerno porabo virov podjetja, poslab{anje us-pe{nosti poslovanja, poslab{anje delovne klime in v skrajnem primeru tudi propad podjetja. Ob pomanjkanju podatkov, ki bi managementu v danih okoli{~inah omogo~ili zanesljivej{i izbor pristopa, nekriti~ni izbor predstavlja potencialno nevarnost za podjetje. Po Mintzbergu (Mintzberg, 1996) je management v vedno hitreje spremenljivem okolju dovzeten za najnovej{a spoznanja iz teorije managementa in izbira tiste pristope, ki mu ponujajo hitre in enostavne re{itve problemov. Pri tem management prihaja sam s seboj v nasprotje, saj v raziskavi svetovalne hi{e Bain & Company, 72 % anketiranih managerjev meni, da je za uspe{nost podjetja potrebno uporab- ljati najnovej{e pristope. V isti raziskavi pa kar 81 % managerjev navaja, da pristopi obljubljajo ve~, kot je bil dejanski u~inek njihove uporabe (Rig-by, 2001a). Podobne so ugotovitve raziskave Harvard Business School o uporabi pristopov med sto ameri{kimi podjetji. Management v 75 % ni bil zadovoljen z dose‘enimi rezultati pri uporabi pristopov. Po Nohriji (Nohria v Champy, 1996) je vzrok v {ablonski uporabi tistih pristopov, ki so obljubljali ve~je koristi, ob zanemarjanju kriti~nega izbora pristopa in kreativne prilagoditve pristopa konkretnim okoli{~inam. Preobremenjenost managementa s preobilico informacij in raznovrstnimi vsakodnevnimi dogodki povzro~a, da le-ta ni vedno seznanjen z najnovej{imi spoznanji iz teorije managementa. Ker pa so pristopi ve~inoma nastali v dru-ga~nih okoli{~inah in okoljih, ima slovenski manager v primerjavi z mana-gementom podjetij iz gospodarstev, kjer so pristopi nastali, le malo oprijemljivih izhodi{~ za izbor optimalnega pristopa. Pri tem se postavlja vpra-{anje, ~e so vsi ti pristopi tudi direktno prenosljivi v slovensko okolje. Za izbolj{anje uspe{nosti podjetja je mo‘no uporabiti razli~ne pristope. Vsak pristop je optimalen v druga~nih okoli{~inah in na izbor pristopa vplivajo mnogi dejavniki v zunanjem in notranjem okolju podjetja. V nadaljevanju so opisane osnovne zna~ilnosti prou~evanih 17 pristopov. Skraj{evanje preto~nih ~asov temelji na skraj{evanju odzivnih ~asov podjetja z uporabo analiti~nih tehnik za mini-miziranje mrtvih ~asov in aktivnosti, ki ne ustvarjajo vrednosti; uvajanju vzporednih procesov in izbolj{evanju procesa odlo~anja. Cilj pristopa je zni-‘evanje stro{kov, pove~evanje produktivnosti in skraj{evanje ~asa odziva na zahteve kupcev. Strate{ki management je na~rtovanje aktivnosti, ki so vitalne za usmeritev in delovanje celotnega podjetja. Management kot nosilec odlo~anja ima glavno vlogo v spremljanju, analiziranju in predvidevanju dogajanj v zunanjem okolju ter prilagajanju podjetja zunanjim vplivom. Razli~ni vplivi okolja zahtevajo druga~en strate{ki odziv. Najbolj uspe{na so tista podjetja, kjer je management sposoben gene-rirati strategije, ki pripravijo strukturo, procese, sisteme in kulturo na predvidene spremembe okolja. Celovito obvladovanje kakovosti -TQM dnevno zdru‘uje vse poslovne funkcije podjetja od razvoja izdelka, vhodne kontrole surovin, proizvodnje, do tr‘nega komuniciranja v cilju ve~je-ga zadovoljstva kupca. Cilj TQM je, da se vsaka operacija prvi~ opravi kakovostno, kakovost je vgrajena v vsako operacijo, zaradi ~esar se zmanj{a potreba po kontroli in s tem tudi stro{ki. Vizija in poslanstvo opisujeta ‘eleno prihodnost podjetja, s ~imer vplivata na cilje in strategije ter sooblikujeta kulturo podjetja. S promocijo elementov vizije in poslanstva v obliki izjav in gesel ciljno vplivamo na zaposlene in druge udele‘ence podjetja in razvijamo kulturo, potrebno za dosego ciljev. Najem storitev - Outsorcing je najem zunanjih specializiranih izvajalcev za opravljanje dejavnosti, ki ne predstavljajo osnovne dejavnosti podjetja. Cilj je doseganja ni‘jih stro{kov in ve~je u~inkovitosti podpornih dejavnosti ter omogo~anje ve~jega osredoto~anja na osnovno dejavnost, ki predstavlja klju~-no konkuren~no prednost podjetja na trgu. Primerjalno posnemanje - Benchmarking je proces sistemati~nega analiziranja in posnemanja postopkov in procesov v podjetjih, ki so na dolo-~enem podro~ju vodilna v svetu s ciljem doseganja enakih sposobnosti. ijaLes 54(2002) 12 raziskave in razvoj Vertikalne integracije so namenjene uskladitvi aktivnosti udele‘encev v verigi (dobavitelj, proizvajalec, distributer, trgovec…) z vidika kupca enovitega procesa v cilju vi{jega nivoja zadovoljevanja njegovih potreb. Vertikalne integracije so podprte z informacijsko tehnologijo, ki omogo~a izmenjavo informacij, storitev … prek meja podjetja. Vertikalne integracije vplivajo na skraj{anje odzivnih ~asov, zni-‘anje zalog, pove~anje fleksibilnosti … Oblikovanje klju~nih konkuren~nih sposobnosti podjetja lahko izhaja iz edinstvene tehnologije, specialisti~-nega znanja, odli~ne organiziranosti … v primerjavi s konkurenti. Edinstvene sposobnosti se odra‘ajo v kolektivnem znanju in na~inih delovanja zaposlenih, zaradi ~esar predstavljajo izrazito kon-kuren~no sposobnost, ki jo je te‘ko posnemati. Merjenje nivoja zadovoljstva kupcev temelji na poglobljeni identifikaciji potreb kupcev, merjenju njihovega zadovoljstva in oblikovanju izvirnih na~inov za njihovo zadovoljitev. S poglabljanjem zadovoljstva kupcev se pove~uje tudi njihova lojalnost podjetju. Strategija rasti temelji na pove~evanju obsega poslovanja. Rast lahko izhaja iz lastnih virov (ve~ja prodaja, novi izdelki in trgi …) ali iz tujih virov iz naslova zdru‘evanj, nakupov ... Rein‘eniring - BPR je celovito preoblikovanje poslovnega procesa in s tem vseh njegovih temeljnih poslovnih funkcij (v strukturi, na~inu dela, sistemu vodenja, kulturi) v cilju radikalnega izbolj{anja konkuren~ne sposobnosti poslovnega sistema (Hammer, 1997). BPR ne pomeni le manj{ih sprememb, temve~ predstavlja korenito preoblikovanje obstoje~ega na~ina dela ali pogosto oblikovanje poslovnega procesa na popolnoma novih temeljih, s ~imer dose‘emo znatno: ni‘je ijaLes 54(2002) 12 stro{ke, vi{jo kakovost, bolj{i servis kupca, hitrej{o odzivnost. Rein‘e-niring je najpogosteje pogojen z inova-tivno uporabo informacijske tehnologije. Optimiranje stro{kov po aktivnostih poslovnega procesa - ABC temelji na podrobni analizi stro{kov po aktivnostih poslovnega procesa. Aktivnosti tro{ijo vire in povzro~ajo stro{ke, medtem ko so proizvodi in storitve zgolj potro{ki teh aktivnosti. V prvi fazi razporedimo splo{ne stro{ke po aktivnostih in v drugi fazi aktivnosti na stro{kovne objekte. Metoda zagotavlja bolj{e poznavanje procesa nastajanja stro{kov, kar omogo~a natan~nej{i izra~un rentabilnosti izdelka, optimal-nej{e odlo~anje glede razvoja novih izdelkov, zni‘evanja stro{kov in investicij. Upravljanje odnosov s strankami -CRM je celovit pristop upravljanja odnosov s kupci in temelji na izbolj-{evanju dejavnikov, ki pove~ujejo lojalnost kupcev, pri ~emer so zelo pomembni osebni odnosi zaposlenih s kupci. Krepitev lojalnosti kupcev najve~krat zahteva spremembo sistemov (informacijski, nagrajevanja, usposabljanja, re{evanja reklamacij, managementa ...), strukture, procesov in kulture. Upravljanje z znanjem - KM temelji na na~rtnih procesih in sistemih, ki pospe{ujejo zajemanje in izmenjavo znanja med zaposlenimi, s ~imer do-se‘emo tudi njegovo nadgradnjo. Uporaba na~rtnega upravljanja z znanjem se odra‘a v dvigu intelektualnega kapitala podjetja, ki je eden od pomemb-nej{ih dejavnikov za doseganje edinstvenih konkuren~nih sposobnosti podjetja. Strate{ka zavezni{tva predstavljajo obliko dogovora med podjetji o zdru-‘itvi dolo~enih virov ali aktivnosti za dosego skupnih interesov, kot na pri- mer: izbolj{anje konkuren~nega polo-‘aja, vstop na nove trge, dostop do redkih znanj ali tehnologij, delitev stro{-kov razvoja … Osredoto~enje na nove tr‘ne prilo‘-nosti temelji na dobrem poznavanju in predvidevanju tr‘nih trendov, kar omogo~a izrabljanje prilo‘nosti, ki nastanejo ob nenadnih spremembah na trgu, kot na primer: sprememba zakonodaje, tehnologije, te‘ave konkurentov … Pristop temelji na dobri informiranosti in sposobnosti hitrega odzivanja na nastale prilo‘nosti. Sistem uravnote‘enih kazalnikov -BSC rabi za pretvorbo vizije podjetja v nabor merljivih ciljev in kazalnikov. Kazalniki zajemajo podro~ja financ, kupcev, notranjih procesov podjetja, inovativnosti in ~love{kih virov. BSC omogo~a ve~jo jasnost in razumljivost strategij, povezanosti osebnih in od-del~nih ciljev s strategijo, bolj{e nadzor izvajanja in prilagajanje strategije spremembam v okolju. 3.0. Namen raziskave Namen raziskave med slovenskimi lesnimi podjetji je bil prou~iti vpliv uporabe raznovrstnih pristopov na podjetja v cilju managementu zagotoviti informacije, ki jih potrebuje za optimalnej{i izbor in uvedbo pristopov. Bolj{e poznavanje zna~ilnosti uporabe pristopov lahko manage-mentu omogo~ijo njihovo u~inkovi-tej{o uporabo in posledi~no vi{jo dol-goro~no poslovno uspe{nost podjetij. 4.0. Metodologija raziskave Vzor~ni okvir V lesno industrijo je bilo na dan 1.1.2000 (Rataj, 2000) uvr{~enih 971 registriranih podjetij v panogah ’Ob-delava in predelava lesa’’ (“DD 20” po Standardni klasifikaciji dejavnosti -SKD) in ’Proizvodnja pohi{tva, druge raziskave in razvoj predelovalne dejavnosti’’ (’DN 36'’ po Standardni klasifikaciji dejavnosti -SKD). V raziskavi sem se osredoto~il na podjetja z ve~ kot 50 zaposlenimi, saj po podatkih iz nestrukturiranih intervjujev management manj{ih podjetij praviloma sistemati~no ne uporablja pristopov za spreminjanje podjetij. Po kriteriju {tevila zaposlenih je lesna industrija na dan 1.1.2000 vsebovala 98 podjetij z ve~ kot 50 zaposlenimi (Rataj, 2000). Od teh podjetij je imelo 8 podjetij oznako “’v ste~aju’’, zaradi ~esar sem jih izlo~il iz raziskave. To pomeni, da je bilo v raziskavo vklju~e-nih 90 podjetij, kar predstavlja tudi velikost prou~evane populacije. Realiziran vzorec Prejeto je bilo 48 veljavnih odgovorov oz. dose‘ena je bila 53,3 % odzivnost. V strukturi realiziranega vzorca je po kriteriju 52. ~lena ZGD (Ur.l. RS 45-2548/2001) v raziskavi sodelovalo 5 majhnih podjetij (dose‘ena 50,0 % odzivnost), 18 srednjih (dose‘ena 47,3 % odzivnost) in 25 velikih (dose‘ena 59,5 % odzivnost). Reprezentativnost vzorca Za preverjanje reprezentativnosti vzorca sem za vsako podjetje iz prou-~evane populacije na osnovi pridobljenih podatkov iz i BON-a (i BON 2001, 2001) za prou~evano obdobje 1997 - 2000 izra~unal devet izbranih kazalnikov in kazalcev poslovne uspe{-nosti. Nato sem prou~evano populacijo razvrstil v dve skupini, in sicer na sodelujo~a in nesodelujo~a podjetja v raziskavi. Med obema skupinama sem s t-testom za testiranje razlik med arit-meti~nimi sredinami izvedel primerjavo med kazalniki poslovne uspe{-nosti. Primerjava med skupinama sodelujo~ih in nesodelujo~ih podjetij po devetih kazalnikih in kazalcih je pokazala, da je povprečna vrednost t-testa za proučevano obdobje 1997-2000 značilno različna (kritična vrednost t porazdelitve je večja od 11,961 pri stopnji tveganja 0,05) za kazalnika: donosnost prihodkov in celotna gospodarnost. Ker med proučevanima skupinama v preostalih šestih kazalnikih in kazalcih ni značilnih razlik, lahko sklenemo, da je proučevani vzorec reprezentativen. Uporabljena metodologija Pri zasnovi in izvedbi empirične raziskave so bile uporabljene naslednje znanstvene metode: • za pridobivanje podatkov iz primarnih virov sem uporabil globinski nestrukturiran intervju in pisno anketo, • t-test med sodelujočimi in nesodelujočimi podjetji za preverjanje reprezentativnosti vzorca, • komparativna metoda za primerjanje ugotovitev raziskave z domačimi in tujimi raziskavami, • diskriminantna analiza za ugotavljanje statistično značilnih razlik med posameznimi skupinami uporabnikov pristopov in kazalniki poslovne uspešnosti, pri čemer je bila uporabljena tudi analiza glavnih komponent in analiza variance, • CHAID metoda (chi square automatic interaction detection) za ugotavljanje statistično značilnih povezav med odvisnimi (poslovna uspešnost) in neodvisnimi spremenljivkami (uporabljeni pristopi). Čas izvajanja raziskave Raziskava je bila izvedena v aprilu in maju 2001. Proučevani pristopi V raziskavi sem prou~eval vpliv 17 pristopov na poslovanje podjetij lesne industrije. Za prou~evanje sem zaradi primerljivosti s svetovnimi podjetji izbral le tiste pristope, ki so zajeti tudi v raziskavi svetovalne hi{e Bain & Company (Rigby, 2001) in se po podatkih iz nestrukturiranih intervjujev uporabljajo tudi med podjetji slovenske lesne industrije. 5.0. Ugotovitve raziskave Raziskava je pokazala naslednje klju~-ne zna~ilnosti pri uporabi pristopov med slovenskimi lesnimi podjetji: 1. 15 % podjetij slovenske lesne industrije ne uporablja nobenega pristopa. Pri poslovodenju se uporablja najve~ 12 pristopov in v povpre~ju so na leto podjetja uporabljala 4,8 pristopov. V raziskavi svetovalne hi{e Bain & Company so prou~evana tuja podjetja v letu 2000 uporabljala povpre~no 10,4 pristopov. Razlika v {tevilu uporabljenih pristopov med tujimi podjetji in slovenskim lesarji izhaja iz strukture populacije slovenskih podjetij, ki so manj{a od prou~evanih tujih podjetij. Drugi razlog za ni‘jo uporabo pristopov med slovenskim lesarji je slab{e poznavanje pristopov ”kot posledica slab{e kadrovske strukture na nivoju managementa in visokega dele‘a posrednega tr‘enja” (Dimovski, 2000). 2. Izmed prou~evanih pristopov so slovenska podjetja najbolj pogosto uporabljala skraj{evanje preto~nih ~asov v skoraj {e enkrat vi{jem dele‘u kot tuja podjetja. Drugi najbolj pogosto uporabljen pristop med slovenskim lesarji je bil strate{ki management, ki je bil uporabljen v skoraj v enakem odstotku kot pri tujih podjetjih (slika 1). Tretji najbolj pogosto uporabljeni pristop je bil TQM, ki so ga slovenska lesna podjetja uporabljala pogosteje kot tuja podjetja. Iz strukture uporab- ijaLeS 54(2002) 12 raziskave in razvoj Slika 1. Pogostost uporabe pristopov med slovenskim lesnimi podjetji v primerjavi s tujimi podjetji Slika 2. Zadovoljstvo z uporabo pristopov med slovenskim lesnimi podjetji v primerjavi s tujino ljenih pristopov med slovenskimi lesnimi podjetji lahko sklepamo, da so podjetja za razliko od tujih podjetij v ve~ji meri osredoto~ena na izbolj{e-vanje operativne u~inkovitosti1 (skra-j{evanje preto~nih ~asov, TQM) in zanemarjajo strate{ko pozicioniranje2 . Izbolj{evanje operativne u~inkovitosti pomeni posnemanje drugih v na~inu dela in kakovosti, kar povzro~a usmerjanje virov na enaka podro~ja kot konkurenti, s ~imer se zmanj{ujejo mo‘-nosti za doseganje izrazitej{e konku-ren~ne prednosti (Porter, 1998). 3. Najmanj pogosto so slovenska lesna podjetja uporabljajo novej{e pristope, kot so: optimiranje stro{kov po aktivnostih (ABC), sistem uravnote‘e-nih kazalnikov (BSC), upravljanje z znanjem (KM), upravljanje odnosov s strankami (CRM), kar se ka‘e tudi v ‘e ugotovljenih slabostih (neu~in-kovito zni‘evanje stro{kov, neustrezen izdel~ni portfelj, odsotnost koncepta u~e~ega se podjetja) zapisanih v strategiji razvoja slovenskega lesarstva (Di-movski, 2000) (slika 1). 4. Pri prou~evanju pristopov je bila ugotovljena najve~ja razlika med tujimi in slovenskimi podjetji pri uporabi: primerjalnega posnemanja-bench-marking, merjenja nivoja zadovoljstva kupcev, strate{kih zavezni{tev, strategiji rasti, najema storitev-outsorcing in viziji ter poslanstvu. Posledice ni‘je uporabe omenjenih pristopov se ravno tako ka‘ejo v ‘e ugotovljenih slabostih podjetij lesne industrije, kot so na primer: slabo poznavanje ciljnih trgov, neustrezni izdel~ni portfelj, nepovezanost podjetij, parcialno nastopanje, proizvodnja usmeritev (Dimovski, 2000). Iz pregleda dose‘enega zadovoljstva z uporabo pristopov med slovenskimi lesnimi podjetji v primerjavi s tujimi podjetji (zajetimi v raziskavi svetovalne hi{e Bain&Company) lahko povzamemo naslednje ugotovitve (slika 2): 5. Najvi{je zadovoljstvo med slovenskim lesnimi podjetji je bilo dose‘eno pri uporabi celovitega obvladovanja kakovosti (TQM) in skraj{evanju preto~nih ~asov, kar potrjuje, da so podjetja izrazito naklonjena pristopom, ki izbolj{ujejo operativno u~inkovitost ob zanemarjanju pristopov, ki vsebujejo strate{ko pozicioniranje (rein‘eniring, oblikovanje klju~nih konkuren~nih sposobnosti), iz ~esar izhajajo slabosti panoge, opisane v ugotovitvi 2. 6. Primerjava zadovoljstva z uporabo pristopov med tujimi in slovenskimi lesnimi podjetji poka‘e, da v zadovoljstvu nastopijo ve~je razlike pri zadnjih petih pristopih. Ni‘je zadovoljstvo z rein‘eniringom (BPR) in upravljanjem z znanjem (KM) med slovenskimi lesnimi podjetji izvira iz narave obeh pristopov, ki med drugim za uspe{no implementacijo zahtevata ve~je investicije in informacijsko tehnologijo in korenite spremembe kulture podjetja. Iz drugih vpra{anj v raziskavi je razvidno, da pogoja pri uporabi teh dveh pristopov nista bila realizirana v zadostni meri. 7. Med pristope, kjer je bilo dose‘e-no najni‘je zadovoljstvo in tudi najve~ja razlika med zadovoljstvom tujih in slovenskih podjetij, se uvr{~ajo strate{-ka zavezni{tva, vertikalne integracije in najem zunanjih storitev. Slabost, ki je razvidna tudi iz strategije razvoja slovenskega lesarstva (Dimovski, 2000) izvira iz preteklih negativnih izku{enj pri doseganju povezav in skupnih sinergij lesarskih podjetij (slika 2). ijaLes 54(2002) 12 6506�866 raziskave in razvoj Slika 3. Indeksi poslovne uspe{nosti 8. Za prou~evanje vpliva {tevila uporabljenih pristopov na poslovno uspe{nost podjetij sem z analizo glavnih komponent iz prou~evanih sedmih kazalnikov poslovne uspe{-nosti oblikoval novo spremenljivko, ki predstavlja indeks poslovne uspe{nosti podjetij in pojasnjuje 59 % variance osnovnih spremenljivk. Na podlagi vpliva na indeks poslovne uspe{nosti sem z metodo Chaid ugotovil, da glede na {tevilo uporabljenih pristopov podjetja lahko razdelimo v tri skupine, in sicer (slika 3): 1. skupina - podjetja, ki uporabljajo od 0 do 2 pristopa, 2. skupina - podjetja, ki uporabljajo 3 do 6 pristopov, 3. skupina - podjetja, ki uporabljajo 7 do 12 pristopov. Iz izra~unane Hi2 in F statistike je razvidno, da imajo podjetja, ki so uporabljala ve~ pristopov, statisti~no zna-~ilen vi{ji indeks uspe{nosti, iz ~esar lahko sklepamo, da z nara{~anjem {te-vila uporabljenih pristopov nara{~a tudi poslovna uspe{nost podjetij (slika 3). 6.0 SKLEP Pričujoči članek prikazuje vpliv uporabljenih pristopov na poslovanje podjetij slovenske lesne industrije z vidika metod poslovodenja. Raziskavi daje veliko uporabno vrednost predvsem primerjava s podobno tujo raziskavo, ki pokaže na še neizkoriščene priložnosti podjetij lesne industrije. Ključne ugotovitve v članku prikazanega dela raziskave so: • podjetja slovenske lesne industrije so v primerjavi s tujimi podjetji pretežno usmerjena v pristope, ki izboljšujejo operativno učinkovitost (TQM, skrajševanje pretočnih časov), kar zmanjšuje njihovo sposobnost za doseganje izrazitejše konkurenčne prednosti; • pristopi, ki vsebujejo strateško pozicioniranje, se uporabljajo necelovito, kar je primer pri strateškem managementu, ali pa se le ti uporabljajo v manjši meri, kar je značilno za BPR in oblikovanje ključnih konkurenčnih sposobnosti; navedeni pristopi namreč temeljijo na inovativnosti izdelkov in procesov, kar ob razvoju ustrezne kulture (vrednote: inovativnost, znanje, spremembe in posameznik) omogoča oblikovanje edinstvenih konkurenčnih sposobnosti podjetja; • zanemarja se uporaba novejših pristopov (ABC, BSC, CRM), ki so podprti z IT in omogočajo učinkovitejši nadzor stroškov, procesov in sistema poslovodenja ter optimalnejše prilagajanje tržnega spleta zahtevam višjih tržnih segmentov, kar bi podjetjem omogočilo doseganje dodane vrednosti na nivoju konkurentov z dražjo delovno silo; • v primerjavi s tujimi podjetij slovenska lesna podjetja v zelo majhni meri uporabljajo pristope, ki temeljijo na povezovanju podjetij (strateška zavezništva, vertikalne integracije, najem zunanjih storitev), kar ne prispeva k zniževanju stroškov poslovanja; • število uporabljenih pristopov je pozitivno vplivalo na poslovno uspešnost podjetij, kar pomeni, da so podjetja, ki so uporabila več pristopov, bila poslovno uspešnejša. Ob trikratnem zaostajanju v dodani vrednosti na zaposlenega za zahodnoevropskimi konkurenti podjetja slovenske lesne industrije zgolj z izboljševanjem operativne učinkovitosti (TQM, skrajševanje pretočnih časov) zahodnih konkurentov ne bodo nikoli dohitela. Management slovenske lesne industrije bi z intenzivnejšo in optimalnejšo uporabo zlasti novejših pristopov (ABC, BSC, CRM, KM), pristopov, ki vsebujejo strateško pozicioniranje (BPR, oblikovanje ključnih konkurenčnih sposobnosti in strateški management), in pristopov, ki temeljijo na povezo- ijaLes 54(2002) 12 raziskave in razvoj vanju podjetij, lahko dosegal ve~jo poslovno uspe{nost, kar je dokazalo tudi nekaj v tujini (z inovativnimi izdelki, procesi in tr‘nim nastopom) zelo us-pe{nih lesnih podjetij. Pri izbiri pristopov se mora management zavedati, da je vsak pristop optimalen v druga~nih okoli{~inah in da na izbor pristopa vplivajo mnogi dejavniki v zunanjem in notranjem okolju podjetja. Zato je za optimalno uporabo potrebno dobro poznavanje tako prednosti kot tudi slabosti pristopov, ki jih razni ponudniki pristopov pogosto za-mol~ijo. Uporaba pristopov mora vsebovati dobro poznavanje notranjega in zunanjega okolja, izbor med seboj skladnih pristopov, kreativno prilagoditve pristopa konkretnim okoli{~i-nam in ustrezno ter pravo~asno uvedbo. Skrivanje problemov le-te {e poglobi in onemogo~a iskanje pravih re{itev. Zato so nadaljnje raziskave na tem pod-ro~ju zelo koristne, saj predvsem poslovno manj uspe{nim podjetjem (ki ponavadi nimajo ~asa za sodelovanje v raziskavi) poka‘ejo elemente, ki so potrebni uspeh v panogi. 1 Operativna u~inkovitost pomeni izvajanje posameznih podobnih aktivnosti bolje od konkurentov. Le ta se odra`a v bolj{i kakovosti, hitrej{em razvoju novih izdelkov in vi{ji produktivnosti. 2 Strate{ko pozicioniranje pomeni oblikovanje klju~nih sposobnosti podjetja z izvajanjem razli~nih aktivnosti od konkurentov ali izvajanje istih aktivnosti na druga~en na~in, kar omogo~a oblikovanje inovativne vrednosti za kupca, ki jo konkurenti te`ko posnemajo. literatura 1. Ansoff H. Igor (1990): Implanting Strategic Management, Prentice/Hall International, Englewood Cliffs, New Jersey 2. Champy James, Nohria Nitin (1996): Fast Forward, The Best Ideas on Managing Business Change, Harvard Business Review Book, Boston 3. Deal E. Terrence, Kennedy A. Allan: The New Corporate Cultures, Revitalizing the workplace after Downsizing, Mergers and Reengineering, Perseus Publishing, Cambridge, 2000 4. Dimovski Vlado, Tratnik Mirko, Korber Jo‘e, Milavec Igor, Zager Miran, A‘man Rozi, Kos Marko, Zupanec Janez, Brajnik Tina, Ambro‘i~ Mateja (2000): Strategija razvoja slovenskega lesarstva z vidika koncipiranja notranjih in zunanjih ukrepov ter aktivnosti za doseganje strate{kih ciljev, Center za mednarodno konkuren~nost - CIC, Ljubljana 5. Drucker F. Peter (1995): Managing in a Time of Great Change, Truman Talley Books/Dutton, New York 6. Grint Keith (1997): Fuzzy Management, Contemporary Ideas and Practices at Work, Oxford University Press, Oxford 7. Hammer Michael (1997): Beyond Reengineering, How the Process - Centered Organization is Changing our Work and our Lives, Harper Business, New York 8. Inkpen Nandan (1995): The Seeking of Strategy Where It Is Not, Strategy Management Journal, Vol. 16, Str. 314-319 9. Kralj Janko (1998): Temelji managementa in naloge managerjev, Visoka {ola za management v Kopru, Koper 10. Mintzberg Henry (1996): Musings on Management, Harvard Business Review, Harvard Business School Press, Boston, Vol. 74 , No. 4, Str. 61-68, 11. Porter E. Michael (1998): What is Strategy?, Business Classics: Fifteen Key Concepts for Managerial Success, Harvard Business Review, Harvard Business School Press, Boston, Str. 74-91 12. Rigby Darrell (2001): Management Tools 2001 -Global results, Bain & Company, Boston 13. Rigby Darrell (2001a): Don’t Get Hammered By Management Fads, The Wall Street Journal, Dow Jones&Company, New York, Str. 3, May 21 14. Robbins Stephen (1991): Organizational Behavior, Prentice Hall, Englewood Cliffs, New Jersey 15. Rock L. Milton (1990): Corporate Restructuring, A Guide to Creating the Premium - Valued Company, McGraw-Hill, New York 16. Schein H. Edgar (1997): Organizational Culture and Leadership, Second edition, Jossey - Bass Publishers, San Francisco 1 7. Schein H. Edgar (1999): The Corporate Culture Survival Guide, Sense and Nonsense About Cultural Change, Jossey-Bass Publishers, San Francisco 18. Strebel Paul (1992): Breakpoints, How Managers Exploit Radical Business Change, Harvard Business School Press, Boston 19. Tav~ar I. Mitja (1999): Razse‘nosti strate{kega managementa, Visoka {ola za management v Kopru, Koper VIRI: i BON 2001 (2001), Bonitete poslovanja za slovenska podjetja, II. izdaja, Novi forum d.o.o., Ljubljana, Rataj Simona (2000): Poro~ilo o registriranih podjetjih za Lesno industrijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Info - link, Ljubljana novi diplomanti [IRCELJ, Dejan Vpliv preboja lepila na oprijemnost poliuretanskih premazov Diplomsko delo (visoko{olski strokovni {tudij) Mentor: PETRI^, Marko Recenzent: GORNIK BU^AR, Dominika Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2002, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 XI, 52 s., 20 preg., 24 sl., 10 ref., sl sl/ en UDK 630*829.17 Pri furniranju ivernih plo{~ se ob~asno pojavlja preboj lepila. Ta pojav povzro~a te`ave pri kasnej{i povr{inski obdelavi furniranih elementov. Na bukovih in hrastovih furniranih vzorcih smo do-lo~ali oprijemnost poliuretanskega laka in sicer v odvisnosti od stopnje preboja lepila. Nekateri vzorci niso bili lu`eni, druge pa smo pred nanosom PU laka lu`ili z vodnim ali z nitro lu`ilom. Vzorce smo testirali z metodo odtrgovanja pe~atov po standardu SIST EN 24624 : 9 7. Ugotovili smo, da se z ve~anjem preboja lepila pri furniranju zmanj{uje oprijemnost PU premaza; mo~no pa na oprijemnost vpliva tudi vrsta lu`ila. Z ve~anjem preboja lepila se poslab{ajo tudi estetske lastnosti, ki so pomemben parameter kakovostne povr{inske obdelave. Klju~ne besede: furnir, ureaformal-dehidno lepilo, povr{inska obdelava, poliuretanski lak, oprijemnost ijaLes 54(2002) 12 OPOMBE: raziskave in razvoj UDK: 630*813 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Estri celuloze s sulfonskimi kislinami Sulfonic esters of cellulose avtorji Gregor REP, e-po{ta: gregor.rep@uni-lj.si Vesna TI[LER, Franc POHLEVEN, vsi Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana S spremembami v kemi~ni zgradbi naravnih polimerov lahko bistveno vplivamo na njihove lastnosti in mo‘nosti uporabe. Prek sulfonatov je bil pripravljen cel spekter derivatov celuloze. Predvsem tozilati so odli~ni intermediati pri pripravi derivatov s posebnimi lastnostmi, saj je tozilatna skupina dobro izstopajo~a in jo je mogo~e zamenjati s {tevilnimi nukle-ofilnimi reagenti, po drugi strani pa lahko rabi tudi kot za{~itna skupina pri nadaljnji funkcionalizaciji preostalih hidroksilnih skupin. Altering the molecular structure of natural polymers enables development of new materials with special properties. Cellulose sulfonates, especially tosylates, have been used as intermediates for further functionalization of cellulose. Tosylate groups can be easily replaced by various nucleophiles to yield derivatives that cannot be prepared directly. On the other hand, tosylate groups may serve as protecting groups in subsequent modifications of the remaining hydroxyl groups. Klju~ne besede: derivati, sulfonati, toziliranje, nukleofilne substitucije, za{~itna skupina Keywords: derivatives, sulfonates, tosylation, nucleophilic displacement reactions, protection group 1. UVOD INTRODUCTION Pridobivanje novih materialov je zadnja desetletja zanimivo raziskovalno podro~je. Naravni polimeri in njihovi derivati imajo pred drugimi materiali nekaj bistvenih prednosti: izvirajo iz naravno obnovljivih virov, so relativno poceni, njihovo pridobivanje, predelava in uni~evanje obi~ajno ne povzro-~ajo ve~jih obremenitev za okolje, v {tevilnih primerih pa je mo‘na tudi recikla‘a. S spremembami v kemi~ni zgradbi naravnih polimerov lahko bistveno vplivamo na njihove lastnosti in mo‘nosti uporabe. Celuloza je najbolj raz{irjen organski polimer na svetu, saj ra~unajo, da je kar polovico vsega ogljika na Zemlji vezanega v njej. Glavna vira celuloze sta les in bomba‘. Celuloza je tako ‘e tiso~letja nenadomestljiv material pri izdelavi obla~il ter gradnji bivali{~ in je od egip~anskega papirusa naprej pomemben del ~love{ke kulture. Prvi derivati celuloze so bili pripravljeni pred ve~ kot 150 leti, dandanes pa jih v svetovnem merilu letno proizvedemo okrog 5 miljonov ton (1). Najbolj znani produkti so acetatna celuloza, nitratna celuloza, viskoza in celofan. Dana{nje raziskave na pod-ro~ju kemije celuloze so usmerjene predvsem v njeno sintezo in pripravo derivatov z novimi, neobi~ajnimi lastnostmi. Sulfonati, predvsem pa toluen- sulfonati, so {e posebej zanimivi, saj lahko prek njih pripravimo cel spekter derivatov celuloze. 2. ZGRADBA IN REAKTIVNOST CELULOZE / STRUCTURE AND REACTIVITY OF CELLULOSE Celulozna molekula je dolga linearna molekula, sestavljena iz D-glukopira-noznih enot, ki so med seboj povezane povezane z 1,4-ß glikozidnimi vezmi (slika 1). Vsaka glukopiranozna enota ima eno primarno hidroksilno (OH) skupino na mestu C6 in dve sekundarni hidroksilni skupini na mestih C2 in C3. Posamezne polimerne verige so preko vodikovih vezi asociirane v vlakna. Stopnja polimerizacije oz. {tevilo enot je odvisno predvsem od izvora molekule ter postopka pridobivanja (slika 1). Estrenje, etrenje, deoksihalogeniranje in oksidacija celuloze ter drugi na~ini pridobivanja njenih derivatov vklju-~ujejo predvsem reakcije na primarnih in sekunarnih hidroksilnih skupinah glukopiranoznih enot. Stopnja substitucije (ang.: degree of substitution, DS) je merilo za obseg reakcije in je podana kot povpre~no {tevilo spremenjenih hidroksilnih skupin v glukozni enoti. Mo‘ne vrednosti DS so zato od 0 do 3. ijaLes 54(2002) 12 raziskave in razvoj Slika 1. Molekularna zgradba celuloze Figure 1. Molecular structure of cellulose Pod estrenjem razumemo reakcije med alkoholi, t.j. spojinami, ki vsebujejo OH skupine, in kislinami. Produkti tak{nih reakcij so ustrezni estri in voda. Zaestri-tev OH skupin z razli~nimi kislinami in njihovimi derivati je eden od prvih in najpogosteje uporabljanih na~inov pridobivanja derivatov celuloze. Znani so predvsem estri z nekaterimi anorganskimi kislinami, npr. oksokislinami du{ika, ‘vepla, fosforja, bora, in razli~ni-mi organskimi kislinami, kot so npr. ni‘je in vi{je alifatske kisline z eno ali ve~ karboksilnimi skupinami, razli~ne aromatske kisline ter njihovimi derivati. 3. ESTRENJE S SULFONSKIMI KISLINAMI / ESTERIFI-CATION WITH SUL-FONIC ACIDS Mo‘nost priprave estrov mono- in polisaharidov s sulfonskimi kislinami je v kemiji dobro znana ‘e ve~ kot 70 let (2). Za sulfonske kisline je zna~ilna funkcionalna skupina -SO2OH, zato je njihova splo{na formula R-SO2OH. Kot reagenti se pri estrenju obi~ajno uporabljajo kloridi ustreznih sulfonskih kislin, saj so bolj reaktivni od samih kislin: R’-OH + ClO2S-R → R’OSO2R + HCl. Poleg ustreznega estra je stranski produkt tak{ne reakcije tudi klorovodikova kislina. Dobljeni estri so stabilni pri kislih, nevtralnih in rahlo bazi~-nih pogojih. Ker te~e ta reakcija hitreje na primarnih OH skupinah kot na sekundarnih, jo lahko uporabimo za za{~ito primarnih OH skupin pred nadaljnjimi reakcijami. V nekaterih primerih ‘elimo namre~ izvesti reakcije le na sekundarnih skupinah, kar pa je zaradi manj{e reaktivnosti skoraj nemogo~e. S pretvorbo OH skupin v estre sulfon-skih kislin pa dobimo hkrati tudi dobro izstopajo~e skupine RSO2O, ki jih je mo‘no naknadno zamenjati z razli~nimi nukleofilnimi reagenti. Tak{ne reakcije imenujemo nukleofilne substitucije (SN). Izraz nukleofilen pomeni, da lahko reagent zaradi prebitka elektronov donira elektronski par za tvorbo kova-lentne vezi in na ta na~in zamenja dolo-~eno funkcionalno skupino. Nukleofilni reagenti so obi~ajno molekule z nevez-nim elektronskim parom, npr. H2O, NH3, H2O2, H2S, itd., ali negativni ioni, npr. OH—, Br—, CN—, SCN—, NO2— itd. Nukleofilnost dolo~enega reagenta, t.j. vpliv reagenta na hitrost SN, se spreminja od reakcije do reakcije, zato absolutne vrste nukleofilnosti ni mogo~e sestaviti. Zaporedje sulfonatnih skupin, ki pri nukleofilnih substitucijah zlahka izstopajo, pa je: CF3SO2O- > p-NO2-C6H4-SO2O- > p-CH3-C6H4-SO2O- > CH3-SO2O-. To pomeni, da je pri SN od omenjenih skupin najla‘e zamenjati CF3SO2O-, najte‘je pa CH3-SO2O-(2,3). V kemiji celuloze sta najpogosteje uporabljana reagenta metansulfonil klorid in p-toluensulfonil klorid (1,4). Slednji je zaradi nizke cene in drugih prednosti {e posebej zanimiv, zato se bomo v nadaljevanju omejili predvsem na njegovo uporabo. 3.1. TOZILIRANJE CELULOZE / TOSYLATION OF CELLULOSE S toziliranjem ozna~ujemo estrenje OH skupin s p-toluensulfonil kloridom (ang. °tudi: °tosyl chloride, TsCl). Prva obse‘nej{a poro~ila o toziliranju celuloze so iz {tiridesetih let prej{njega stoletja (5,6). Toziliranje je mo‘no izvesti v heterogenem sistemu, kar pomeni, da neraztopljeno, trdno celulozo potopimo v raztopino TsCl, ali v homogenem sistemu, pri ~emer raztopini celuloze dodajamo raztopino TsCl. Heterogeno toziliranje poteka najbolje v bazi~nih raztopinah, ob velikem prebitku TsCl (slika 2). Znano je, da je najprimernej{e topilo piridin, saj ugodno vpliva na hitrost reakcije. Odvisno od ~asa reakcije, ki lahko zna{a od 30 minut do 4 dni, so bile v tak{nem sistemu opa‘ene DS vrednosti od 0,2 do 2,0. Ugotovljeno je bilo tudi, da je reaktivnost primarnih OH skupin veliko ve~ja, kot reaktivnost sekunarnih OH skupin (tudi do 10-krat), kar je zna~ilno tudi za druge poli-in oligosaharide in je predvsem posledica steri~nih vplivov (2,3,5,6). Molekula reagenta ima postorsko gledano namre~ la‘ji dostop do primarnih OH skupin, kot do sekundarnih. S 13C-NMR spektroskopijo je bilo {e dokazano, da je reaktivnost OH skupin na mestu C2 ve~ja kot reaktivnost OH skupin na mestu C3, vendar je razlika v primerjavi z reaktivnostjo primarnih skupin manj{a (7) (slika 2). Pri heterogenem toziliranju v navzo~-nosti organskih baz so bile opa‘ene tudi nekatere stranske reakcije, ki so podrobno opisane v literaturi (2,8,9). Najve~ te‘av obi~ajno povzro~a klori-ranje, pri ~emer prisotni kloridni ioni zamenjajo tozilatne skupine: Cel-OTs + Cl— → Cel-Cl + TsO—. Pojav je posebej opazen pri vi{jih temperaturah, ijaLes 54(2002) 12 raziskave in razvoj vendar se mu je s pravilno izbiro reakcijskih pogojev mogo~e skoraj v celoti izogniti. Toziliranje v homogenih sistemih, kjer je celuloza raztopljena v zmesi N,N-dimetilacetamid/LiCl, omogo~a skraj{anje reakcijskih ~asov. Razli~ni avtorji poro~ajo, da so ‘e v 12 urah dosegli DS vrednosti do 2,4 (10,11). Na ta na~in se zmanj{a tudi poraba reagenta in omogo~i bolj{a kontrola DS. Z izbiro reakcijskih pogojev lahko torej vplivamo na potek reakcije na posameznih OH skupinah celuloze. Primerne metode za kemijsko karakterizacijo tozilatov so predvsem kvantitativna analiza vsebnosti ‘vepla, du{ika in klora ter FT-IR (12, 13) in 13C-NMR spektroskopija (7, 13). Pri termogravimetri~nih analizah tozilirane celuloze je bilo ugotovljeno, da se razkroj na zraku pri~ne ‘e pri temperaturah nad 110°C in je povezan s cepitvijo tozilatnih skupin (14, 15) . V atmosferi du{ika in argona so te temperature nekoliko vi{je in odvisne od DS (16, 17). 4. NADALJNJA FUNKCIONALIZACIJA / (SUBSEQUENT FUNCTIONALIZATION ^eprav so tozilirani polisaharidi na{li svoje mesto v razli~nih tehnologijah -zelo primerni so npr. za vezavo bio- Slika 3. Derivati celuloze, sintetizirani preko tozilata (4) Figure 3. Cellulose derivatives prepared from cellulose tosylate (4) molekul na trdno fazo (18, 19), pa so predvsem odli~ni intermediati pri pripravi polimerov s posebnimi lastnostmi. S preferen~nim toziliranjem OH skupin na mestu C6 pri celulozi in naknadno zaestritvijo {e prostih sekundarnih OH skupin z anhidridi raz-li~nih organskih kislin so bili pripravljeni {tevilni me{ani estri. Na ta na~in je mo‘no pridobiti razli~ne amfifilne materiale s kontrolirano hidrofilnost-jo/hidrofobnostjo in z zelo nenavadnimi lastnostmi, prav tako pa vodotopne derivate, ki jih je mo‘no uporabiti pri dizajnu novih, supramolekularnih celuloznih struktur (11, 20-22). Nukleo-filne substitucije tozilatnih skupin omogo~ajo pripravo {tevilnih derivatov celuloze. Slika 3 prikazuje nekatere nukleofilne reagente in dobljene produkte (slika 3). Veliko raziskav je bilo opravljenih na podro~ju halogeniranja s halogenidi alkalijskih kovin. Ugotovljeno je bilo, da te~e substitucija TsO— z X—, X = Cl, Br, I, selektivno na mestu C6, hitrost reakcije pa je odvisna tudi od kovinskega iona. Selektivnost reakcije omogo~a dolo~anje porazdelitve tozilatnih skupin v tozilirani celulozi (6, 11, 12, 22). Prek deoksihalogenirane celuloze je mo‘no pripraviti 5,6-nenasi~ene derivate (23). Zanimive so tudi substitucije tozilatnih skupin s fluorescen~no aktivnimi reagenti (24) in kiralnimi amini (25). 5. SKLEP / CONCLUSION V zadnjem ~asu je opazen znaten razmah raziskav na podro~ju pridobivanja derivatov celuloze, kar je najverjetneje posledica razvoja analiznih in drugih kemijskih metod ter potrebe po vse bolj specifi~nih materialih. Pri~ujo~i prispevek podaja kratek pregled raziskav na podro~ju estrenja celuloze s sulfon-skimi kislinami in nakazuje {tevilne mo‘nosti uporabe tako dobljenih produktov. revijaLes 54(2002) 12 raziskave in razvoj literatura 1. Klemm D, Philipp B, Heinze T, Heinze U, Wagenknecht W: Comprehensive Cellulose Chemistry. 2. zvezek. Weinheim, Germany, Wiley-VCH, 1998: 3 75 s. 2. Ball DH, Parrish FW.: Sulfonic Esters of Carbohydrates: Part I. Advan. Carbohydr. Chem., 23(1968); 233-280. 3. Ti{ler M.: Organska kemija. Ljubljana, Slovenija, Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, 1982: 483 s. 4. Ishizu A.: Chemical Modification of Cellulose. V: Hon DNS, Shiraishi N. Wood and Cellulosic Chemistry. 1. iz., New York: Marcel Dekker, Inc., 1991: 757-800. 5. Honeyman J.: Reactions of Cellulose. Part I. J. Chem. Soc., (1947); 168-173. 6. Heuser E, Heath M, Shockley WMH.: The Rate of Esterification of Primary and Secondary Hydroxyls of Cellulose with p-Toluenesulfonyl (Tosyl) Chloride. J. Am. Chem. Soc., 72(1950); 670-674. 7. Takahashi SI, Fujimoto T, Barua BM, Miyamoto T, Inagaki H.: 13C-NMR Spectral Studies on the Distribution of Substituents in Some Cellulose Derivatives. J. Polym. Sci., Part A: Polym. Chem., 24(1986); 2981-2993. 8. Pacsu E.: Sulfonylation. Methods in Carbohydr. Chem., 3(1963); 251-259. 9. Roussel C, Popescu C, Fabre L.: Synthesis of p-toluenesulfinic esters of cellulose and ß-cyclodextrin. Carbohydr. Res., 282(1996); 307-313. 10. McCormick CL, Callais PA.: Derivatization of Cellulose in Lithium Chloride and N-N-Dimethylacetamide Solutions. Polymer, 28(1987); 2317-2323. 11. Heinze T, Rahn K.: Cellulose-p-Toluenesulfonates: A Valuable Intermediate in Cellulose Chemistry. Macromol. Symp., 120(1997); 103-113 . 12. Heinze T, Rahn K.: Synthese und Folgechemie von Cellulose-p-toluensulfonsäure-estern - Pool für neuartige Funktionspolymere. Papier, 12(1996); 721-729. 13. Rahn K, Diamantoglou M, Klemm D, Berghmans H, Heinze T.: Homogeneous Synthesis of Cellulose p-Toluenesulfonates in N,N-Dimethylacetamide/LiCl Solvent System. Angew. Makromol. Chem., 238(1996); 143-163. 14. Jain RK, Lal K, Bhatnagar HL.: Thermal Studies on C-6 Substituted Cellulose and Its Subsequent Phos-phorylated Products in Air. Thermochim. Acta, 97(1986); 99-114. 15. Jain RK, Lal K, Bhatnagar HL.: Thermal Studies on C-6 Substituted Cellulose and Its Subsequent C-2 and C-3 Esterified Products in Air. Eur. Polym. J., 22(12) (1986); 993-1000. 16. Trask BJ, Drake GL, Margavio MF.: Thermal Properties of Tritylated and Tosylated Cellulose. J. Appl. Polym. Sci., 33(1987); 2317-2331. 17. Heinze TH, Rahn K, Jaspers M, Berghmans H.: Thermal Studies on Synthesized Cellulose p-Toluenesulfonates. J. Appl. Polym. Sci., 60(1996); 1891-1900. 18. Nilsson K, Mosbach K.: Immobilization of Ligands with Organic Sulfonyl Chlorides. Methods Enzymol., 104(1984); 56-69. 19. Albayrak N, Yang ST.: Immobilization of Aspergil-lus oryzae ß-galactosidase on tosylated cotton cloth. Enzyme Microb. Technol., 31(2002); 371-383. 20. Heinze T, Rahn K.: The First Report on a Convenient Synthesis of Novel Reactive Amphiphilic Polysac-charides. Macromol. Rapid Commun., 17(1996); 675-681. 21. Heinze TH, Rahn K, Jaspers M, Berghmans H.: p-Toluenesulfonyl Esters in Cellulose Modifications: Acylation of Remaining Hydroxyl Groups. Macromol. Chem. Phys., 197(1996); 4207-4224. 22. Heinze T, Rahn K.: New Polymers from Cellulose Sulphonates. J. Pulp Paper Sci., 25(4) (1999); 136-140. 23. Bauer [, Tihlárik K.: 5,6-Unsaturated Derivatives of Cellulose. Carbohydr. Res., 15(1970); 418-420. 24. Koschella A, Haucke G, Heinze T.: New Flourescence Active Cellulosics Prepared by a Convenient Acylation Reaction. Polymer Bull, 39(1997); 597-604. 25. Heinze TH, Koschella A, Magdaleno-Maiza L, Ulrich AS.: Nucleophilic Displacement reactions on tosyl cellulose by chiral amines. Polymer Bull, 46(2001); 7-13 . novi diplomanti STARMAN, Klemen Krivljenje enostransko profiliranih MDF plo{~ Diplomsko delo (visoko{olski strokovni {tudij) Mentor: MEDVED, Sergej Recenzent: RESNIK, Jo`e Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2002, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, Cesta VIII/34 X, 34 str., 9 pregl., 16 sl., 10 vir., 2 pril., sl, en UDK 630*862.3 Letve in ostali elementi, izdelani iz MDF plo{~, se v procesu nadaljne obdelave deformirajo oz. krivijo. Namen diplomske naloge je bil poiskati vzroke za krivljenje. Za izvedbo poizkusov smo uporabili preizku{ance iz MDF plo{~, nazivne debeline 25 mm. Polovico preizku{ancev smo skobljali obojestransko, drugo polovico pa enostransko. Med potekom testiranja smo merili vpliv posamezaih operacij na krivljenje preizku{ancev. lzmerili smo dimenzijsko obstojnost dekorativnega laminata ob spremembi temperature in vertikalno porazdelitev prostorninskih mas za razli~no skobljane preizku{ance. Meritve so pokazale, da se preizku{anci ukrivijo takoj, ko jih poskobljamo ali oplemenitimo z dekorativnim laminatom. Pri tem smo ugotovili, da je velikost ukrivljenosti odvisna tudi od globine skobljanja, saj so se neskobljani preizku{anci ukrivili minimalno. Z meritvami vertikalne porazdelitve prostorninskih mas smo potrdili domnevo, da je zaradi enostranskega skobljanja nastala asimetrija, karje vplivalo na krivljenje. Pri meritvah dimenzijske obstojnosti dekorativnega laminata pa smo opazili, da se le-ta zaradi izpostavitve visoki temperaturi skr~i, vendar pride po klimatiziranju do skoraj popolnega raztezka. Sklepamo, da ima dekorativni laminat vpliv samo na za~asno, na trajno ukrivljenost pa je skoraj nima. Ugotovili smo, da enostransko skobljanje povzro~i asimetri~nost MDF plo{~e po prerezu, posledica tega pa je njeno krivljenje. Krivljenje je odvisno tudi od debeline odvzetega materiala, saj z ve~anjem odvzema nara{~a simetri~nost in s tem velikost ukrivljenosti. Da bi se v prihodnje izognili krivljenju pri izdelkih, izdelanih iz MDF plo{~, priporo~amo izogibanje ve~jim globinam skobljanja in obojestransko skobljanje. Klju~ne besede: MDF, krivljenje, asimetrija, vertikalna porazdelitev prostor-ninskih mas ijaLes 54(2002) 12 raziskave in razvoj opravičilo V prej{nji {tevilki nam jo je zagodel tiskarski {krat, ki je v strokovnem ~lanku Vrednotenje kakovosti povr{inske obdelave lesa in lesnih tvoriv avtorja Matja`a Pavli~a zamenjal z Marjanom, svoje prste pa je po{teno vme{al v ~lanek Ortotropne lastnosti lesa avtorja Nika Torellija, kjer je simbole zamenjal le z njemu znanimi znaki. Zaradi razumljivosti objavljamo formule iz tega ~lanka {e enkrat. Za napake se obema iskreno opravi~ujemo. Ortotropne lastnosti lesa, avtor Niko TORELLI novi diplomanti ZDE[AR, Primo` Prou~evanje kriterijev za oblikovanje spletne strani lesarskega podjetja Diplomsko delo (visoko{olski strokovni {tudij) Mentor: TRATNIK, Mirko Recenzent: OBLAK, Leon Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2002, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, Cesta VIII/34 VII, 44 str., 15 pregl., 17 sl., 8 vir., sl, en UDK 004.738.52:674 Zbrali in analizirali smo kriterije, ki odlo-~ilno vplivajo na kon~ni izgled spletne strani. Po zbranih kriterijih smo ocenili spletne strani 8 izbranih podjetij, proizvajalcev kuhinjskega pohi{tva. Dobljeni rezultati so pokazali, da slovenska podjetja vse preve~ uporabljajo spletne strani le kot sredstvo za predstavitev podjetij samih To pa ne prepri~a potencialnega kupca, da bi si spletno stran podrobno ogledal, kaj {ele, da bi izdelek tudi kupil. Tuja podjetja pa dokazujejo, da je splet {e en dodaten medij, brez katerega v prihodnosti ne bo mo~ poslovati. Zato ga `e sedaj uporabljajo za prodajo svojih izdelkov in storitev, pridobivanje povratnih informacij o podjetju in izdelkih. Klju~ne besede: internet, analiza kriterijev, oblikovanje spletne strani ijaLes 54(2002) 12 znanje za prakso Su{enje lesa z mikrovalovi avtor Pavel OJSTER[EK UVOD Moji prvi poskusi sušenja lesa v mikrovalovni pečici za kuhanje hrane segajo v leto 1989, ko smo se v tovarni Stol srečevali s problemom prevelikih zalog bukovega lesa in iskali rešitve za hitrejše obračanje kapitala, ki je bil vezan v te zaloge. Čeprav so bila odkritja na začetku malo uporabna za prakso, pa sem pri svojem delu poleg problemov odkril veliko prednosti, ki jih ponuja takšno sušenje lesa. Za nekaj let sem prekinil s poskusi in čakal, da se mi ponudi priložnost za ponovno odkrivanje neznank v zvezi z mikrovalovnim sušenjem lesa. V lanskem letu sem prišel do nekaterih za prakso zelo uporabnih rešitev, ki vam jih bom predstavil v tem članku. DELOVANJE MIKROVALOVNE PEČICE Električni tok z napetostjo 220 V se v transformatorju spremeni v enosmerni tok zelo visoke napetosti, ki je pogoj za impulzno delovanje magnetrona. To je najpomembnej{i del pe~ice in ustvarja mikrovalove, ki imajo elektromagnetni zna~aj. V to podro~je sodijo tudi vidna svetloba, infrarde~a in ultra-vijoli~na svetloba ter radijski valovi. Po frekvenci so zelo podobni radijskim valovom in zanihajo 2,5 x109 s-1 (Hz). Ti mikrovalovi se raz{irijo v prostor za su{enje lesa, kjer se od kovinskih sten, stropa in dna, odbijajo 2 x 106 v sekundi. Pri tem prodirajo skozi porcelan, steklo, plastiko, papir in druge snovi, ne da bi v njih povzro~ili kak{no spremembo. Ko pa zadenejo v hrano, les, za~nejo premikati (pospe{evati) molekule teko~ine, med katerimi pride do trenja, ki razvije toploto do vre-li{~a, s pomo~jo katere teko~ina izpari. Na tak{en na~in poteka su{enje kosa 3-4 cm globoko z vseh strani. Pri ve~jih debelinah pa se sredina posredno segreje. Teko~ina se v obliki pare prek odprtin, ki so v dvojni steni ohi{ja, z zamikom izlo~a v prostor. Sam magnetron s~asoma oslabi in po{ilja manj valov v pe~ico. Vsako pri‘iganje prazne pe~ice ga lahko po{koduje ali celo uni-~i, zato postavimo v pe~ico vsaj kozarec vode. NEKAJ PRAVIL ZA VARNO DELO 1. Les v mikrovalovni pe~ici su{ite na lastno odgovornost! 2. Pri delu moramo upo{tevati vse varnostne predpise, ki jih predpisuje proizvajalec pe~ice! 3. ^e opazite dim ali ogenj v lesu, pustite vrata zaprta, izklopite pe~ico in prekinite dovod elekt-ri~ne energije. 4. Pe~ice ne smete uporabljati; - ~e se vrata ne zapirajo pravilno, - ~e so po{kodovani te~aji vrat, - ~e so po{kodovane tesnilne povr{ine na vratih, - ~e je po{kodovana kovinska mre‘a okna na vratih, - ~e se v prostoru za su{enje pogosto iskri, ne da bi bili navzo~i kovinski deli. 5. Ne vstavljajte lesa, v katerem so kovinski deli! 6. Pe~ica naj bo na ravni podlagi, 1 m oddaljena od vseh drugih aparatov. 7. Su{enje opazujemo najmanj 25 cm od pe~ice. Nikakor pa ne pritiskajte glave na steklo vrat, ker so mikrovalovi posebno nevarni za o~i. PREDNOSTI IN SLABOSTI SU[ENJA Z MIKROVALOVI Najve~ja slabost su{enja z mikrovalovi je v tem, da je pe~ica ob nestrokovni uporabi in neustreznem vzdr`evanju zelo nevarna za ~loveka. LES SU[IMO V VSEH VLA@NOSTIH STANJIH Najve~ja prednost tak{nega na~ina su-{enja je v tem, da brez napak v zelo kratkem ~asu posu{imo popolnoma sve‘ les s prisotnostjo str‘ena in skorje. Pri tem se skorja trdno prisu{i na les in nam slu‘i kot dekorativni element (slika 2). ^e ne bi bilo nevarnosti v‘iga v sredini kosa zaradi visoke temperature pri enem ciklusu su{enje, bi tak{no su-{enje opravili najkasneje v dveh urah.V praksi je najbolje, da su{enje sve‘ega ijaLeS 54(2002) 12 znanje za prakso Slika 1. Delovanje mikrovalovke Slika 2. Slika 3. Slika 4. lesa opravimo v dveh ali ve~ stopnjah z vmesnim ohlajanjem. Tako se izognemo nevarnosti v‘iga (slika 1), na ohlajenem kosu pa z merjenjem spremljamo vsebnost vlage v lesu. ^ela sve‘e-ga lesa prema‘emo z PVA lepilom, ki varuje les pred ~elnimi razpokami. Samo lepilo mora biti med su{enjem v sve‘em stanju in ne v posu{enem filmu, ki v na{em primeru ne ustvarja nobene za{~ite. Pri sve‘em nanosu lepila se del izlo~ene vode v lumnih ~elnih celic zaradi podtlaka zamenja z molekulami lepila, ki v procesu su{enja predstavljajo u~inkovito zaporo pred prevelikim ~elnim izparevanjem vode. Proti koncu su{enja se zunanji lepilni film zatrdi. Str‘en v obdelovancih upo~asni hitrost su{enja. ^as su{enja je tako odvisen od mo~i, s katero su{imo, od velikosti su{ilnega kosa, od za~etne vla‘no-sti, od vrste lesa ter od vsebnosti skorje in str‘ena. LES SU[IMO V ENEM KOSU V mikrovalovnem su{ilniku les vedno su{imo v enem kosu, naknadno pa ga lahko raz‘agamo v manj{e elemente. Zakaj tako? Poskusi so pokazali, da prihaja pri su{enju ve~ kosov naenkrat do prevelikega odstopanja v vlagi med posameznimi kosi (do 10 %). Pri tem sem uporabil vse ~arovnije s prestavljanjem, vrtenjem in postavljanjem elementov. ORIENTACIJSKI PARAMETRI SU[ENJA Praksa je pokazala, da zadostuje, ~e sve‘ les z mikrovalovi posu{imo na kon~no vla‘nost med 15 % in 20 %. Pri tem ni nevarnosti, da bi v procesu klimatizacije nastale po{kodbe v obliki razpok, ~eprav bo vlaga v nekaj tednih padla pod 10 %. S postopkom tem-periranja v klasi~ni su{ilni komori lahko v 24-ih urah zmanj{amo vlago v elementih na 6 %. Kontrolne vilice so po procesu su{enja pokazale zelo majh- ne notranje napetosti, kar nas pripelje do sklepa, da ve~ina vode izhaja iz lesa v plinasti obliki. Tako tudi napetosti, ki se ustvarjajo v procesu klimatizacije ne morejo resno ogroziti kvalitete po-su{enega kosa. Podal bi vam nekaj okvirnih ~asov su{enja in mo~i, ki sem jih dobil s su{enjem popolnoma sve‘ih vzorcev, dimenzij 150 x 80 x 30 mm. Ven~asto porozne drevesne vrste (hrast, jesen, akacija) su{imo z maksimalno mo~jo 200 W v dveh ~asovnih intervalih (40 in 25 minut) z vmesnim ohlajanjem. Su{enje str‘ena je pri hrastu zelo zahtevno in ga je potrebno izvajati v ve~jem {tevilu su{ilno-hla-dilnih intervalov. Dobro su{e~e lesove lahko su{imo z mo~jo 500 W, 30 in 15 minut z vmesnim ohlajanjem. ^e les {e ni suh, ga su{ite {e 15 minut. SU[ENJE REZBARSKIH IN STRU@ENIH IZDELKOV, IZDELANIH IZ POPOLNOMA SVE@EGA LESA Celotna zgodba ima nenavaden za~e-tek, saj se je rodila na predstavitvi mikrovalovnega su{enja ljubiteljem rez-barjenja, da bi hitro in kvalitetno pripravili les za tak{no dejavnost. Nekateri so predstavili svoj na~in klesanja sve‘ega lesa, ker ob tem ~utijo vonj in sokove, ki jim pomenijo tudi inspiracijo in s tem zavra~ajo delo z ‘e posu-{enim kosom. Seveda si ‘elijo na koncu posu{iti tak izdelek hitro in brez tveganja. Pri tem uporaba PVA lepila za za{~ito ~el odpade. Pogovor se je razvil, predlogi so padali in kresala so se mnenja {e nekaj ur po uradnem delu. Ob sebi sem imel mo{kega srednjih let, ki je bil zagrizen ~ebelar, in iz njega so kar leteli hvalospevi o ~ebeljem vosku in medu. Upam si trditi, da pri tem ni pozabil izre~i niti ene hvalnice tem ~e-beljim produktom. Takrat se je v meni rodila misel: ” Kaj, ~e bi izklesano figuro iz sve‘ega lesa premazal z medom ijaLes 54(2002) 12 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja Upravni odbor in generalna skup{~ina CEI-Bois, Salzburg, 18.-19. november 2002 Zasedanje najvišjih organov evropske konfederacije lesne industrije v Salz-burgu je bilo, po oceni udeležencev, zgodovinsko. Število članic v CEI Bois je naraslo na število 26, na samem zasedanju generalne skupščine pa je bila kot 27. članica sprejeto še nacionalno združenje lesarjev Estonije, zaradi česar je bil na tokratnem zasedanju sprejet bistveno dopolnjen in spremenjen statut konfederacije. Zaradi boljših možnosti vsebinskega dela v konfederaciji se bo v bodoče okrepila avtonomija delovnih grup, zmanjšale kompetence UO, o vseh ključnih stvareh pa bo odločala generalna skupščina, ki bo odslej zasedala dvakrat letno. V ponedeljek 18.11.2002 je UO CEI Bois uspešno opravil svoje delo in obravnaval naslednje točke dnevnega reda: EU “Forestry and Forest-Based industry related Committee”, vsebino CEI-Bois delovnih grup, Business Support Programme, priprava na generalno skupščino, dodatni člani v CEI-Bois in izmenjava informacij o najpomembnejših ekonomskih gibanjih v posameznih državah članicah CEI-Bois. V torek 19.11.2002 je bila generalna skupščina CEI Bois, po pripravljenem dnevnem redu in dodelani vsebini, ki je razvidna iz 6. točke dnevnega reda UO CEI Bois in je uspešno zaključila svoje delo. Izvoljen je bil nov (star) predsednik CEI Bois Bo BorgstrDm (predstavnik Finske asociacije) za naslednji dve leti. Naslednja generalna skupščina CEI Bois bo 19. februarja 2003 v Bruslju. Seminar “Social dialogue in wood sector”, Confamedera/CEI-Bois, Madrid, 29. november 2002 GZS-Zdru‘enje lesarstva se je udele-‘ilo predstavitve seminarja z naslovom “Social Dialogue in Wood Sector”, ki ga je vodila {panska lesarska federacija CONFAMEDERA, s pomo~jo ostalih ~lanic CEI-Boisa (nacionalne deloda-jalske organizacije). Projekt je bil financiran s strani Evropske komisije, v zadnji fazi projekta pa je bila vklju-~ena tudi EFBWW (Evropski trgovinski sindikat). Vsebina projekta se je nana{ala na podpodro~ji DD20 in DN36.1 (NACE), glede na to, da v ve~ini dr‘av pogajalska struktura vklju-~uje obe podpodro~ji v lesni industriji. Na samem seminarju sta bila predstavljena dva modela, ki sta prisotna v kolektivnih pogajanjih v lesarskih panogah dr‘av EU: * Centralizirani model (kolektivna pogajanja se vr{ijo na nacionalnem nivoju), prisoten v naslednjih dr‘avah, ki so sodelovale v projektu: B, I, NL, P, E, AU, N, DK in FIN; * Decentralizirani model (kolektivna pogajanja se vr{ijo lokalno): UK, IR, I, N in LX. Po predstavitvi projekta so bili udele-‘enci seminarja navzo~i na sami delavnici, kjer je bila Slovenija ob vsaki temi posebej izzvana kot pridru‘ena ~lanica. Na sami delavnici je bilo obravnavanih skupaj {est tem: “Collective Bargaining Articulation”, “Human Resources Training”, “Productive Innovation &Functional Mobility”, “Working-Time Flexibility”, “Safety&Prevention of Risks” in “Gender Equality”. iz vsebine ijaLes 54(2002) 12 GZS - Zdru`enje lesarstva LISTA DOKUMENTOV, KI JIH JE CEI-BOIS IZDAL V LETU 2002 DATE 07.01. 09.01 10.01 15.01 1701 24.01 NR ITEM SENT TO 1571 Use of arsenic compounds for wood preservation Member federations 1572 Consultation on EU Working Group Final Report (06/01/2002) on “The enhanced use of wood” Member federations, WG Promotion of wood 1573 Call for letters of support to national delegates concerning CEI-Bois proposal for revision of Chapter 44 of the Harmonised System 15 74 Invitation to meeting of working group on “Technical Affairs” 15 75 European Survey on Barriers to trade for wood and wood products: final missions 15 76 Invitation to meeting of working group on “Environmental Affairs” 1577 The 6th E.A.P.: voting in plenary session (2nd reading EP) 1578 CEI-Bois Statutes / CEI-Bois Contributions 1579 Draft Directive on the protection of workers against noise in the workplace 1580 European Wood Day - INVITATION 1581 Managing Board 19 March 2002 - Invitation Managing Board members Member federations WG technical Affairs, Member federations Member federations, WG “International Affairs” WG Environmental Affairs, Member Federations WG Environmental Affairs, Member Federations Member federations / Members of the Presidium Member federations, WG “Social Affairs” Member federations Member federations 1582 Draft Proposal for a Council Directive amending Directive 89/109/EEC on “materials and articles intended to come into contact with foodstuffs” Member federations, Working group “Technical Affairs” 25.01 31.01 01.02 05.02 06.02 08.02 13.02 14.02 19.02 22.02 26.02 04.03 05.03 06.03 08.03 1582 Annex Draft Industry Group Practices on Traceability of Materials and Articles intended for food contact - January 2002 1583 Draft Directive on the protection of workers from risks from exposure to mechanical vibrations 1584 Consultation document on the review of the “New Approach” 1584 Annex Proposal for reply 1585 General Product Safety 1586 Boost Building - CTBA research proposal 1587 Xyloreach - Involvement of member federations 1588 General System of Preferences Member federations 1589 CPD and mandates - Survey on wood products 1590 Green Paper on Consumer Safety 1591 Report on the meeting of SG 18 “Structural Timber Products” of the Group of Notified Bodies under the CPD (24 January 2002, Copenhagen) Member federations, Working group “Technical Affairs” 1592 CEI-Bois communication strategy on biomass 1593 Invitation and agenda working group Social Affairs 1594 FAO Standard for Phytosanitary measures. Guidelines for regulating wood packaging material in international trade 1595 European Wood Day - Encouragement members 1596 Communication on sales promotions in the Internal Market 1597 Consultation on e-economy 1598 Invitation and agenda CEI-Bois working group “International Affairs” 1599 CEEI Missions to Australia and Japan 1600 Reminder and information: meetings of the working group Social Affairs and of the Sectorial Social Dialogue committee on 8 March 1601 Minutes of the meeting of the working “Technical Affairs” held in Brussels on 1 February 2002 1602 Meeting of the CEI-Bois presidium on 18 March - Invitation 1603 Reminder: wg International Affairs 1604 Classification by product (CPA) 1605 2nd consultation round on EU Working Group Final Report (06/01/2002) on “The enhanced use of wood” 11.03. 1606 Managing Board 19/3/2002 - Note for the attention of the participants 1607 Meeting of Efbww and CEI-Bois, 15 May 2002 13.03. 1608 Minutes of the meeting of the WG “Social Affairs” Member federations, Working group “Social Affairs” Member federations, WG “Technical Affairs” Member federations, WG “Technical Affairs” Member federations WG “Technical Affairs” WG “Technical Affairs” WG International Affairs Technical Affairs Member federations Member federations, WG Technical Affairs WG Environmental Affairs, Member Federations WG Social Affairs, Member Federations WG Technical Affairs, Member Federations Member federations Member federations Member federations WG International Affairs, Member federations WG International Affairs, Member federations WG Social Affairs, Member federations WG Technical Affairs, Member federations Presidium WG International Affairs, Member Federations International affairs Member federations, WG Promotion of wood Member federations, Managing Board WG “Social Affairs”, Member federations WG “Social Affairs”, Member federations ijaLeS 54(2002) 12 letno kazalo LES wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 54 Stran 1 - 448 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Letno kazalo ~lankov po rubrikah, naslovih in avtorjih Glavni urednik: prof. dr. dr h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC univ dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ dipl. inž. Direktor: dr. mag. Jože KORBER Ljubljana 2002 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Združenjem lesarstva Anketa Napovedi in na~rti za leto 2002 3 Informativni dan 2002 Sanja PIRC 51 Ars les Marijan Vodnik, rezbar Stane MESAR 46 Muzej VRBOVEC Sanja PIRC 91 Godala – in{trumenti, kjer umetni materiali {e niso zamenjali lesa Florjan [TIGL 133 Te~aj rezbarjenja v Trzinu Stane MESAR 179 Čarobnost lesa - Sutrio 2002 Marijan VODNIK 315 Korenine Darinka KOZINC 357 Izpopolnjevanje nasprotja Srečko ORNIK 403 GZS informacije Informacije GZS - Zdru‘enja lesarstva 23, 69, 113 , 15 7, 201, 249, 293, 337, 381, 423 Intervju PARON – par excellence Po SL[ Maribor veje sve‘ veter Umetnost in znanost z roko v roki – Intervju s prof. dr. Igorjem Grabcem Bolj{a informatizacija poslovanja Slovesnski ISTITUTI CALLEGARI – misija mogo~ega? Sanja PIRC Kratke vesti Slovesna otvoritev novega salona pohi{tva BREST Zdru‘eni smelo v nov investicijski ciklus Nagrada za najbolj urejene prodajalne 2001 Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije Vanicek in MUHLBOCK: Zdru‘itev znanja o su{enju lesa na enem mestu V Nem~iji je 22. september – dan kuhinj 14. bienale starih in umetnostnih obrti Nem{ki proizvajalci kuhinj so optimisti LIP BLED, prejemnik znaka kakovosti v graditeljstvu za storitev monta‘e stavbnega pohi{tva Mednarodni pohi{tveni sejem v Milanu Slovenski stavbarji pesimisti~ni MARLES na {vedskem trgu Ob~ni zbor Zveze lesarjev Slovenije LIP BLED prejemnik certifikata ISO 14001 ELAN lani uspe{en Spomladanski {tudentski banket 2. vseslovenska rezbarska razstava v Solkanu Podelitev prvih energetskih izkaznic za stavbe Zvone Novina {e 5 let na ~elu NOVOLESA Hi{ni sejem v Schachermayerju Slovensko pohi{tvo v ZDA Velik potencial Grecon tehnike zobatih spojev za konstrukcijski les LIP Bled Merkur Comet SVEA Zagorje Egoles Gospodarsko razstavi{~e Mednarodni lesni sejem Celovec JAVOR Pivka d.d. – izdelali prvo dvoeta‘no stiskalnico za proizvodnjo plo{~ iz umetnih mas Sanja PIRC 29 Sanja PIRC 75 Fani POTOČNIK 255 Sanja PIRC 343 Sanja PIRC 433 2 Janko KEBLER 3 3 Stane MESAR 4 4 Fani POTOČNIK 5 28 Fani POTOČNIK 37 50 51 51 Branislav RAJI] 89 Stane MESAR 94 95 95 95 95 138 139 139 139 173 182 183 183 183 183 183 230 GARANT d.d. Polzela – nadaljevanje tehnolo{ke in organizacijske prenove Slovesna podelitev spri~eval mizarskim vajencem Sanja PIRC 25. mednarodni bienalni sejem LESMA 2002 Sanja PIRC Weinig Unimat 3000 zdaj {e fleksibilnej{i z novo Uni-vpenjalno glavo 8. skup{~ina delni{ke dru‘be JAVOR Pivka Skupina Weinig vabi na 12. mednarodni hi{ni sejem Javljalec dima, primeren tudi za gospodinjstva BIO 18 Pri Obrtni zbornici Slovenije med lesarji zdaj {e odbor mizarjev Tudi padanje je lahko letenje Marko HO^EVAR LIPA Ajdov{~ina uspe{no nastopa TOMova nova galerija Nagrajenci ankete VS[ Maribor Nov ~lan uredni{kega odbora revije LES Odbor mizarjev pri OZS DIT Ljubljana v Paronu d.o.o. Sanja PIRC IMM Cologne Slovensko pohi{tvo v beograjskem Mercatorju Sanja PIRC Literatura Klima i prirodno su{enje drva Nova knjiga Lesarske zalo‘be: Tehni~no risanje in konstrukcijska dokumentacija Mirko GER[AK Osebne vesti Prof. dr. Vekoslav Mihevc dopolnil 70 let Zoran TRO[T Dobitnika {tudentske Pre{ernove nagrade Biotehni{ke fakultete za leto 2001 In memoriam DAVORIN KARBA In memoriam Oleg VRTA^NIK Jesenkovo priznanje Biotehni{ke fakultete 2002 prof. dr. Francu MERZELJU In memoriam – Bojan KERN V slovo prof. dr. Francu Merzelju Milan [ernek – doktor Virginijskega politehni~nega 231 271 274 275 275 318 319 319 355 361 362 363 363 395 395 406 406 406 41 Katarina ^UFAR, Franc POHLEVEN 42 Ferdo RAKU[A 87 Alojz LEB 129 Dominika Gornik BUČAR 225 Alojz LEB 268 Slavko MIHEVC 356 in{tituta in dr‘avne univerze Niko TORELLI 358 Iz na{ih podjetij EISENMANN – kompetentni partner pri vpra{anjih o lesu Anton PRESEK 35 EISENMANN – kompetentni partner pri vpra{anjih o lesu (II.del) Anton PRESEK 78 Vrtno pohi{tvo NOVO GARDEN Andej NOVINA 82 RCL zadovoljivo dozoreva Igor MILAVEC 127 Pomlad z novo dru‘ino Sanja PIRC 169 Novosti iz JAVORA Pivka d.d. 174 SCM Group slavi 50-letnico Mirko GER[AK 219 Modul “Lista za razrez” Marjeta POVALEJ 223 Novosti iz LESNINE in‘eniring d.d. na sejmu LESMA 2002 Gregor KMECL 259 MIT in‘eniring uspe{no izpolnjuje svoje poslovne na~rte 395 Prvo SCHACHERMAYER-jevo sejmarjenje ... Milena SIVEC 401 Novosti iz programa Lesnine in‘eniring d.d. Alojz KOBE 439 Razno Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva – Patologija in za{~ita lesa Andrej ^ESEN 47, 92, 136, 180, 228, 272 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Povr{inska obdelava lesa Andrej ^ESEN 316, 404, 448 Letno kazalo 2002 425 ijaLes 54(2002) 12 10/ 135 letno kazalo Srečko ORNIK 45, 176 Vlado HOLC 90 Marijan VODNIK 402 Jakob PLANINC 21 Ale{ LIKAR 27 Franc VIDIC 38 Niko TORELU 65 Ale{ LIKAR 67 Mateja POGACAR 73 Slavko RUDOLF 108 Ale{ LIKAR m Jožica POLANC 117 Mirko TRATNIK 119 Fani POTOČNIK 124 Benedikt BORŠIČ 148 Rezbarstvo Zdru‘enje rezbarjev modelarjev lesa Slovenije Rezbarstvo in slovenska lesna industrija Moje ~utenje lesa Strokovni ~lanki Lunarni les ali les posekan ob “pravem ~asu” Niko TORELLI MEGATISCHLER – programski paket za hitro konstruiranje pohi{tva in pripravo dela z razpisom delovnega naloga Vrtanje, ko vam ve~ina skrbi in te‘av odpade Pozicioniranje ponudbe Nastanek mraznih razpok pri drevju (Skoraj) vse, kar ste ‘eleli vedeti o ro~nem tra~nem bru{enju [~urkov skedenj – igra~ka iz preteklosti Poka‘imo, da delamo dobro Ro~no rezkanje Povr{inska obdelava lesa z voski (I. del) Pohi{tvo za jutri{nji dan Optimizem se vra~a – ~eprav po~asi Lesena hi{a in materiali v njej ISOPLYFORM in ISOBLOCKFORM, novi gradbeni plo{~i za betonske opa‘e iz piv{kega JAVORA 151 Znanost, tehnologija, raziskave, razvoj – publish or perish Niko TORELLI 152 Ro~no rezkanje (II. del) Ale{ LIKAR 155 Povr{inska obdelava lesa z voski (II. del) Jo‘ica POLANC 161 Slasti in pasti ruskega trga Sanja PIRC 166 Proizvodnja su{ilnic za les Mirko GER[AK 171 Zmanj{evanje okoljskih vplivov v lesni dejavnosti – prispevek k trajnostnemu razvoju Marija SLOVNIK 189 Ro~no rezkanje (III. del) Ale{ LIKAR 199 Vpliv bru{enja na sijaj vodnega laka na smrekovih in bukovih vzorcih Jo‘e PODJED 211 Generacija 50+ - pomembna potro{ni{ka skupina Fani POTO^NIK 221 Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (PEFC) (I. del) Niko TORELLI, Darij KRAJ^I^, Franc FERLIN, Mitja PI[KUR, Robert KRANJEC 240 Test: Ro~ni elektri~ni skoblji~ Iskra ERO SK282 Ale{ LIKAR 247 Povr{inska obdelava lesa z voski (III. del) Jo‘ica POLANC 253 Vsi moji lesovi (I. del) Vinko ROZMAN 265 Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (PEFC) (II. del) Niko TORELLI, Darij KRAJ^I^, Franc FERLIN, Mitja PI[KUR, Robert KRANJEC 285 Lepljenje masivnega lesa Irena JERON^I^ KOCJAN 291 Oblikovane so nova vizija in klju~ne strategije JAVORA d.d. Stojan KOKO[AR 299 Weinig – s proizvajalci masivnih plo{~ in predelovalci masivnega lesa Fani POTOČNIK 302 Informacijski portal slovenske lesne panoge (L-portal) Bernard LIKAR 305 CutMaster2D – program za izdelavo krojnih listov Florjan [TIGL 307 Vzdrževanje sušilnice Mirko GER[AK 308 Vsi moji lesovi (II. del) Vinko ROZMAN 309 Gospodarjenje z debelim lesom / drevjem v Sloveniji – biolo{ka interpretacija Niko TORELU 325 Analiza dobi~konosnosti kupcev Simon ČADEŽ 331 Kako dr‘ati dva konja na vajetih Ale{ LIKAR 335 O rezbarstvu Vlado HOLC 342 Prestrukturiranje lesarstva v nem{kih de‘elah Brandenburg in Sa{ka Igor MILAVEC 345 Kako na sejmu dose~i najbolj{i rezultat Anton LAZNIK 347 FEMIB Study Tour Slovenia 2002 352 PORTUS in VINETA Peter KREČIČ 359 Certificirani lesni proizvodi (CFP) – vidiki, stanje in perspektive Mitja PI[KUR 370 Upogibna brusilna sredstva Jože PODJED 379 Vrednotenje kakovosti povr{inske obdelave lesa in lesnih tvoriv Matjaž PAVLIC 396 Su{enje lesa z mikrovalovi Pavel OJSTER[EK 421 Lesarski grozd Mirko TRATNIK 437 Uporabnost spletnih mest Petra OSELLI 442 Eksplozijsko in po‘arno varni silosi ‘agovine Danilo [TURM 444 Sejmi in razstave Koln 2002 – cesarstvo udobja Sanja PIRC 33 DOM – za monta‘ne hi{e in stavbarje Sanja PIRC 81 Pogled skozi notranja vrata Stojan UL^AR 121 Skopski MEBEL 2002 v znamenju slovenskega pohi{tva Sanja PIRC 123 AMBIENTA v Novem Sadu 123 Milanski pohi{tveni sejem – barometer najnovej{ih trendov Jasna HROVATIN 163 Xylexpo / Sasmil 2002 Alojz KOBE, Gregor KMECL 214 Bernard LIKAR 258 Sanja PIRC 349 Mirko GER[AK 350 Sanja PIRC 354 387 388 391 392 Sejem Xylexpo/Sasmil 2002 13 . prestolnica udobja LESMA 2002 Lesarstvo na Hrva{kem in AMBIENTA 2002 Otvoritveni govor na 13 . Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Peter TOM[I^ 13 . Ljubljanski pohi{tveni sejem Sanja PIRC 13 . pohi{tveni sejem v Ljubljani – ocene in dejstva Jo‘e KU[AR Zakaj nas U.J.K. ne mara Fani POTO^NIK LIP BLED dobitnik prve nagrade na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Beograd 2002 Sanja PIRC Za lesarje kar dva bronasta ceha na MOS 2002 393 394 353 Uvodnik “Za kuga pa nis prej puvedu?” Janez SUHADOLC 1 V slogi je mo~ Marko HO^EVAR 49 Poslovanje lesne industrije Slovenije v letu 2001 Jo‘e KORBER 93 Cap-and-trade ali vsi bomo trgovci Niko TORELLI 137 Spremembe so edina stalnica Asto DVORNIK 181 Nacionalni raziskovalni program Niko TORELLI 229 Vredno je ... Sanja PIRC 273 BF, Oddelek za lesarstvo – osrednja izobra‘evalna in raziskovalna in{titucija v Sloveniji Franc POHLEVEN 317 Sr(e)~no kepanje Sanja PIRC 405 Vzgoja in izobra`evanje Mednarodno sodelovanje na SL[ Nova Gorica v programu Leonardo Da Vinci Darinka KOZINC 44 Na SL[ Ljubljana poleg MOSTI[^ARJEV {e hi{ni sejem Sanja PIRC 84 Finski profesor gostoval na SL[ v [kofji Loki Bernarda PINTAR DEM[AR 86 Predmet Varstvo pri delu, po‘arna varnost in varovanje okolja na vi{je{olskem {tudiju lesarstva Du{an Boris HREN 88 Poslovno komuniciranje Branka HRIBAR 120 [tudentje visoko{olskega strokovnega {tudija lesarstva na usposabljanju v proizvodnji Zoran TRO[T 130 Sodelovanje SL[ Nova Gorica v programu Leonardo Da Vinci Evgen MARKOV^I^ 131 Nate~aj “Pti~ja hi{ica” na SGL[ Postojna Bernarda JERNEJC 178 Instituti Callegari Mirjam ZALO@NIK 224 Lesariada 2002 Florjan [TIGL 226 20 let izobra‘evanja za lesarske poklice v Postojni in 20 let novega dija{kega doma v Postojni Bernarda JERNEJC 227 Zakaj naj bi mizarje zanimalo oblikovanje? Vidojka ^ERNE 270 Podiplomski {tudij na Virginia Polytechnic Institute and State University Milan [ERNEK 312 Analiza uspeha v programu srednjega poklicnega izobra‘evanja mizar-tapetnik in mizar-dualni sistem... Ivan ARNI^ 445 Znanstveni ~lanki Robinija (Robinia pseudoaccacia L.) in njen les Niko TORELLI Kvalitetna priprava kratkih elementov za dol‘insko spajanje in {irinsko lepljenje lesa Izhodi{~a za projektiranje potresnoodpornih monta‘nih hi{ Karakterizacija lesnih spojin v tehnolo{ki vodi iz proizvodnje lesovine Janja ZULE Pojavnost arhitekturne membrane lesenih lamel Peter MAROLT ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaert.) – drevo z zlim slovesom Lesena monta‘na skeletna gradnja Kalkulacija stro{kov za dolo~anje prodajnih cen in odnosa s kupci Reakcijski les in njegova mehanika Vpliv vode, piridina in dioksana na celulozo Finska lesena stanovanjska hi{a Termi~no inaktiviranje lesne povr{ine Uteko~injen les in njegova uporaba pH vrednost lesa Ortotropna elasti~nost lesa Vpliv pristopov na poslovanje podjetij slovenske lesne industrije Tone ^E[NOVAR 6 Ana RIHTAR TI Bruno DUJIČ, Roko ŽARNIC 15 52 56 Niko TORELU 62 Romeo ZALOKAR-MIKLIČ 96 Marko HOČEVAR 103 Niko TORELU 140 Vesna TIŠLER, Miro TOMAŽIČ184 PetraČEFERIN Jože KUŠAR 232 Milan ŠERNEK 276 Vesna TIŠLER 281 Vesna TIŠLER, Aleš MALNARIČ320 Niko TORELU 364 ijaLes 54(2002) 12 letno kazalo LES wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 54 Stran 1 - 448 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Letno avtorsko kazalo Glavni urednik: prof. dr dr. h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC univ dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ dipl. inž. Direktor: dr. mag. Jože KORBER Ljubljana 2002 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Združenjem lesarstva avtor naslov stran avtor naslov stran ARNIČIvan Analiza uspeha v programu srednjega poklicnega izobraževanja mizar-tapetnik in mizar-dualni sistem ter njihova uspešnost v poklicno tehničnem izobraževanju 445 Bernard LIKAR Informacijski portal slovenske lesne panoge (L-portal) 305 Bernarda JERNEJC 20 let izobraževanja za lesarske poklice v Postojni in 20 let novega dijaškega doma v Postojni 227 BORŠIČ Benedikt Lesena hiša in materiali v njej 148 BUČAR GORNIK Dominika Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete 2002 prof. dr. Francu MERZEUU 225 ^ADEŽ Simon Analiza dobičkonosnosti kupcev 331 ČEŠNOVAR Tone Vpliv pristopov na poslovanje podjetij slovenske lesne industrije 408 ČEFERIN Petra, KUŠAR Jože Finska lesena stanovanjska hiša 232 ČERNE Vidojka Zakaj naj bi mizarje zanimalo oblikovanje? 270 ČESEN Andrej Gradivo za tehniški slovar lesarstva - Patologija in zaščita lesa - 1. del 47 Gradivo za tehniško slovar lesarstva - Področje PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA - 2. del 92 Gradivo za tehniški slovar lesarstva - Področje Patologija in zaščita lesa - 3.del 136 Gradivo za tehniški slovar lesarstva - Področje Patologija in zaščita lesa - 4. del 180 Gradivo za tehniški slovar lesarstva - Področje Patologija in zaščita lesa - 5. del 228 Gradivo za tehniški slovar lesarstva - Področje Patologija in zaščita lesa - 6. del 272 Gradivo za tehniški slovar lesarstva - Področje površinska obdelava lesa (1. del) 316 Gradivo za tehniški slovar lesarstva - Področje površinska obdelava lesa (2. del) 404 ČUFAR Katarina, POHLEVEN Franc Dobitnika študentske Prešernove nagrade Biotehniške fakultete za leto 2001 42 DuJIČ Bruno, ŽARNIC Roko Izhodišča za projektiranje potresnoodpornih montažnih hiš 15 DVORNIK Asto Spremembe so edina stalnica 181 GERŠAK Mirko Nova knjiga Lesarske založbe Tehnično risanje in konstrukcijska dokumentacija 135 Proizvodnja sušilnic za les 171 SCM Group slavi 50-letnico 219 Vzdrževanje sušilnice 308 LESMA 2002 350 HOČEVAR Marko V slogi je moč 49 HOLC Vlado Kalkulacija stro{kov za dolo~anje prodajnih cen in odnosa s kupci Tudi padanje je lahko letenje Rezbarstvo in slovenska lesna industrija O rezbarstvu HREN Du{an Boris Predmet Varstvo pri delu, po‘arna varnost in varovanje okolja na vi{je{olskem {tudiju lesarstva 103 361 90 342 88 HRIBAR Branka Poslovno komuniciranje 120 HROVATIN Jasna Milanski pohi{tveni sejem – barometer najnovej{ih trendov 163 JERNEJC Bernarda Nate~aj “Pti~ja hi{ica” na SGL[ Postojna 178 JERON^I^ KOCJAN Irena Lepljenje masivnega lesa 291 KEBLER Janko Zdru‘eni smelo v nov investicijski ciklus 3 KMECL Gregor Novosti iz LESNINE in‘eniring d.d. na sejmu LESMA 2002 259 KOBE Alojz Novosti iz programa Lesnine in‘eniring d.d. 439 KOBE Alojz, KMECL Gregor Xylexpo / Sasmil 2002 214 KOKO[AR Stojan Oblikovane so nova vizija in klju~ne strategije JAVORA d.d. 299 KORBER Jo‘e Poslovanje lesne industrije Slovenije v letu 2001 93 KOZINC Darinka Mednarodno sodelovanje na SL[ Nova Gorica v programu Leonardo Da Vinci 44 Korenine 357 KRE^I^Peter PORTUS in VINETA 359 KU[AR Jo‘e 13. pohi{tveni sejem v Ljubljani – ocene in dejstva 391 LAZNIK Anton Kako na sejmu dose~i najbolj{i rezultat 347 LEB Alojz In memoriam Oleg VRTA^NIK 129 In memoriam – Bojan KERN 268 LIKAR Ale{ Vrtanje, ko vam ve~ina skrbi in te‘av odpade 27 (Skoraj) vse, kar ste ‘eleli vedeti o ro~nem tra~nem bru{enju 67 111 15 5 199 247 Ro~no rezkanje Ro~no rezkanje (II. del) Ro~no rezkanje (III. del) Test: Ro~ni elektri~ni skoblji~ Iskra ERO SK282 Kako dr‘ati dva konja na vajetih LIKAR Bernard Sejem Xylexpo/Sasmil 2002 MARKOV^I^Evgen Sodelovanje SL[ Nova Gorica v programu Leonardo Da Vinci 335 258 131 MAROLT Peter Pojavnost arhitekturne membrane lesenih lamel 56 MESAR Stane Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije 4 Marijan Vodnik, rezbar 46 Ob~ni zbor Zveze lesarjev Slovenije 94 Te~aj rezbarjenja v Trzinu 179 MIHEVC Slavko V slovo prof. dr. Francu Merzelju 356 MILAVEC Igor RCL zadovoljivo dozoreva 127 Prestrukturiranje lesarstva v nem{kih de‘elah Brandenburg in Sa{ka 345 NOVINA Andrej Vrtno pohi{tvo NOVO GARDEN 82 OJSTER[EK Pavel Su{enje lesa z mikrovalovi 421 ORNIK Sre~ko Zdru‘enje rezbarjev modelarjev lesa Slovenije 45 Zdru‘enje rezbarjev, modelarjev lesa Slovenije (2. del) 176 Izpopolnjevanje nasprotja 403 OSELLI Petra Uporabnost spletnih mest 442 ijaLes 54(2002) 12 letno kazalo avtor naslov stran avtor naslov stran Pavlic Matjaž PIŠKUR Mitja Vrednotenje kakovosti povr{inske obdelave lesa in lesnih tvoriv 396 Certificirani lesni proizvodi (CFP) – vidiki, stanje in perspektive 370 PINTAR DEM[AR Bernarda Finski profesor gostoval na SL[ v [kofji Loki 86 PIRC Sanja PARON – par excellence 29 PIRC Sanja Köln 2002 – cesarstvo udobja 33 PIRC Sanja Informativni dan 2002 51 PIRC Sanja Po SL[ Maribor veje sve‘ veter 75 PIRC Sanja DOM – za monta‘ne hi{e in stavbarje 81 PIRC Sanja Na SL[ Ljubljana poleg MOSTI[^ARJEV {e hi{ni sejem 84 PIRC Sanja Muzej VRBOVEC 91 PIRC Sanja Skopski MEBEL 2002 v znamenju slovenskega pohi{tva 123 PIRC Sanja Slasti in pasti ruskega trga 166 PIRC Sanja Pomlad z novo dru‘ino 169 PIRC Sanja Slovesna podelitev spri~eval mizarskim vajencem 271 PIRC Sanja Vredno je ... 273 PIRC Sanja 25. mednarodni bienalni sejem LESMA 2002 274 PIRC Sanja Bolj{a informatizacija poslovanja 343 PIRC Sanja Lesarstvo na Hrva{kem in AMBIENTA 2002 354 PIRC Sanja 13. Ljubljanski pohi{tveni sejem 388 PIRC Sanja Beograd 2002 394 PIRC Sanja Sr(e)~no kepanje 405 PIRC Sanja DIT Ljubljana v Paronu d.o.o. 406 PIRC Sanja Slovensko pohi{tvo v beograjskem Mercatorju 406 PIRC Sanja Slovesnski ISTITUTI CALLEGARI – misija mogo~ega? 433 PLANINC Jakob MEGATISCHLER – programski paket za hitro konstruiranje pohi{tva in pripravo dela z razpisom delovnega naloga 21 Vpliv bru{enja na sijaj vodnega laka na smrekovih in bukovih vzorcih 211 PODJED Jože PODJED Jo‘e Upogibna brusilna sredstva 379 POGA^AR Mateja [~urkov skedenj – igra~ka iz preteklosti 73 POHLEVEN Franc BF, Oddelek za lesarstvo – osrednja izobra‘evalna in raziskovalna in{titucija v Sloveniji 317 POLANC Jo‘ica Povr{inska obdelava lesa z voski (I. del) 117 Povr{inska obdelava lesa z voski (II. del) 161 Povr{inska obdelava lesa z voski (III. del) 253 POTO^NIK Fani V Nem~iji je 22. september – dan kuhinj 5 Nem{ki proizvajalci kuhinj so optimisti 37 Optimizem se vra~a – ~eprav po~asi 124 Generacija 50+ - pomembna potro{ni{ka skupina 221 Umetnost in znanost z roko v roki – Intervju s prof. dr. Igorjem Grabcem 255 Weinig – s proizvajalci masivnih plo{~ in predelovalci masivnega lesa 302 Zakaj nas U.J.K. ne mara 392 POVALEJ Marjeta Modul “Lista za razrez” 223 PRESEK Anton EISENMANN – kompetentni partner pri vpra{anjih o lesu 35 EISENMANN – kompetentni partner pri vpra{anjih o lesu (II.del) 89 87 78 RAJI] Branislav MARLES na {vedskem trgu RAKU[A Ferdo In memoriam DAVORIN KARBA REP Gregor, TI[LER Vesna, POHLEVEN Franc Estri celuloze s sulfonskimi kislinami 416 RIHTAR Ana Kvalitetna priprava kratkih elementov za dol‘insko spajanje in {irinsko lepljenje lesa 11 ROZMAN Vinko Vsi moji lesovi (I. del) Vsi moji lesovi (II. del) RUDOLF Slavko Poka‘imo, da delamo dobro SIVEC Milena Prvo SCHACHERMAYER-jevo sejmarjenje ... 265 309 108 401 SLOVNIK Marija Zmanj{evanje okoljskih vplivov v lesni dejavnosti – prispevek k trajnostnemu razvoju 189 1 276 SUHADOLC Janez “Za kuga pa nis prej puvedu?” [ERNEK Milan Termi~no inaktiviranje lesne povr{ine Podiplomski {tudij na Virginia Polytechnic Institute and State University 312 Godala – in{trumenti, kjer umetni materiali {e niso zamenjali lesa 133 Lesariada 2002 226 CutMaster2D – program za izdelavo krojnih listov 307 Eksplozijsko in po‘arno varni silosi ‘agovine 444 TI[LER Vesna Uteko~injen les in njegova uporaba 281 TI[LER Vesna, MALNARI^ Ale{ pH vrednost lesa [TIGL Florjan [TURM Danilo Vpliv vode, piridina in dioksana na celulozo 320 TI[LER Vesna, TOMA@I^ Miro 18 4 TOM[I^ Peter Otvoritveni govor na 13 . Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu387 TORELLI Niko Robinija (Robinia pseudoaccacia L.) in njen les 6 Lunarni les ali les posekan ob “pravem ~asu” 19 ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaert.) – drevo z zlim slovesom 62 Nastanek mraznih razpok pri drevju 65 Cap-and-trade ali vsi bomo trgovci 137 Reakcijski les in njegova mehanika 140 Znanost, tehnologija, raziskave, razvoj – publish or perish 152 Nacionalni raziskovalni program 229 Gospodarjenje z debelim lesom / drevjem v Sloveniji – biolo{ka interpretacija 325 Milan [ernek – doktor Virginijskega politehni~nega in{tituta in dr‘avne univerze 358 Ortotropna elasti~nost lesa 364 TORELLI Niko, KRAJ^I^ Darij, FERLIN Franc, PI[KUR Mitja, KRANJEC RobertVseevropska gozdna in lesna certifikacija (PEFC) (I. del) 240 Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (PEFC) (II. del) 285 TRATNIK Mirko Pohi{tvo za jutri{nji dan 119 Lesarski grozd 437 TRO[T Zoran Prof. dr. Vekoslav Mihevc dopolnil 70 let 41 [tudentje visoko{olskega strokovnega {tudija lesarstva na usposabljanju v proizvodnji 130 UL^AR Stojan Pogled skozi notranja vrata 121 VIDIC Franc Pozicioniranje ponudbe 38 VODNIK Marijan ^arobnost lesa – Sutrio 2002 315 Moje ~utenje lesa 402 ZALO@NIK Mirjam Instituti Callegari 224 ZALOKAR-MIKLI^Romeo Lesena monta‘na skeletna gradnja 96 ZULE Janja Karakterizacija lesnih spojin v tehnolo{ki vodi iz proizvodnje lesovine 52 ijaLes 54(2002) 12 GZS - Zdru`enje lesarstva 15.03. 22.03 09.04 10.04 12.04 15.04 16.04 17.04 24.04 15.05 17.05 22.05 24.05 24.05 11.06 13.06 14.06 17.06 18.06 19.06 04.07 09.07 10.07 11.07 16.07 16.07 22.07 24.07 29.07 31.07 02.08 05.08 0708 1609 Preparatory document International Affairs 1609 - annex 1 Preparatory note: letter WCLIB 1610 Qualitative Perception Study: Final Report 1611 Eurocode 5 on “Design of Timber Structures” 161 2 Invitation and agenda Ad Hoc working group “Promotion” 1613 Draft EU Directive on Temporary Agency Work 1614 European Eco-label - Furniture 1615 Revision of the Packaging and Packaging Waste directive 1 6 1 6 Minutes working group “International Affairs” of 18 March 2002 1616 - annex Letter WCLIB 1 6 1 7 Minutes Managing Board 19 March 2002 Member federations, WG “International Affairs” Member federations, WG “International Affairs” Member federations, Ad Hoc, WG “Promotion” Member federations Member federations, Ad Hoc, WG “Promotion” Member federations, WG “Social Affairs” Member federations, WG Environmental Affairs and Forestry and Raw Material Member federations, WG Environmental Affairs and Technical Affairs Member federations, WG “International Affairs” Member federations, WG “International Affairs” Member federations, Managing Board 1618 FAO Standard for phytosanitary measures - Guidelines for regulating wood packaging material in international trade 1619 Code of Conduct: A Charter for the Social Partners in the European Woodworking Industry 1620 Invitation to the Ad Hoc meeting on opportunities for wood research in the 6th FP 1621. Final draft standard on terminology, definitions and descriptions for “Solid biofuels” 1622 Revision of Nace 1623 Climate change - Proposed Directive on Greenhouse gas emission trading 1624 European Wood Day - 20 March 2002 Presentation of Mr. Erkki Liikanen 1625 Combating Late Payments in Commercial Transactions - Directive 1626 European eco-label for furniture Member federations, WG Environmental affairs and forestry and raw materials 1627 CEI-Bois contributions - meeting of the Managing Board of 19 March 2002 Member federations, Members of the Presidium 1627 annex Excel sheet contributions 1628 Visit of a Chinese delegation - Invitation Member federations, WG International Affairs and Technical Affairs WG Technical Affairs, Member Federations Member federations WG Technical Affairs, Member federations WG Environmental Affairs and Technical Affairs Member federations, International Affairs Member federations, WG Environmental Affairs Member federations, Managing Board Member federations 1629 Cei-Bois elections 2002 1630 Meeting of the presidium on 19 September - Invitation 1631 Working Group “Climate Change/Forest Products” 1632 Opportunities for wood research in the “6th Framework Programme” for Research and Development of the European Commission. Member federations Members of the presidium WG Environment + Forestry & Raw Materials 1633 Opportunity for in-house training at CEI-Bois 1634 Minutes of the meeting of the ad hoc working group “Promotion” 1635 Eccredi conference 1636 International Networking Forum: “Best practices” in wood products and forest communications 1637 Revision of the Wood Frame Design Code in China 1638 1st European Wood Conference (Hamburg, 7-9 October 2002) 1639 Short report on the Social Dialogue meeting 15 May 2002 between Efbww and CEI-Bois 1640 Wood Dust - SCOEL summary document available for comments 1641 CEN Annual Meeting 1642 Forest Focus - New scheme to protect Europe’s forests Member federations, WG Forestry and raw material 1643 Notification of emergency quarantine measure by China against wood packing materials from the EU Member federations Member federations, WG Technical Affairs Member federations Member federations, Participants in the meeting Member federations, Presidium members Member federations, WG Promotion Member federations Member federations Member federations Social Committee Ad hoc group “Wood dust” Member federations 1644 CEI-Bois General Assembly 2002 1645 Report on meeting with Chinese delegation on the revision of the Wood Frame design code 1646 Update SME definition 1647 Employment Week 2002 1648 Report on technical workshop on Timber structure in China 1649 European eco-label on furniture Member federations, member of the GA Member federations Member federations Member federations, WG “Social Affairs” Member federations Member federations 1650 Invitation WGs “International Affairs” and “Forestry and Raw Materials”, 26/09/2002 Member federations, WG International Affairs, Forestry and Raw Materials ijaLes 54(2002) 12 GZS - Zdru`enje lesarstva 22.08 02.09 0709 09.09 09.09 11.09 11.09 13.09 17.09 18.09 19.09 1651 Invitation CEI-Bois ad hoc group “Wood Dust” 1652 Trade barriers analysis (CEEI) 1653 Composition GA 2003 Member federations, wood dust Member federations, WG International Affairs Member federations 1654 Reminder: WG International Affairs and Forestry and Raw Materials Member federations, WG International Affairs & Forestry and Raw Materials 1655 Agenda Presidium meeting 19.09.02 Member federations 1656 Presentation by Dr. Wolf on the SCOEL recommendation during the AH “Wood dust” Wood dust 1657 CEI-Bois communication strategy on biomass - New draft communication Presidium 1658 FBI Forum: request of information CEI-bois, national federations 1659 Circular WG Promotion WG Promotion members 1660 Invitation for comments on countermeasures FSC WTO Dispute US/Europe Member federations 20.09 23.09 26.09 27.09 30.09 2.10 4.10 08.10 11.10 14.10 15.10 17.10 29.10 1661 Draft CEI-Bois action programme 2003 (short) 1662 Chinese Emergency measures 1663 Confemadera project 1664 Chinese Code for design of timber structures 1665 Agenda WG International Affairs 26.09.02. 1666 Agenda WG Forestry & Raw Materials 1667 Circular: European Eco-label “Furniture” 1668 Report on the meeting of the presidium on 19 September 2002 1669 Minutes of the Meeting Forestry & Raw Materials 1670 Possible deletion of headings/subheadings with a small volume of trade - Harmonised System 1671 Last moves in EU packaging goals: a threat to wood recycling 1672 FBI Forum (Communications) Information Request 1673 Invitation WG Promotion 1674 Brochure - Employment Week 2002 Presidium Member federations Member Federations Member federations Member federations, WG International Affairs & Forestry and Raw Materials Member federations, WG International Affairs & Forestry and Raw Materials Member Federations, WG Environment and Forestry & Raw Materials Presidium members Member federations, WG International Affairs & Forestry and Raw Materials Members Federations, WG International Affairs Member federations; WG Environment Member federations Member federations, WG Promotion Member federations, WG Social Affairs 13.11 14.11 20.11 21.11 22.11 26.11 29.11 3.12 1675 CEI-Bois meetings Salzburg - Agenda’s 1676 Composition of the CEI-Bois Board 1677 Report on the plenary meeting of CEN/TC 335 “Solid Biofuels” 16 78 Minutes of WG International Affairs 1679 Tracking logs and wood properties 1680 Follow-up 6th Research Programme 1681 Brief minutes of the “Wood industry round table” 1682 European Eco-label for Furniture 1683 SOLVIT-conference 1684 SCR Member federations, WG Social Affairs 1685 Salzburg meetings - Note for the attention of the participants 1686 Presidium meeting on 17.11.2002 1687 Report on EUW 1688 Report on FBI Communications and Education and Training 1689 Minutes AH WG Promotion 1690 Forest-Wood-Product Chain workshop - Vienna - 10 December 2002 1691 FBI Forum Preparations. 1692 Working groups composition 1693 Minutes of the meeting of the CEI-Bois presidium in Salzburg 1694 Civil Society Dialogue on Illegal Logging 1695 CEI-Bois General Assembly Salzburg - Press releases Member federations, Managing Board and General Assembly members Member federations WG “Technical Affairs”, WG “Environmental Affairs” Member federations, WG International Affairs & Forestry and Raw Materials Member federations Members of the Managing Board To the members of the “Round Table” Member federations, WG Environmental Affairs & Forestry and Raw Materials Member federations Member federations, Participants in the meeting Presidium members WG meeting Member Federations WGs meeting, Member Federations Member Federations, members AH WG Promotion Members & Techn. WG WG Education & Training Member Federations, WG Social Affairs Member Federations Presidium Member Federations, WG Forestry & Raw materials Member federations Vir: CEI-Bois ijaLeS 54(2002) 12 GZS - Zdru`enje lesarstva Ekipa iz Zdru`enja vam `eli uspe{no poslovno leto 2003 POMEMBNO OBVESTILO! Podjetje Egoles, d.d., iz [kofje Loke nas je obvestilo, da je v leto{njem letu sklenil pogodbo z dru‘bo TEC-MA srl in izvajalcem Catrelan, obe iz Italije, o dobavi in monta‘i lepljencev. V skladu s pogodbo bi morala biti linija predana v redno obratovanje v 39. tednu 2002. Stanje linij ne zagotavlja pogodbenih kapacitet in kvalitete, omenjena pogodbena partnerja pa ne ‘elita nadaljevati in dokon~ati pogodbeno dogovorjenega posla, zato je bila dru‘ba Egoles prisiljena spro‘iti sodni spor. Dru‘ba Egoles opozarja vse ~lanice GZS-Zdru‘enja lesarstva k maksimalni previdnosti pri sklepanju poslov z italijanskimi podjetji TEC-MA srl, TRIMAC srl in CATTELAN. Vir: dopis Egoles, d.d., [kofja Loka z dne 3.12.2002 ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13445 / 01 [tevilka PP 13762 / 01 [tevilka PP 13775 / 01 Slovensko podjetje nudi slavonski Slovensko podjetje nudi razrez lesa, Slovensko podjetje nudi posredovanje hrast, jesen, ladijski pod in opa‘, izdelavo pohi{tva po meri (regali, pri prodaji rabljenih lesno- klasi~ni parket in parket po naro~ilu ter pisalne mize, kuhinjski elementi...), obdelovalnih strojev, popravila, izdelavo ostre{ij. prenovo kuhinj, kompletne storitve izdelavo nadomestnih delov po vzorcu, Podjetje: HAC D.O.O. hobby programa ter zaklju~ne letve za odpravo vzroka nastanka napak na listih Kontaktna oseba: g. Iztok Fabjan izdelavo li~nic pohi{tva. tračnih žag. Ulica: TR@A[KA 23 Podjetje: PINOCHIO 2 D.O.O. Podjetje: UNI, D.O.O. Po{ta 1360 VRHNIKA LJUBLJANA Kontaktna oseba: g. Cvetko Zupanc Dr‘ava: SLOVENIJA Kontaktna oseba: g. Ale{ Alfirev Ulica: ULICA II. BATALJONA 12A tel.: 01 / 7502 258 Ulica: CELOV[KA CESTA 268 Po{ta: 3230 [ENTJUR PRI CELJU faks: 01 / 7502 260 Po{ta: 1000 LJUBLJANA Dr‘ava: SLOVENIJA e-mail: hac@siol.net Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 03 / 5743 914 tel.: 01 / 5192 581 faks: 03 / 5743 914 [tevilka PP 13769 / 01 faks: 01 / 5192 581 e-mail: unidoo@volje.net e-mail: pinochio2@email.si Slovensko podjetje nudi zaboje 1500 [tevilka PP 13780 / 02 mm x 1200 mm x 660 mm ali 1330 [tevilka PP 13510 / 01 mm x 1200 mm x 580 mm, mesečna (13856) koli~ina 100 kosov. Zaboji so iz ivernih Slovensko podjetje nudi masivno Slovensko podjetje nudi projektiranje plo{~, oja~ani z lesenimi letvami in pohi{tvo iz bukve, hrasta in oreha, in opremljanje trgovin in skladi{~, fiksirani na lesenih paletah s pokrovom. kuhinje, jedilnice ter ostalo pohi{tvo po dobavo in monta‘o trgovinske in Podjetje: SUROVINA D.D. MARIBOR lastnem designu ali po naro~ilu. skladi{~ne opreme (od najmanj{ih do Kontaktna oseba: g. Pavle Bre‘nik Podjetje: SALCO D.O.O. visokoregalnih). Ulica: MATIJE GUBCA 4/B Kontaktna oseba: g. Zoran Vrbic Podjetje: JAP D.O.O. Pošta: 3325 ŠOŠTANJ Ulica: TR@A[KA 132 Kontaktna oseba: ga. Petra Pau{er Dr‘ava: SLOVENIJA Po{ta: 1000 LJUBLJANA Ulica: HRASTOVEC 6 tel.: 041 611 029 Dr‘ava: SLOVENIJA Po{ta: 1236 TRZIN faks: 03 5876 099 tel.: 01 / 4235 776 Dr‘ava: SLOVENIJA faks: 01 / 2564 479 tel.: 01 / 5621 828, 5621 826 e-mail: salco@siol.net faks: 01 / 5621 827 e-mail: jap@amadej.si WWW: www.amadej.si/users/jap ijaLeS 54(2002) 12 in jo posu{il z mikrovalovi!” Prva pri-lo‘nost se mi je ponudila na te~aju stru-garstva na na{i {oli, ko sem izdelal nekaj posodic iz sve‘ega lesa in jih doma po premazu z medom posu{il brez napak, kljub str‘enu v njih. Rezultat je bil presenetljivo dober, kar je razvidno iz slike 3, kjer sta predstavljeni dve posodici, izdelani iz hrastovega lesa. Med su{enjem izdelek lahko ve~krat prema‘emo z medom. Ta nam bo vseskozi izginjal s povr{ine in v celi~nih lumnih zaradi podtlaka nadomestil vodne molekule, ki zapu{~ajo les. Pri tem med s svojimi lepilnimi sestavinami prepre~uje prehitro su{enje in pokanje na ob~utljivem str‘enu. Izdelek ima vtis sve‘ine po izgledu in te‘i. ^e nas moti grobost same povr{ine, ga lahko tudi zbrusimo ali spoliramo, prema‘emo z me{anico kisa in parafinskega olja ter tako dobimo popolnoma naravno, globinsko, povr{insko obdelan izdelek, ki bo s svojimi zdravilnimi sestavinami in umetnikovo izraznostjo pozitivno vplival na na{e so-bivanje z njim. Enostavna je obnova zapra{ene povr{ine, dobro prena{a klimatske spremembe in je popolnoma dimenzijsko stabilen. Poskusil sem tudi s sladkornimi in solnimi raztopinami, vendar brez uspeha. Ob tem bi dodal, da tak{na obdelava lesa odpira velike mo‘nosti tudi na podro~ju izdelave pohi{tva. PRAKTI^NA UPORABA SU[ENJA LESA Z MIKROVALOVI V PROIZVODNJI STOLOV Moje osebno mnenje je, da je stol tisti “ta pravi” mizarski izdelek, ki zahteva najve~ znanja in nam vedno odpira nove oblikovalske izzive ter nas prese-ne~a z novimi tehnolo{kimi re{itvami. Zgodba prav gotovo {e ni kon~ana, a kaj, ko “stolarjem” zaradi tak{nih in druga~nih vzrokov ta ~as ni naklonjen. Ker je stol tudi moja najve~ja ljubezen, bi v naslednjih vrsticah podal {e nekaj misli v zvezi z uporabo mikrovalovnih su{ilnikov v proizvodnji stolov. 1. Potrebovali bi su{ilnike, v katerih je mo‘no posu{iti 1200 mm dolg element. To je ‘e mogo~e dobiti na trgu, kar je razvidno iz spodaj predlo‘ene internetne strani. Werkzeung- und Maschinenhandel Rene Göbler Hohe Strasse 2 09648 Ottendorf (slika 4). http://www.mikrowellenholz-trockner.com/holztrockner-beschreibungengl.htm. 2. S tem ne potrebujemo ve~ velikih zalog in oderu{ko dragega kapitala za nabavo lesa v za~etku leta. Ko imamo naro~ilo od kupca, kupimo ustrezen hlod katerekoli drevesne vrste, ga namensko raz‘agamo, elemente posu{imo v mikrovalovnih su{ilnikih na 20 % vlage in jih {tiristransko poskobljamo. Tak{ne elemente lahko predhodno zakrivimo in jih s temperiranjem v 24-ih urah osu{imo na 8 % vla‘nost. Sama priprava lesa ob kvalitetni organizaciji ne bi smela trajati ve~ kot {tirinajst dni. Elementi so tudi brez pridobljenih barvnih napak, ki dostikrat nastajajo pri naravnem su{enju. 3. Najve~ pa bi s tem pridobili pri osvajanju novih modelov in pri izdelavi stolov v malih serijah, ki so zaradi nepravo~asne priprave ustrezne surovine prava “kal-varija” za proizvodnjo. 4. ^eprav glede porabe in stro{kov energije nimam to~nih podatkov, je po moji oceni tudi s tega zornega kota zadeva ekonomsko zanimiva. Vem, stvari v praksi {e zdale~ niso tako enostavne, kot zvenijo. Vendar bo tisti, ki bo imel pogum in voljo, mogo~e uspel. ^e pa ne bo uspel, se bo lahko tola‘il s tem, da je vsaj posku{al. UPORABA MIKROVALOV V RESTAVRATORSKI DEJAVNOSTI Pri obnovi starih izdelkov, ki so pre-pre‘eni z rovi insektov, napadeni z glivami, raznimi plesnimi, je zelo pomembno, da pred obnovitvenimi postopki vse to popolnoma uni~imo. Sedaj porabljamo razne strupe, ki se bolj ali manj uspe{no inicirajo v izdelke z brizganjem, potapljanjem ali zapli-njanjem v posebnih komorah. Vedeti moramo, da so to mo~ni strupi, ki ne zastrupljajo samo restavratorja med celotnim postopkom obnove, ampak se izlo~ajo v prostor {e mnogo let pri uporabniku tak{nega predmeta. Zadeva {e zdale~ ni nedol‘na, povrhu pa nam nih~e ne jam~i, da je bilo uni~enje insektov popolno. Z nekajminutnim izpostavljanjem tak{nih izdelkov mik-rovalovom uni~imo glive, plesni in insekte v vseh razvojnih fazah, ne da bi po{kodovali les ali ogro‘ali zdravje vseh, ki bodo kasneje stopili v stik s temi predmeti. Za konec bi omenil, da so mikrovalovni su{ilniki uporabni tudi pri su-{enju zeli{~, cvetja in mogo~e {e ~esa, kar bo z leti odkrila ~lovekova domi-{ljija. ijaLeS 54(2002) 12 intervju intervju Slovenski ISTITUTI CALLEGARI – misija mogo~ega? avtorica Sanja PIRC [e zveni v glavi kritika leto{njega pohi{tvenega sejma in poslanica slovenskemu dizajnu? Ve~no valjenje krivde od oblikovalcev na industrijo in obratno spominja bolj na Sizifovo kot kak{no konstruktivno delo. Na ra~un tega, da lesarjem manjka znaj iz oblikovanja, oblikovalcem pa iz tehnologije, je v strokovni javnosti padlo veliko besed, v industriji pa {e prenekateri neuspe{en projekt. Od besed k dejanju je ‘e vrsto let silila na{a sogovornica, doma in v tujini uveljavljena projektantka Nada Mati~i~. Diplomantka arhitekture, a z veliko afiniteto do lesa, izvirajo~o ‘e iz dru‘ine – gre za znano mizarsko delavnico Ro‘manc -, izjemno energi~no in vztrajno gospo je ‘ivljenje nau~ilo, da {tejejo samo realizirane ideje. Zato je v okviru italijanskega Istituti Callegari ustanovila {olo za notranje opremljanje. Pravi, da je o tem, da bi imeli v Sloveniji tako {olo, ki bi bila me{anica lesne, oblikovne in arhitekturne fakultete, sanjala ‘e v svojih {tudentskih letih. A je bila prej potrebna uspe{na kariera, da lahko sedaj sama kaj pove mladim ustvarjalcem, ~e ‘e sama ni mogla sli{ati od drugih. In jih nenehno opozarja, da je potrpe‘ljivost v izbranem poklicu bo‘ja mast. Nada Mati~i~ in Istituti Callegari ali Istituti Callegari in Nada Mati~i~? Glede na to, da je Nada Mati~i~ v do-ma~ih logih bolj znana, najprej Istituti Callegari – kaj, od kod, kako, zakaj? Gre za in{titut z dolgoletno tradicijo -ustanovljen je bil namre~ ‘e 1936 -, ~igar sede‘ je relativno blizu nas, v Italiji, v Trevisu. Poleg tega, da ima {e 25 h~erinskih podjetij v sami Italiji, je prisoten tako po zahodnoevropskih dr‘avah kot na drugih kontinentih, med drugim v Kanadi in Ju‘ni Ameriki. Vsem in{titutom je skupna zna~il-nost obvladovanje razli~nih podro~ij oblikovanja: od mode, s katero je g. Callegari za~el ‘e 1936., do reklamne grafike, notranje opreme, urarstva in nenazadnje managementa, kajti filozofija Callegari in{titutov je ‘e med {tu-dijem vklju~evati in kar najbolje pripraviti slu{atelje za vstop na trg dela. Slednje je prepoznavnost in tudi konku-ren~na prednost teh programov. Standardi in{titutom po celem svetu narekujejo sodelovanje z najbolj{imi doma-~imi strokovnjaki profesionalci, ki so sposobni svoje teoreti~no znanje prenesti v prakso - v konkretne projekte, v katere so vklju~eni tudi {tudenti. Poslanstvo Callegari in{titutov je, da stojijo tako na strani podjetij kot {tudentov – da gradijo mostove med {olo in podjetjem. Tudi slovenski Istituti Callegari ponuja tri {ole: {olo za vizualne komunikacije, {olo za modo in {olo za notranje opremljanje. ^eprav ‘e celoten projekt pomeni veliko vsebinsko osve‘i-tev v slovenskem prostoru, pa se nam najbolj kolca prav po profilu, ki bi bil nekje med lesarjem in oblikovalcem. Nas boste s svojim programom za notranje opremljanje – ki je patentirano resni~no va{ - kon~no “od‘ejali”? Smeh. Upam. Res je, program za notranje opremljanje ni muha enodnevnica, ampak sem ga pripravljala ijaLes 54(2002) 12 intervju vrsto let. Na tem podro~ju sem namre~ doma, kot temu re~emo. In ‘e od nekdaj sem si tudi ‘elela ustvariti tak in{ti-tut za na{e mlade ustvarjalce, saj sem prepri~ana, da jih Slovenci imamo -veliko in dobre. Izku{nje, pridobljene v lastni dolgoletni praksi doma, v Evropi, Kanadi in New Yorku ‘elim prenesti nanje in jim tako prihraniti kak{en nepotreben ovinek na njihovi profesionalni poti. Pri realizaciji teh idej me je `e pred leti mo~no podpiral tudi g. Vinko Rozman, a nismo pri{li dale~. Italijanski Istituti Callegari pa je moj program sprejel z velikim veseljem in ga bo izvajal v svojih h~e-rinskih podjetjih po svetu. [ola za notranje opremljanje traja dve leti, {tudenti pa si ob dokon~a-nem {olanju pridobijo naziv projektant notranje opreme. Po predmetniku so-de~ bi lahko rekla, da je program ne le nov, ampak tudi precej specifi~en, saj zajema najrazli~nej{e stvari. Kako je nasta(ja)l? Res je. Kot ste ‘e sami omenili, smo na slovenskem trgu vrsto let pogre{ali neko pravo me{anico med lesarstvom in oblikovanjem. In ta primanjkljaj je bil izhodi{~e za pripravo na{ega programa. V prvem letniku {tudentje projektirajo, delajo vaje in spoznavajo predmete na temo stanovanjskih objektov, v drugem letniku pa na temo komercialnih objektov. [tudente pripravljamo za pripravo in oblikovanje interi-erov nasploh. Moram poudariti, da pri nas na za~etku {tudija pripisujemo posebno pozornost barvnim {tudijam, barvam, kompoziciji, likovnim elementom, skratka likovni teoriji. Prvo leto treniramo samo pripravo idejne zasnove. Prepri~ani smo, da je ta {e kako pomembna, saj je ponavadi na{ cilj poleg naro~ila dobiti tudi izvedbo glavnega projekta. Celo leto ne pri‘ge-mo ra~unalnika. [tudentom ‘elim iz lastnih izku{enj dopovedati, kako pomembno je, da si znamo svoja ~ustva, misli, ideje predstaviti skozi roko in prostoro~no risbo na papirju. Kajti dana{njemu investitorju moramo znati hitro predstaviti risbo, ki jo bo dobil; da je to neka prijetna zadeva, da so zraven pripeti materiali, prikazane neke perspektive, kjer ti dejansko prika‘e{ prostor, kakr{en bo oziroma bi lahko bil. Priprava idejnega projekta je po- tehnologije jih u~ite tudi psihologije porabnikov in tr‘nega komuniciranja? Da, nekaj znanja moramo imeti tudi na tem podro~ju. ^e si ‘e dolga leta v praksi, to ni ve~ tak problem, saj si imel opravka z najrazli~nej{imi investitorjevimi ‘eljami. Sicer pa jim na tem podro~ju ne moremo dati nekih postulatov, saj je vsaka naloga zase nov izziv. Dve hi{i, dve stanovanji, dva poslovna prostora nista ista. Vedno je pomembna tehnologija, kaj se skriva v ozadju, kak{ne ‘elje ima konkretni naro~nik – vsak ima neko svojo afiniteto do umetnosti, do okolja, v katerem ‘ivi; gre tudi za na~in ‘ivljenja v poslovnem ali ambientalnem prostoru; ~lovek ima svoje ‘elje ali potrebe za dolo-~eno barvo … Projektantova naloga je, da investitorju pomaga odkrivati to, ~esar {e sam ne ve ali ni prepri~an, zato se je treba z njim ~im ve~ pogovarjati, da si pridobimo zaupanje. In ga seveda o~arati z idejnim projektom, kar je naloga celega leta na{ega {tudija, kjer si {tudenti pridobijo za izdelavo takega projekta nujna znanja . Na{i sodelavci, priznani slikarji, arhitekti, kiparji in oblikovalci sku{ajo {tudente ~im bolje pripraviti na to iz-ku{njo. membna, saj mora biti ~im bolj pisana na du{o na{emu potencialnemu investitorju, ki nam bo zaupal opremo nekega stanovanja ali objekta. Za to potrebujemo nekaj uvodnih znanj. Poleg prostoro~nega risanja, kulturne dedi{~ine in vrste predmetov na temo notranje opreme, dizajna ter Od ideje do njene realizacije je dolga pot, ki se v~asih v realni situaciji, v samem proizvodnem procesu izka‘e lahko tudi za slepo ulico. Sami se tega o~itno dobro zavedate, saj imate znotraj {ole veliko prakti~nega dela in razli~nih delavnic? Sistem {tudija pri nas je na vseh treh {olah tak, da se na eni strani ukvarjamo z dizajnom, prostorskim oblikovanjem, po drugi strani pa sku{amo {tudente ~im bolj spoznati z razli~nimi materiali in s tehnologijo - s tem, kako ijaLes 54(2002) 12 intervju se nek izdelek naredi v delavnici. @e-limo, da {tudenti usvojijo ta princip ‘e pri idejnih osnutkih, da imajo ‘e tu v mislih tako cel tehnolo{ki proces kot tudi predstavo, kako bo ta izdelek izgledal v prostoru. Zato na{i {tudentje tudi delajo v mizarskih delavnicah, kjer imajo zraven tudi laboratorij za povr-{insko obdelavo, varijo ‘elezo, {ivajo tekstile, se spoznajo s talnimi oblogami, zavesami … Velik poudarek dajemo tudi svetlobi, za katero imamo delavnice na Arcadii. Z njimi ‘e vrsto let sodelujem pri razli~nih projektih, tako da so preverjeni specialisti, od katerih lahko {tudenti veliko odnesejo. Sama sem prepri~ana, da je taka povezava teorije in prakse obvezna in nujna. Obstajajo ‘elje, skice, sanje. A speljati projekt od ideje do realizacije svoje zamisli pomeni tudi prilagajanje – ne samo investitorju, ampak tudi in predvsem materialu. Papir prenese vse, medtem ko ima material svoje omejitve. V tem je tudi njegova zapeljivost. Res je. Ampak zapeljiva so tudi imena va{ih predavateljev. K sodelovanju ste uspeli pritegniti tako eminentna imena (od Janeza Bogataja do Vida Pe~jaka) kot tudi mlaj{e, mogo~e doma manj poznane strokovnjake - {tuden-tom obljubljate tudi tuje predavatelje, obojim pa mo‘nost izmenjav. S ~im ste izzvali doma~e eksperte? Istitut Callegari sku{a vsak dan znova iztisniti iz {tudentov najbolj{e, kar imajo spravljenega v sebi. Zato skrbimo, da skozi razli~ne oblike dela nenehno spodbujamo njihovo ustvarjalnost, kreativnost, intuicijo. Profesor je mentor, ~igar naloga je, da beza iz ~lo-veka njegov lastni kreativni potencial. Gre za bistveno druga~ne metode dela – majhne skupine, ve~ ali manj individualni pristop, timsko delo, transdici-plinarnost …, ki lahko predstavljajo izziv tudi doma~im uveljavljenim ekspertom. Ob njih smo na~rtno pri- tegnili tudi mlade ljudi, ki so se ob svojih magistrskih in doktorskih naslovih uveljavili tudi z mednarodnimi projekti in razstavami. I{~emo pravo razmerje med doma~im in tujim znanjem. Tuje strokovnjake privabljamo predvsem zato, da prinesejo sve‘ veter, iz razli~-nih kulturnih okolij razli~ne koncepte razmi{ljanja. Taka pestra populacija je nastala zato, da lahko integriramo raz-li~ne vidike in prena{amo poleg znanja razli~ne izku{nje. Glede izmenjav – te so znotraj in{ti-tutov Callegari v razli~nih dr‘avah ute~ena praksa. [tudij pri vas je zanimiv, nekon-vencionalen, ustvarjalen – prijazna {ola, skratka. A po dveh letih “dolce vitae” se bodo morali nekako znajti tudi na krutem in neizprosnem trgu delovne sile. Ob tem, da {tudente u~imo oblikovanja, ves ~as {tudija skrbimo tudi za njihovo lastno promocijo. [e kako se zavedamo, da si bo vsak njihov bodo~i investitor, predvsem pa prvi, ‘elel neke potrditve, zato znotraj Istituta Calle-gari namenjamo veliko pozornosti tudi temu. Ena od oblik so izobra‘evalne oddaje vsak ~etrtek ob 20.30 na TV PIKA, s katerimi predstavljamo na{ na~in dela v vseh na{ih treh {olah, na{e eksperte in same {tudente z njihovimi izdelki. Poleg tega jih nameravamo prezentirati na vseh na{ih manifestacijah - v na~rtu imamo razstave in sodelovanje Istituta Callegari na sejmih -, kjer se bo lahko vsak {tudent predstavil z lastnim eksponatom, blagovno znamko, s svojim imenom. Od nas bodo od{li s svojo vizitko, promocijskim materialom in kompletnim port-folijem, s katerim se bodo lahko postavili pred prvim investitorjem. Marsikomu to niti ne bo prvi projekt, saj nekatere ‘e v ~asu {tudija vklju~ujem v svoje lastne projekte, da si za~nejo pridobivati izku{nje. Slednje je gotovo najbolj{a vaja, ki dela mojstra. In va{e ‘elje na tem podro~ju se niti pribli‘no ne nameravajo kon~ati zgolj v va{em projektantskem biroju, ampak so precej bolj dalj-nose‘ne? Da, res je. V prvi vrsti na{ih promocijskih aktivnosti je ‘elja po ~im ve~jem povezovanju z lesno industrijo, z dobavitelji opreme, s katerimi bi lahko pripravili kak{no timsko nalogo pri razvijanju njihovih proizvodov in novih programov. Od vsega si najbolj ‘elim {tudentom ponuditi to mo‘nost. Aktivnosti v to smer se ‘e odvijajo, a {e nisem ~isto zadovoljna, zato bom vso svojo energijo in potenciale vlo‘ila ravno v raz{irjanje tovrstnega sodelovanja, ki sedaj ‘e uspe{no poteka z Arcadio. Kaj bi radi? To , kar se dogaja po vseh takih in podobnih in{titutih po svetu – da se za~ne industrija zanimati za {tudente ‘e na za~etku {tudija, da jih morda lahko za~ne ‘e sama {ola na nek na~in usmerjati. Kot sem ‘e uvodoma omenila, Istituti Callegari gradijo mostove med {tudenti in podjetjem tako, da stojijo na strani enih in drugih. Moja velika ‘elja je, da bi si lahko za~ela industrija ‘e v na{ih ijaLes 54(2002) 12 intervju studijih izbirati bodo~e sodelavce. Da bi industrija podprla nadarjene {tu-dente, jim mogo~e ponudila tudi kak{-no finan~no pomo~, kajti {ola je privatna. Zato imam med drugim v mislih tudi ustanovitev {tipendijskega sklada za nadarjene mlade ustvarjalce – letos sem se dve izjemno nadarjeni deklici odlo~ila {tipendirati kar sama. To so stvari, ki si jih resni~no ‘elimo in upam, da bomo uspeli. Glede na {tevilo vpisanih {tu-dentov ste idejni osnutek slovenskega Istituta Callegari realizirali v praksi celo bolj uspe{no, kot ste pri~akovali, saj imate ‘e prvo leto na {oli za notranje opremljanje vpisanih kar prek 60 ljudi, obenem pa se pri vas ‘e drugo leto na tem podro~ju specializira tudi skupina diplomiranih arhitektov. Smeh. Dobesedno smo zelo pozitivno presene~eni. Tako {tevilka kot zmo‘nosti posameznikov zavra~ajo o~itke, da Slovenci nimamo smisla za oblikovanje. Uspe{ni posamezniki so vedno pri~ali, da ga imamo, je pa res, da nam je vseskozi manjkala ustrezna {ola, organiziranost, kontinuiteta. Svoje {tudente nameravamo spremljati tudi po uradnem zaklju~ku {olanja in upam, da bodo na{i diplomanti res-ni~no prepoznavni in zanimivi za delodajalce. Predvsem pa bodo dobro pripravljeni na prvi spopad z investitorjem. Prvi vtis je namre~ samo eden. Kolik{na je povpre~na starost {tudentov? Bi lahko rekli, da je {ola sti~i{~e ‘e izoblikovanih profilov in da prihaja do izmenjave dobrih praks, poslovnega sodelovanja med vsemi vpletenimi – {tudenti med seboj in {tudenti in profesorji? O povpre~ni starosti bi te‘je govorila. Od nekaj ve~ kot 60 {tudentov je ena skupina takih, ki ‘e delujejo v praksi, pa ‘elijo nadgraditi svoje znanje na podro~ju notranjega opremljanja in dekoracije; potem imamo dve skupini {tudentov, ki so dokon~ali srednjo oblikovno {olo, pa jim manjka predvsem tehnolo{kih znanj; pa nekaj {tudentov, ki so redno vpisani na druge fakultete -tudi lesarsko; pa celo vrsto biv{ih gimnazijcev, ki jim poklic predstavlja izziv; in tudi nekaj takih, ki so se za {tudij notranjega opremljanja odlo~ili zgolj ljubiteljsko. Kot ste ‘e prej omenili, imamo v drugem letniku skupino arhitektov, ki pri nas specializirajo notranje opremljanje. Med njimi se je res oblikovala skupinica, tako da sedaj ‘e ustanavljajo skupno podjetje. Vsak je dober na svojem podro~ju in v obliki timskega dela bodo gotovo lahko zanimivi za potencialnega naro~nika. Med {tudijem, na delavnicah se {tuden-ti sre~ujejo z razli~nimi strokovnjaki, tako da bodo dobri lahko opa‘eni in povabljeni v profesorjev projekt, v tovarno, proizvodni proces ali salon pohi{tva. Tr g dela ni sentimentalen, zato moramo biti oboro‘eni z mnogo raznoterega znanja. To je na{a mo~, ta ustvarjalni potencial. Mislim, da so k nam pri{li {tudentje, ki si tega res ‘elijo. Va{i {tudenti pridobijo diplomo Istituta Callegari, vendar ta pri nas nima statusa veljavne javne listine. Ali raz-mi{ljate o mo`nosti nostrifikacije? Da. Za~eli smo postopek, s katerim `elimo ustanovitvi visoko{olski zavod za oblikovanje, kjer bi na{i {tudentje po kon~anih programih Istituta Calle-gari lahko nadaljevali {tudij in si tako pridobili sedmo stopnjo izobrazbe. Lai~na predstava o oblikovalskem poklicu je, da gre za tovarno sanj, kjer se iz dimnikov kadi kreativnost in oblaki sestopajo z neba na tla. Na vse to gledamo obi~ajni smrtniki z zavidanjem in zavistjo. Kaj pa bi o tem povedali mlademu ~loveku vi – za vami so bogate dolgoletne iz-ku{nje, vrsta realiziranih projektov doma in v tujini, uspe{na kariera skratka? Odkrito bi mu povedala, da je oblikovanje gara{ko delo. Da je to ne samo poklic, ampak na~in ‘ivljenja, za katerega se mora{ odlo~iti. Da je pot dolga, a izjemno zanimiva, saj je vsak projekt svet zase, na katerem vedno znova brusi{ svoje znanje in ti obenem daje neko novo ustvarjalno energijo. Resni~no ti omogo~a uresni-~evanje sanj, ampak sanje imajo svojo ceno – znanje, ki ga je potrebno nenehno nadgrajevati, in potrpe‘ljivost, strpnost, predvsem pa tudi veliko {tevilo idejnih projektov. ^e ‘eli{ projekt res peljati tako, da se bo{ lahko tudi ~ez leta soo~il s svojim investitorjem oziroma da ga bo{ obdr‘al za nadaljnje projekte, kar se v praksi mnogokrat dogaja, se za tem marsikdaj skrivajo {tevilne korekture, pogovori, {tudije, skice … da dose‘emo konsenz med vsemi vpletenimi ljudmi in stvarmi. Nepopisno zadovoljstvo ob pohvalnih povratnih informacijah, ki so prigarana nagrada, ti daje samozavest in novega zaleta, obi~ajno pa pomeni pozitivna kritika tudi klju~ do novih naro~il. ^e se ~lovek preda ne~emu z glavo, srcem in du{o, pa je uspeh neizogiben, ali ne? ijaLes 54(2002) 12 strokovne vesti Lesarski grozd avtor Mirko TRATNIK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo Klju~ni dejavniki (ne)konkuren~nosti slovenskega lesarstva so predvsem: nizka produktivnost, visoki vhodni stro{ki, visoke zaloge in zadol‘enost ter neu~inkovito neposredno tr‘enje ter izvoz. V lesni industriji se je sicer mo~no zni‘alo {tevilo zaposlenih, kar ob drugih nespremenjenih pogojih lahko zvi{uje produktivnost, vendar pa se je hkrati izredno zni‘alo tudi {tevilo tehni~nih strokovnjakov (lesarskih in drugih poklicev) tako, da ve~ina lesarskih podjetij nima ve~ lastnih razvojno raziskovalnih oddelkov, kar seveda mo~no omejuje njihove razvojne mo‘nosti. V slovenskih lesnoindustrijskih podjetjih prevladujejo tradicionalne organizacijske oblike, ki pa so v dana{njem dinami~no spre-minjajo~em se okolju premalo u~inkovite. Globalizacija sili podjetja v specializacijo, s poudarkom na tista poslovna pod-ro~ja, kjer jim posebno znanje, ve{~ine in sredstva omogo~ajo u~inko-vito pospe{evanje konkuren~nosti. Do kosti okle{~ena (vitka) podjetja s t.i. zunanjim opravljanjem dejavnosti (angl. outsourcing) prepu{~ajo dolo-~ene dejavnosti, ki so jih prej opravljala sama, zunanjim izvajalcem, saj se le na ta na~in lahko bolj posve~ajo tistim dejavnostim, ki jih znajo opravljati najbolje, z ni‘jimi stro{ki. Pri tem se zastavlja ve~ strate{kih vpra{anj, kot: Kako dolo~iti tiste dejavnosti, ki jih podjetje namerava izlo~iti v zunanje opravljanje in kdaj naj jih izlo~i? Dejavniki uspeha v sodobnem svetu so poleg znanja tudi sposobnost povezovanja in sodelovanja z istovrstnimi podjetji (konkurenti), dobavitelji, kupci, univerzami, razvojnimi in{tituti ob visoki motiviranosti za skupni uspeh. V svetu so razvili nov organizacijski pristop: mre‘no (zunanjo) organizacijo. Modularno mre‘no organizacijo tvori centralno podjetje (koordinator) z omre‘jem zunanjih izvajalcev (specialistov). Navidezna mre‘na organizacija pa predstavlja nadgradnjo modularne mre‘ne organizacije. Gre za mre‘o samostojnih podjetij, ki so med seboj povezana z orodji sodobne informacijske tehnologije, z namenom, da bi lahko med seboj izmenjavala znanje, izku{nje, ve{~ine (spretnosti) in da bi bil omogo~en dostop do trgov vsakega, v mre‘o vklju~enega podjetja. O grozdu (angl. cluster) pa govorimo takrat, ko se v multisektorsko mre‘o povezujejo neenaka (razli~na) in med seboj komplementarna podjetja, ki so v verigi vrednosti specializirana okrog baze znanja. V (razvojnih) grozdih gre torej za geografsko koncentracijo neformalno povezanih podjetij, dobaviteljev, ponudnikov razli~nih storitev, podjetij iz sorodnih dejavnosti in institucij dolo~enega podro~ja. Grozdi se od horizontalnih ali sektorskih omre-‘ij, v katerih podjetja delujejo praviloma na istih trgih kon~nih izdelkov, pripadajo isti industrijski skupini (panogi) ter lahko tesno sodelujejo na razvojno raziskovalnem podro~ju, pri tr‘enju izdelkov, pri skupni nabavi ipd., razlikujejo v tem, da predstavljajo multisek-torska omre‘ja “neenakih” oziroma “raznorodnih podjetij” (navidezna mre‘na organizacija). Podjetja, ki so “zdru‘ena” v okviru ene same dejavnosti, panoge (kakr{na je npr. lesarstvo) izvirajo iz istih strate{kih skupin, proizvajajo pano‘no ozek asortiment izdelkov, so eden drugemu neposredni ali pa posredni konkurenti, sodelovanje med njimi je v~asih zelo ote‘eno, odnos z dr‘avo pa je ponavadi omejen predvsem na dogovore o subvencijah, kvotah, za{~iti in omejevanju konkurence. Katere so torej prednosti podjetja, zdru‘enega v grozd, v primerjavi s pa-no‘nim zdru‘evanjem? Prednost grozda naj bi bila v pri~akovani sinergiji med povezanimi podjetji, kar pomeni, da je (mora biti) mo~ grozda ve~ja od vsote posameznih delov (podjetij), ki ga tvorijo. Koristi sinergetskih u~inkov pa morajo biti dele‘ni vsi ~lani grozda. ijaLes 54(2002) 12 strokovne vesti Lesarski grozd In{titut za strate{ke {tudije v Ljubljani je novembra 2000 objavil {tudijo z naslovom: Razvojno okolje in motivacijski ukrepi za pospe{eno oblikovanje grozdov in revitalizacijo slovenskega gospodarstva. Avtorja sta L. So~an in M. Gliha. Avtorja ugotavljata, da so oblike medsebojnega povezovanja razvojnih udele‘encev v grozde (clus-tre) v posameznih dr‘avah EU izhajale iz za vsako dr‘avo zna~ilnih kulturno - socialnih izhodi{~ in ‘e uveljavljenih odnosov med gospodarsko in javno znanstveno sfero ter z vlogo dr‘ave. Zaradi tega sodita, da “ni mo~ podati enotnega predpisa ali recepture za upravljalsko uveljavitev razvojnega grozda”. Prvi pogoji za oblikovanje razvojnih grozdov pa naj bi bili naslednji: 1. Podjetja morajo imeti dejanski interes za razvojno povezovanje. 2. Podjetja morajo z lastnimi razvojnimi vizijami planirati lasten podjetni{ki razvoj in imeti razviden trenutni in pri~akovani razvojni gospodarski polo‘aj. Medsebojno sodelovanje z drugimi podjetji pri posameznih razvojnih, tehnolo{kih in poslovnih nalogah jim je pri tem v pomo~ za potrjevanje ali dopolnjevanje lastnih razvojnih vizij. 3. Sodelujo~a podjetja morajo skupaj dosegati “kriti~no maso” razli~-nega znanja, poslovni obseg pa mora dosegati tr`no zna~ilnost, izdelki morajo postati tudi zaradi sodelovanja v razvojnem grozdu tr`no markantni, lahko tudi z blagovno znamko. Gospodarska zbornica Slovenije, Zdru‘enje lesarstva, je oktobra leta 2000 dala pobudo za izdelavo {tudije za “preu~itev mo‘nosti iniciacije razvoja grozdov (clustrov) za podro~je slovenskega lesarstva”. M. Dermastia in M. Tratnik sta predlagala, da se raziskava izvede v naslednji korakih (fazah): • Na osnovi sinteze obstoječih študij in analize objektivnih in percep-cijskih podatkov opredeliti možno strukturo lesarskega grozda. • Identifikacija potencialnih nosilcev razvoja grozda in opredelitev njihovih skupnih interesov. • Izdelava predloga modela uvajanja lesarskega grozda. Raziskava ni bila vključena v raziskovalni program GZS. Iz gradiva Lesarski grozd - Oblikovanje strategije lesarskega grozda, ki ga je pripravil Razvojni center za lesarstvo (RCL) septembra leta 2002, je razvidno, da naj lesarski grozdi: 1. omogočijo podjetnikom nove poslovne priložnosti, 2. organizirajo podporno okolje in opravljajo skupne naloge, 3. omogočijo učinkovito vključitev raziskovalcev v industrijske projekte, 4. sodelujejo pri vzpostavljanju in delovanju sistema organizacij (infrastruktura), ki bo omogočal prenos sredstev iz EU v slovensko gospodarstvo in 5. pripomorejo pri ustvarjanju vzdušja in pogojev za izpeljavo poslovnih projektov. Pri tem pa se od managementa (podjetnikov) v lesarski grozd vključenih podjetij pričakuje, “... da bodo ambiciozno in hkrati realno zastavili posle, za katere bodo opredelili kvantifi-cirane cilje, ki jih bodo v toku izvedbe projekta tudi dosegli. Te posle morajo več kot polovico pokriti iz svojih virov”. Na treh vabljenih srečanjih zainteresiranih članov lesarskega grozda, na t. i delavnicah, ki so bile 18., 19. in 21. novembra letos, ki jih je na Gozdarskem in{titutu v Ljubljani organiziral RCL, so bili predstavljeni naslednji osnutki delnih projektov v okviru projekta lesarski grozd: 1. organiziranje podpornega sistema lesarskega grozda za informiranje, 2. organiziranje podpornega sistema lesarskega grozda za usposabljanje, 3. organiziranje podpornega sistema lesarskega grozda za skupni nastop na trgu, 4. skupna nabava. 5. razvoj specializiranega informacijskega sistema za podporo poslovanja v lesnih podjetjih. Delavnic se je udele‘ilo zanemarljivo majhno {tevilo predstavnikov lesarskih podjetij in podpornih institucij (iz raziskovalno - pedago{ke sfere), predstavnikov iz komplementanih podjetij (trgovina, dobavitelji) pa sploh ni bilo. ^e v grozdu, ki ga {ele na~rtujemo, ‘e na samem za~etku ne moremo jasno identificirati potencialnih nosilnih podjetij, sodelujo~ih podjetij in klju~-nih podpornih institucij, projekt ne bo uspel. V razmislek Zaradi tega predlagam, da koordinator raziskovalnega projekta Razvojni center lesarstva (RCL) izvede temeljito podrobno analizo prednosti, pomanjkljivosti, pri~akovanih neposrednih in posrednih koristi, tveganj in stro{kov (sredstev za izvedbo raziskave) v zvezi z ustanavljanjem oziroma raziskavo lesarskega grozda. V to analizo je potrebno pritegniti vodilni management (odlo~evalce) lesnoindustrijskih in komplementarnih podjetij (zunaj lesne panoge) in klju~nih podpornih institucij. Za~etno zaupanje, da gre za koristno stvar, je vredno dodatnih naporov in sredstev. ijaLeS 54(2002) 12 strokovne vesti Novosti iz programa Lesnine in`eniring d.d. avtor: Alojz KOBE IMA Firma IMA Klessmann iz Lübbeckeja v Nem~iji je specializirana za proizvodnjo enostranskih in dvostranskih strojev za obdelavo robov in CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev z oblepljanjem. @e leta 1953 je kot prva v zgodovini predstavila stroj za oblep-ljanje in obdelavo robov, imenovan IMA AVM. Od tedaj naprej je IMA eden izmed najve~jih nosilcev razvoja tehnologije za pohi{tveno industrijo. O tem pri~a tudi dejstvo, da je bila IMA letos uvr{~ena med 100 najinovativ-nej{ih nem{kih podjetij. Povod za to je bila predstavitev novo razvitega IMA-Folding sistema, ki omogo~a izdelavo ogrodij (“korpusov”) pohi{tvenih elementov iz enega kosa plo{~e s prepogi-banjem. Pri tem so robovi oja~ani s termoplasti~nim materialom, prednost pa se ka`e predvsem v zmanj{anem {tevilu sestavnih delov in delovnih operacij. Robna obdelava Na podro~ju robne obdelave se je ‘e mo~no uveljavila izpopolnjena serija strojev za enostransko obdelavo robov serije ADVANTAGE 2612 do 7220. Na stroju srednjega ranga ADVANTAGE 4612 je mo‘no lepljenje nalep-kov iz furnirja, folije, ABS, PVC, ka{iranega furnirja do 3 mm in masivnih letvic do 12 mm. Skupna dol‘ina stroja je le 6 metrov, saj patentirani ve~stopenjski obdelovalni agregat MFA z dvema orodjema opravi funkcijo kopiranja prednjega in zadnjega robu kot tudi profiliranja in poravnavanja zgornjega in spodnjega robu (slika 1). Stroj ADVANTAGE 5616/6616 poleg natan~nosti in kvalitetne obdelave omogo~a podajalno hitrost 16 m/min. Stroj na dol‘ini 7 oz. 8 m omogo~a oblepljanje z nalepki od 0,4 do 12 mm. Moderen ra~unalni{ki sistem IMA-TRONIC 121 zagotavlja enostavno programiranje in upravljanje ter nadzor nad funkcijami stroja (slika 2). Zelo priljubljen je postal stroj za oblep-ljanje oblikovanih obdelovancev HKA, ki deluje na dva na~ina. Manj{e obdelo-vance obdelujemo z na delovno mizo pritrjenim agregatom. Ve~je obdelo-vance in obdelovance z notranjimi radiji pa obdelujemo z agregatom, ki je obe{en na konzolo. Obdelovanci so lahko veliki tudi do 4000 x 1200 mm. Posebnost tega stroja je, da je mo‘no lepljenje nalepka tudi v ostrorobne kote, kar do sedaj strojno ni bilo mo-go~e (slika 3, 3a, 3b). IMA je letos na sejmu LESMA razstavila izredno zmogljiv stroj za obdelavo robov IMA NOVIMAT Concept 4325 z max. podajalno hitrostjo kar 30 m/min. Stroj omogo~a oblepljanje obdelovancev s trakom debeline do 3 mm oz. z masivnimi nalepki do 20 mm. Izvedba sejemskega stroja zajema: predrezkanje, gretje obdelovanca, Slika 1. Stroj za enostransko obdelavo robov IMA Advantage 4612 Slika 2. Stroj za enostransko obdelavo robov IMA Advantage 5616/ 6616 ijaLes 54(2002) 12 strokovne vesti Slika 3. Stroj za oblepljanje oblikovanih obdelovancev IMA HKA Slika 3a.Obdelava na vakuumsko mizo vpetega obdelovanca nanos lepila z mo‘nostjo priklju~itve magazina z 12 koluti razli~nih robnih trakov, quick-lock sistem za hitro izmenjavo lepilnega lonca, ~elilnika in rezkanika za grobo obdelavo zgornjega in spodjega robu. Sledita patentirana MFA agregata, ki omogo~ata kompletno obdelavo vseh robov z le dvema motorjema. Omogo~ata samodejno prenastavljanje stroja za obdelavo {tirih razli~nih profilov. Na koncu so pro-filni in ravni strgalni no‘i, polirna kr-ta~a ter agregat za utorjanje in profi-liranje, kot opcija pa se lahko vgradi patentirani gladilni agregat za poliranje ABS-a oz. zapiranje por na ka{iranem furnirju. Celoten stroj se nadzira preko ra~unalnika (slika 4). @e leta 1976 je IMA predstavila tudi dru‘ino strojev COMBIMA za robno obdelavo, ki so danes pojem visoko-zmogljive industrijske proizvodnje, njihova stabilna in robustna konstrukcija pa jam~i natan~no in popolnoma paralelno formatiranje ter obdelavo robov. Podajalne hitrosti zna{ajo celo do 100 m/min, stroji pa se izdelujejo v enostranski, 2-stranski in 1½-stranski izvedbi. Prva in druga izvedba v enem prehodu v celoti obdelata enega oziroma dva roba, 1 in1/2 stranska izvedba Slika 3 b. Obdelava manj{ih obdelovancev z vpetim agregatom ijaLes 54(2002) 12 strokovne vesti Slika 6. CNC obdelovalni center IMA BIMA 310 V stroja pa izvede celotno robno obdelavo ene strani, na drugi strani pa hkrati izvede natan~no paralelno formati-ranje (slika 5). CNC ve~stopenjski obdelovalni stroji z oblepljanjem IMA je ‘e leta 1993 predstavila tr‘i{~u prvi CNC ve~stopenjski obdelovalni stroj z agregatom za oblepljanje robov, kar predstavlja le enega v vrsti {tevilnih patentov v 50-letnem obstoju podjetja. Tovrstna re{itev omogo~a kompletno obdelavo pohi{tvenega elementa z enim vpenjanjem, posle-di~no pa prina{a tako ~asovne prihranke kot tudi ni‘jo proizvodno ceno izdelka. [iroka paleta CNC strojev pod skupno oznako BIMA danes obsega tako ekonomi~ne izvedbe strojev za manj{e proizvodne obrate kakor tudi visoko zmogljive industrijske naprave. Velik uspeh je dosegel nedavno predstavljeni model P 480-80 z mo‘nostjo obdelave v smeri Y do 2600 mm. Celotni seriji teh strojev je skupna visoka u~in-kovitost ter mo‘nost prilagajanja opremljenosti z agregati potrebam kupca. Poleg dovr{enih delovnih operacij rezkanja, vrtanja, ‘aganja ter ‘e omenjene obdelave robov, stroji iz serije BIMA vedno znova navdu{ujejo tudi z odli~no re{enimi podrobnostmi, ki med drugim mo~no olaj{ajo tudi delo upravljalca na stroju. Naj kot ilustracijo navedemo le mo‘nost samodejnega prednastavljanja obdelovalne mize ter vakuumskih sesal v skladu z izbranim programom prek ra~unal-nika. KREPČILO Vsaka nesre~a prina{a tudi kaj dobrega, ob vsej hudobiji je vedno kaj lepega, v godlji se pravi zna~aj u~i plavanja. Ljudska modrost in ~asovna distanca vidita tudi skozi temno stran meseca, poka`eta {e drugo plat kovanca. Zlo in izgube, krivice in bole~ine nam krepijo samozavest, so dragocene. [e bolj{e pa, ~e strela kam drugam zadene. SREČNO IN USPEŠNO NOVO ijaLes 54(2002) 12 Marko Kravos strokovne vesti Uporabnost spletnih mest avtorica Petra OSELLI, Gral-Iteo d.o.o. Spletno mesto je lokacija na spletu (world wide webu), ki jo ima v lasti in jo upravlja posameznik, podjetje ali organizacija. Vsebuje vstopno (doma-~o) stran in druge spletne strani in datoteke (npr. slike). Zakaj uporabnost? Spletno mesto brez uporabnikov nima smisla. Janice Ginny Redish, strokovnjakinja za uporabnost Internetni marketing je danes nepo-gre{ljiv del marketin{kega spleta, spletna mesta pa so klju~ni element internetnega marketinga. Zgolj postavitev spletnega mesta ni dovolj za uspe{en nastop na spletu, saj mora biti spletno mesto u~inkovito, kar pomeni predvsem uporabno vrednost za obiskovalce (potencialne stranke): spletno mesto mora biti informativno, aktualno in v{e~no, pomembna pa je tudi hitrost nalaganja posameznih strani ali elementov ter preprosta navigacija. Ali spletno mesto je, oziroma bo u~inko-vito, lahko izvemo le od (bodo~ih) uporabnikov, pri tem pa so lahko raziskave spletnih mest med njihovimi ciljnimi skupinami v veliko pomo~. Uporabnost je klju~nega pomena: ~e uporabnik (potro{nik) ne bo na{el zadostne informacije o izdelku/storitvi, se za nakup ne bo odlo~il. Jacob Nielsen, “guru” spletne uporabnosti Kaj je uporabnost? Uporabnost spletnega mesta pomeni, da obiskovalec dobi informacijo, zaradi katere je spletno mesto obiskal, poleg tega mora do informacije priti hitro in brez te‘av. Spletno mesto je uporabno {e bolj, ~e obiskovalcu poleg ‘elene informacije ponudimo tudi dodatne informacije, ki jih morda ni pri~akoval, vendar so zanj uporabne in torej za obiskovalca kot potro{nika predstavljajo neko dodano vrednost. Poglejmo si preprost primer: v naslednjih mesecih nameravam kupiti kuhinjo, zato si bom na spletnih mestih proizvajalcev kuhinjskega pohi{tva najprej pogledala, kaj ponujajo. ‘elim si ogledati ponudbo kuhinj in mo‘ne kombinacije pri sestavi, materialih in barvi pohi{tva, ki jih posamezni proizvajalci omogo~ajo: Na spletnem mestu proizvajalca kuhinj 1 so kuhinje predstavljene dokaj nepregledno (predstavljene z imeni in ne po tipu in designu kuhinje) in ko bi ‘elela majhno sliko kuhinje pove~ati ter si morda ogledati tudi detajlne slike, te mo‘nosti nimam. Edina informacija, ki jo dobim, so torej majhne slike kuhinj; za vse dodatno moram oditi v njihov salon. Spletno mesto proizvajalca kuhinj 2 mi omogo~a iskanje kuhinj po kriterijih (tip, design, barva, material), ogled ve~jih in detajlnih slik posamezne kuhinje, poleg tega si lahko v “virtualni kuhinji” sestavim sliko, kjer po želji izberem tip kuhinje (moderni ali klasični), material, barvo, tip ročajev, delovno ploščo in podobno. Kot dodatno “ponudbo” si lahko na spletnem mestu prenesem celotni katalog kuhinj, s seznamom elementov. Na spletnem mestu bi si želela izbirati še posamezne elemente in jih sestaviti v sliko, informativni izračun cene in seznam prodajnih mest, kjer kuhinjo lahko naročim. Primer sva za potrebe predavanja v okviru pohištvenega sejma, na osnovi katerega je nastal tudi pričujoči članek pripravili Jasna Velagič iz podjetja VirtuaPR in avtorica tega prispevka. Ključni dejavniki uporabnega spletnega mesta so torej naslednji: • enostavnost iskanja informacij, • hitrost iskanja informacij (preglednost in smiselna urejenost), • uporabnost informacij, • verodostojnost vsebine, • hitrost nalaganja strani. Brez teh značilnosti spletno mesto ne doseže svojega namena, saj obiskovalec ne zadosti potrebam, zaradi katerih je spletno mesto obiskal. Izdelek je uporaben samo takrat, ko uporabniki lahko na preprost način dosežejo namen njegove uporabe. Ljudje nimajo časa in zato hitro zapustijo spletno mesto, če ne omogoča hitre in preproste izpolnitve njihovih želja. Izkušnje kažejo, da prav zarad neuporabnosti v več kot polovici spletnega nakupa uporabniki odnehajo čeprav so si resnično želeli kupiti prav določeni predmet ali storitev. Janice Ginny Redish ijaLes 54(2002) 12 strokovne vesti Raziskave uporabnosti Če želite, da obiskovalci vašega spletnega mesta zadovoljni (in polni informacij) odidejo v vašo trgovino, ali pa se že na spletnem mestu odločijo za nakup ali naročilo vaše storitve, jih morate spoznati, poznati njihove interese, želje in potrebe ter jih razumeti. Pri pripravi spletnega mesta ni dovolj, da razmišljate samo o tem, kaj želite povedati obiskovalcem, temveč morate najprej razmišljati o tem, kaj uporabniki želijo. Bistvo uporabnosti je upoštevanje uporabnika in “izpolnjevanje njihovih zahtev”. Z raziskavo o uporabnosti spletnega mesta, ki jo lahko izvedete, še preden je spletno mesto dokončno izdelano in objavljeno na spletu, ali pa potem, ko je spletno mesto že v uporabi, dobite odgovore na vprašanja o uporabnosti spletnega mesta ter o značilnostih in interesih vaših obiskovalcev. Testiranje spletnih mest Testiranje obstoječega spletnega mesta je preprosto, saj ga lahko izvedemo s kvantitativno metodo (s spletno anketo): obiskovalci testiranega spletnega mesta izpolnijo spletno anketo na obiskanem spletnem mestu in tako lahko neposredno po obisku ali med obiskom odgovarjajo na anketo o tem spletnem mestu. Tako izvemo, kakšno spletno mesto si njegovi obiskovalci (in torej potencialne stranke) želijo in potrebujejo, kaj pogrešajo in kaj jim je všeč. Najpogosteje testiramo, ali spletno mesto ustreza (in kako dobro) naslednjim lastnostim: • vsebina: informativna, primerna, pestra, aktualna, zabavna, verodostojna, povezanost posameznih sklopov vsebin; • vizualna podoba: simpatična, všečna, pregledna, urejena; • navigacija: hitra, enostavna, jasna. ijaLes 54(2002) 12 Obiskovalec omenjene lastnosti ocenjuje po pomembnosti na splošno (koliko je zanj posamezna lastnost spletnega mesta na splošno pomembna) in glede na te lastnosti ocenjuje testirano spletno mesto (kako je na tem spletnem mestu zadovoljen s posamezno lastnostjo). Ugotavljamo tudi odnos obiskovalcev do spletnega mesta oziroma uporabno vrednost spletnega mesta za posameznega uporabnika, in sicer: • splošno zadovoljstvo ob obisku spletnega mesta, • ali je obiskovalec našel iskane informacije, • ali je spletno mesto priporočil zainteresiranim prijateljem, • zadovoljstvo s posredovanim odgovorom in odzivnim časom, če je obiskovalec poiskal kontakt oziroma iskal odgovore, • primerjava s konkurenco, • ponovni obisk (ali se obiskovalec vrača na spletno mesto oziroma ga večkrat obišče), • nakupne namere. Informacije, ki jih od uporabnikov dobimo z anketo, lahko dopolnimo s kvalitativno raziskavo (skupinska diskusija ali poglobljeni individualni intervju), s katero izvemo, kako uporabnik dejansko uporablja spletno mesto, kakšno je njegovo vedenje pri obisku spletnega mesta in kakšne so njegove pripombe. Z raziskavami uporabnosti torej ne izvemo le, kako uporabniki sami definirajo svoje želje, potrebe, interese in zadovoljstvo s spletnim mestom, temveč jih lahko pri tem opazujemo in s tem dobimo informacije, ki jih z neposrednimi odgovori uporabnikov ne izvemo. Predtestiranje spletnih mest Raziskava uporabnosti se lahko vključi že v fazi kreiranja in priprave spletnega mesta Predtestiranje navadno opravimo s kvalitativno raziskavo, ki omogoča poglobljene vsebinske podatke o nastajajočem spletnem mestu Vzorec sodelujočih je manjši kot pri spletnem anketiranju, raziskava pa lahko poteka v obliki individualnih poglobljenih razgovorov ali s skupinsko diskusijo. Vsebine so naslednje: • prvi vtis o spletnem mestu, • všečni elementi, • moteči elementi, • ustreznost navigacije, • mnenja o dizajnu, • preglednost, primernost in uporabnost vsebin, • predlogi za izboljšave. Raziskava se lahko nadaljuje s kvantitativnim delom, s katerim dobljene podatke iz kvalitativne faze dopolnimo s številčnimi podatki o mnenjih in zadovoljstvu. Število sodelujočih je večje (najmanj 100), večina vprašanj pa je zaprtega tipa. Z uporabo obeh metod je zanesljivost podatkov bistveno večja. Prava vrednost raziskav uporabnosti je v tem, da dobimo vpogled v navade in interese uporabnikov spletnega mesta ter zberemo mnogo predlogov in mnenj od ciljne skupine uporabnikov (interna ali eksterna javnost, strokovna, poslovna javnost, potrošniki ...) oziroma (bodočih) obiskovalcev testiranega spletnega mesta in hkrati potencialnih potrošnikov, predvsem o tem, kako bi spletna mesta bila “prijazna uporabnikom”, atraktivna, uporabna in torej učinkovita. D strokovne vesti Eksplozijsko in po`arno varni silosi `agovine avtor Danilo [TURM, [turm d.o.o. Za shranjevanje ‘agovine in drugih mletih lesnih odpadkov so zelo primerni silosi, saj zavzemajo malo tlorisne povr{ine ter se dajo enostavno polniti in prazniti. Poleg tega lahko prostor pod silosom izkoristimo za kotlovnico. Armiranobetonski okrogli silosi so najbolj nosilni. Hkrati so tudi najcenej{i, ker za njihovo gradnjo potrebujemo najmanj materiala. Zidani silosi so najmanj varni, ker niso monolitno povezani. V tujini in tudi pri nas je ‘e pri{lo do eksplozije prahu v silosih. Kjer so bili silosi zidani, so ve~inoma razpadli. V takih primerih pride do velikih po{kodb sosednjih objektov in tudi smrtnih ‘rtev. Zadnji primer se je zgodil v bli‘ini Celja. Po nesre~i je bil zgrajen nov okrogli armiranobetonski silos, ki je nekajkrat varnej{i! Nevarnost eksplozije in varovanje V silosu nastaja me{anica prahu in zraka, ki je zelo eksplozivna. Ker me{anica lahko eksplodira, moramo predvideti razbremenilne odprtine, da ne pride do preobremenitve nosilne konstrukcije silosa in poru{itve. Ob pove~anju pritiska v silosu pride do odprtja rzbremenilnih odprtin. Razbremenilne odprtine so lahko na strehi ali stenah silosa in so zaprte z loputami ali plo{~ami. Razbremenilne plo{~e so lahke in tanke in se pri eksploziji raztrgajo ter tvorijo razbremenilno povr{ino. Obi-~ajno so vgrajene v stene silosa in predstavljajo pra{notesno zaporo. Plo-{~e so iz plo~evine ali umetne mase. Ve~krat so varnostne plo{~e opremljene s signalnimi napravami ali stikali, ki prekinejo procese ali opozarjajo na eksplozijo. Uporabljajo se lahko le plo{~e, ki so konstruirane tako, da ne odletijo v okolico. Vgrajujemo lahko le atestirane plo{~e. Razbremenilne lopute se ob pove-~anem pritisku odprejo. Po eksploziji ostanejo odprte ali pa se same zaprejo. Vgrajujemo jih v stre{no konstrukcijo ali v stene silosa. Trdnost zapiranja mora biti prilagojena trdnosti silosa. Obi~ajno so izdelane iz plo~evine ali umetnih snovi. Vzdr‘evanje razbremenilnih naprav Na razbremenilne naprave delujejo razli~ni vplivi, ki lahko njihovo funkcijo varovanja delno ali popolnoma prepre~ijo. Razbremenilne plo{~e se po{kodujejo zaradi korozije, staranja materiala in temperaturnih sprememb. Razbremenilne lopute lahko zaradi nepravilne vgradnje zamrznejo, zaradi nepravilnega vzdr‘evanja pa zarjavijo ali se zlepijo pri izvedbi premazov. Zato jih moramo redno kontrolirati in preizku{ati.. Lahko sklenemo, da so armiranobetonski okrogli silosi, z razbremenilnimi odprtinami najbolj varni in eko-nomi~ni. ijaLes 54(2002) 12 strokovne vesti Analiza uspeha v programu srednjega poklicnega izobra`evanja mizar-tapetnik in mizar-dualni sistem ter njihova uspe{nost v poklicno tehni~nem izobra`evanju avtor Ivan ARNIČ [C Ljubljana, Srednja lesarska {ola Uvod Z uvedbo programa mizar-dualni sistem je pri{el v izobra`evanje program, ki ima poudarek na prakti~nem izobra`evanju v delovnem procesu (pogodbe z obrtno ali gospodarsko zbornico) in na manj{em {tevilu ur splo{noizobra`evalnih in strokovno-teoreti~nih predmetov. Osnovni namen tega programa je zaposlitev vajencev po kon~anem izobra-`evanju in v manj{em {tevilu nadaljevanje {olanja v poklicno tehni{kem izo-bra`evanju za poklic lesarski tehnik. Vendar je praksa pokazala, da se ve~ ko 60 % vajencev odlo~i za nadaljnje izobra`evanje. Zaradi manj{ega {tevila ur pouka se postavlja vpra{anje uspe{-nosti vajencev v nadaljevanju izobra-`evanja v primerjavi z mizarjem-tapet-nikom, ki ima ve~je {tevilo ur pouka. Ali so vajenci res manj uspe{ni, bo pokazala analiza za {olsko leto 2001/02. Predmetnik za mizarja-tapetnika in mizarja-dualni sistem Predvideni informativni, formativni in socializacijski cilji se v posameznem programu ne razlikujejo. Razlike so opazne predvsem pri {tevilu ur za posamezni predmet, medtem ko se vsebine ne razlikujejo veliko. Pri programu mizar- dualni sistem je poudarek na prakti~nem izobra`evanju v {oli in v delovnem procesu, medtem ko ima mizar-tapetnik ve~je {tevilo ur pouka in manj prakti~nega izobra`evanja. Te`ave pri nadaljnjem izobra`evanju se pri~akujejo predvsem pri splo{noizo-bra`evalnih predmetih. V preglednici 1 je podano skupno {tevilo ur v treh letih izobra`evanja za mizarja-tapet-nika in mizarja-dualni sistem. Vzeti so trije osnovni splo{noizobra`evalni predmeti ( sloven{~ina, matematika in tuji jezik) in predmet tehnologija, kot najbolj karakteristi~en strokovnoteo-reti~ni predmet v srednjem poklicnem izobra`evanju tako pri mizarjih-tapet-nikih kot tudi pri mizarjih-dualni sistem. @e pri navedenih {tirih predmetih se pojavijo razlike, saj je skupno {tevilo ur v programu mizar-dualni sistem za 303 ure manj{e kot v programu mizar-tapetnik. Najve~ja odstopanja so pri predmetu sloven{~ina 350 proti 208 v korist mizarja-tapetnika in pri predmetu tuji jezik 210 proti 120 tudi v korist mizarja-tapetnika. Preglednica 1. Skupno {tevilo ur za predmete sloven{~ina, matematika, tuji jezik in tehnologija v programu mizar-tapetnik in mizar-dualni sistem. Mizar Mizar -tapetnik -dualni sistem skupno {t. ur skupno {t. ur v programu v programu Sloven{~ina 350 208 Matematika 210 208 Tuji jezik 210 120 Tehnologija 385 316 Skupaj 1155 852 Skupno {tevilo ur splo{noizobra`e-valnih predmetov v programu mizar-tapetnik je 1449 ur, strokovnoteoreti~-nih predmetov je 1015 ur in prakti~-nega izobra`evanja 1120 ur. Skupno {tevilo ur splo{noizobra`e-valnih predmetov v programu mizar-dualni sistem je 776 ur. strokovnoteo-reti~nih predmetov je 916 ur, prakti~-nega izobra`evanja v {oli in v delovnem procesu pa 2618 ur. Iz preglednice 1 je razvidno, da je v programu mizar-dualni sistem veliko manj ur splo{noizobra`evalnih predmetov (673 ur) in veliko ve~ prakti~- ijaLes 54(2002) 12 strokovne vesti Grafikon 1. Skupno {tevilo ur izobra‘evanja v programu mizar-tapetnik in mizar-dualni sistem Grafikon 2. Splo{ni u~ni uspeh v programu mizar-tapetnik in mizar-dualni sistem. nega izobra`evanja (1498 ur). Pri stro-kovnoteoreti~nih predmetih pa je ta razlika minimalna, saj zna{a le 99 ur v korist mizarja-tapetnika. Skupno {tevilo ur izobra`evanja pa je precej ve~je v programu mizar-dualni sistem, saj zna{a kar 4470 ur proti 3581 uram v programu mizar-tapetnik (grafikon 1). U~ni uspeh v programu mizar-tapetnik in mizar-dualni sistem v {olskem letu 2000/01 V {olskem letu 2000/01 je bilo v program mizar-tapetnik vpisanih 39 dijakov. Od tega jih je letnik kon~alo 32 ali 79,5 %, neuspe{nih pa je bilo 8 ali 20,5 % dijakov. Z odli~nim uspehom je letnik kon~al en dijak (2,56 %) , prav dober je bil tudi en dijak (2,56 %), osemnajst dijakov je letnik kon~alo z dobrim uspehom (46,1 %), enajst ali 28,2 % dijakov je imelo zadosten uspeh, osem dijakov ali 20,5 % pa je bilo neuspe{-nih. Povpre~en u~ni uspeh v programu mizar-tapetnik je 2,38. Srednja ocena iz vseh predmetov pa je dosegla vrednost 2,6. V program mizar-dualni sistem je bilo v {olskem letu 2001/02 vpisanih 60 va- jencev. Od tega jih je letnik kon~alo 54 ali 90 %, neuspe{nih pa je bilo 6 ali 10 % vajencev. Z odli~nim uspehom je letnik kon~alo sedem vajencev (11,6 %) , prav dobrih je bilo deset vajencev (16,6 %), dvajset vajencev je letnik kon-~alo z dobrim uspehom (33,3 %), sedemnajst ali 28,3 % vajencev je imelo zadosten uspeh, {est vajencev ali 10 % pa je bilo neuspe{nih. Povpre~en u~ni uspeh v programu mizar-dualni sistem je 2,91. Srednja ocena iz vseh predmetov pa je dosegla vrednost 2,95. Iz grafikona 2 in 3 je razvidno, da je bil uspeh vajencev v programu mizar-dualni sistem precej bolj{i od uspeha dijakov v programu mizar-tapetnik. Vzroke gre iskati v predznanju vajencev (bolj{i u~ni uspeh v osnovni {oli), kraj{i ~as izobra`evanja na {oli, ve~ja motiviranost in bolj{e delovne navade, ki jih pridobijo v procesu izobra`evanja pri delodajalcu, s katerim imajo sklenjeno u~no pogodbo. 2,5 o_n - -■ = ■■ 2 | |- 1.5 ■ C. Mizar- tape tnik 0,5 l I ■ Nliiar -dualni 0 ; _I_ p P Povprečni učni jspeh ovpračna ' ■■: i ■ 11-=: Grafikon 3. Povpre~ni u~ni uspeh in pov-pre~na ocena v programu mizar-tapetnik in mizar-dualni sistem. Program poklicno tehni~nega izobra`evanja Pred letom 1998 je bil vpis v diferencialni program pogojen z uspe{no kon-~anim programom triletnega poklicnega izobra`evanja, poleg tega pa tudi z ustrezno uspe{nostjo v poklicni {oli in pri zaklju~nem izpitu (vsaj ocena dobro iz slovenskega jezika in knji-`evnosti, dober splo{ni u~ni uspeh v 3. letniku in pri zaklju~nem izpitu). Pri preoblikovanju izobra`evalnih programov zakon med vpisne pogoje ne uvr{~a ve~ ustrezne ravni uspe{nosti v poklicni {oli in pri zaklju~nem izpitu. S tem je bila teoreti~no odprta pot vsem dijakom v nadaljnje izobra`evanje. Tako se lahko v programe vpisujejo tudi ijaLeS 54(2002) 12 strokovne vesti Skupai U pozitivni ■ negativni Vizar - tapetnih Grafikon 4. Splo{ni u~ni uspeh v prog poklicno tehni~nega izobra‘evanja Mlzar-diMlni «stani v programu inja na, saj so bili mi-zarji-dualni sistem celo bolj{i od mizarjev-tapetni-kov. Povpre~ne ocene Zaradi manj{ega {tevila ur predvsem splo{noizo-bra`evalnih predmetov v programu mizar-dualni sistem je bilo pri-~akovati tudi ni`- dijaki z zelo nizkimi u~nimi zmo`-nostmi in u~nim uspehom ter slabim predznanjem. V {olskem letu 2001/02 je bilo v program poklicno tehni~nega izobra`e-vanja za poklic lesarski tehnik vpisanih 68 dijakov in vajencev, od tega 33 mi-zarjev-tapetnikov in 35 mizarjev-dual-ni sistem. Uspe{no je letnik kon~alo 42 dijakov, kar zna{a 61,7 %, drugi so bili neuspe{-ni (38,3 %). Od vpisanih 33 mizarjev-tapetnikov je {olanje v prvem letniku poklicno teh-ni~nega izobra`evanja kon~alo 19 dijakov ali 57,5 %, od vpisanih 35 mizarjev-dualni sistem pa je letnik kon~alo 23 dijakov (65,7 %). Povpre~ni u~ni uspeh je skoraj iden-ti~en, saj pri mizarju-tapetniku zna{a 2,68, pri mizarju-dualni sistem pa 2,69. Iz grafikona 4 je razvidno, da je splo{ni u~ni uspeh mizarjev-dualni sistem za 4 % ve~ji, kot je povpre~je vseh dijakov, in za 8,2 % ve~ji kot pri mizarjih-tapetnikih. Manj{e {tevilo ur splo{noizobra`e-valnih in strokovnoteoreti~nih predmetov se pri splo{nem uspehu ne poz- je povpre~ne ocene pri splo{nih predmetih, medtem ko naj bi pri strokovnih predmetih razlika ne bila o~itna. Vendar ta trditev ne dr`i, razen pri tujem jeziku, kjer je pov-pre~na ocena ob~utno vi{ja pri mizarju-tapetniku (2,52) kot pri mizarju-dualni sistem (2,26). Pri preostalih analiziranih predmetih pa so razlike manj{e, v korist enega ali drugega programa, kar je razvidno iz preglednice 2 in grafikona 6. Sklep Ker je to analiza samo enega {olskega leta in ene generacije dijakov in vajencev, je nemogo~e postaviti dokon~ne trditve. Okvirni rezultati so podani in iz tega lahko potegnemo dolo~ene sklepe. Razlike pri nadaljnjem izobra`evanju mizarjev-tapetnikov in mizarjev-dualni sistem so minimalne in ni bistvenih odstopanj. Kljub manj{emu {tevilu ur v programu mizar-dualni sistem se ta razlika kasneje ne ka`e pri uspehu v programu poklicno tehni~nega izobra-`evanja, kot je bilo pri~akovati. Seveda pa je uspeh odvisen od generacije dijakov in vajencev, predhodnega znanja (uspeh v osnovni {oli), zainteresiranosti, `elje po uspehu, sodelo- Preglednica 2. Povpre~ne ocene pri predmetu slovenski jezik in knji‘evnost, matematika, tuji jezik in tehnologija v programu poklicno tehni~-nega izobra‘evanja za mizara-tapetnika in mizara-dualni sistem. Povpre~na ocena Predmet sistem Mizar--tapetnik Mizar -dualni Slovenski jezik in knji‘. 2,21 2,26 Matematika 2,73 2,60 Tuji jezik 2,52 2,26 Tehnologija 2,36 2,48 Skupaj 2,45 2,40 vanja z star{i in seveda v veliki meri tudi od profesorjev, ki pou~ujejo v teh programih, in od {ole same. Za dokon~ne trditve in smernice za v prihodnje je potrebno spremljati ve~ generacij dijakov in vajencev skozi celoten proces izobra`evanja. ijaLes 54(2002) 12 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: površinska obdelava lesa (delna, skrajšana objava) - 3. del Pripravila: doc. dr. Marko PETRIČ in asist. Matjaž PAVLIC Ureja: Andrej Česen, prof. Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredništvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko bárva –e ‘ 1. ~utno dojemanje, ki nastane z vidno zaznavo ‘arkov dolo~ene valovne dol‘ine; 2. premazno sredstvo ali premaz, ki na povr{ini tvori utrjen, trd, po navadi pigmentiran film 1. Farbe f 2. Anstrichmittel n colour paint debelína môkrega fílma –e — — ‘ debelina mokre, neprekinjene prevleke, ki je nastala z nanosom enega ali ve~ slojev na podlago Naßfilmdicke f wet film thickness (WFT) debelína súhega fílma –e — — ‘ debelina trdne, neprekinjene prevleke, ki je nastala z utrditvijo (osu{itvijo) enega ali ve~ slojev na podlagi Trockenfilmdicke f dry film thickness disperzíjski premáz –ega –a m vrsta premaza, pri katerem je vezivo dispergirano v topilu Dispersionanstrichstoff m dispersion coating dodátek –tka m snov, ki jo v majhni koli~ini dodamo premaznemu sredstvu, da prilagodimo ali modificiramo eno ali ve~ lastnosti Additiv n, Zusatzstoff m, Hilfsstoff m additive emájl –a m (lak-emajl, oplésk –a m) barva, ki tvori posebno trd, gladek in po navadi manj prepusten film Emaille f, Lackfarbe f, Emaillelack m enamel fílm –a m (premáz –a m) neprekinjena prevleka, ki nastane z nana{anjem enega ali ve~ slojev premaz-nega sredstva na podlago (dodatek k izrazu: premaz) Film m film fleksibílnost –i ‘ lastnost premaza, da brez po{kodb sledi deformacijam podlage, na katero je nanesen Dehnbarkeit f flexibility hlápna orgánska spojína (običajno VOS, tudi slov HOS) na splošno vsaka tekoča in/ali trdna organska snov, ki spontano hlapi pri dani temperaturi in tlaku v svojem okolju; katerakoli organska spojina s parnim tlakom, večjim od 0,01 kPa pri 293,15 K oz. spojina z enako hlapnostjo pri do-ločenih pogojih uporabe flüchtige organische Verbindung (VOC) f volatile organic compound (VOC) izravnálna mäsa -e -e ž sredstvo v pastozni obliki, ki ga nanesemo pred premazovanjem zaradi izravnave manjših površinskih napak in/ali zaradi priprave ravne, gladke površine kovin, lesa in polimernih materialov Füllmittel n, Füllstoff m, Füller m filler kít (za lopático) m pripravek za izravnavo površin oz zapolnitev lukenj, razpok in podobnih površinskih napak Kitt m, Fensterkitt m putty kompatibílnost premázov -i - ž (združljívost) 1. sposobnost dveh ali več snovi, da se lahko medsebojno pomešajo, ne da bi pri tem nastali neželeni učinki; 2 sposobnost premaznega sredstva da se lahko nanaša na podlago brez neželenih učinkov Verträglichkeit f compatibility kônčni premáz -ega -a m (vrhnji sloj -ega -6ja) zadnji sloj v premaznem sistemu Schlußbeschichtung f, Deckbeschichtung f finishing coat, top coat kredDnje -a s pojav slabo vezanega prahu, ki se ga da z lahkoto odstraniti s površine filma; vzrok je degradacija veziva zaradi staranja največkrat med izpostavitvijo vremenskim vplivom Kreidung f chalking krítična prostomínska koncentrácija pigmDntov e -e -e - ž (KPVK) določena vrednost prostorninske koncentracije pigmentov, pri kateri je prostor med trdnimi delci, ki se skoraj dotikajo, ravno še zapolnjen z vezNom; nad to vrednostjo se določene lastnosti filma opazno (zelo) spremenijo kritische Pigmentvolumenkonzentration f (KPVK) critical pigment volume concentration (C.P.V.C.) läk -a m premazno sredstvo ali premaz ki na površini tvori utrjen, trd in transparenten film; ( angleški izraz varnish se nanaša na lak pri katerem utrjevanje poteka kemično, oksidativno, lacquer pa na lak ki se utrjuje z odparevanjem topila) Klarlack m clear coating, varnish, lacquer lepljívost -iž lastnost oprijemanja še ne dokončno utrjenega filma na druge predmete (npr lepljiv občutek pri dotiku s prstom) Tack m, Klebrigkeit f tackiness, tack mehčalo -a s dodatek premaznemu sredstvu, ki poveča fleksibilnost suhega filma Weichmacher m plasticizer odprti čas -ega -a m najdaljši čas uporabnosti mešanice (zmesi) večkomponentnega premaznega sredstva Topfzeit f pot life oksidatívno suš nje -ega -a s (utrjevánje -a s) način utrjevanja pri katerem mora biti premaz izpostavljen zraku; z oksidacijo veziva nastane utrjen, suh film oxidative Trocknung f oxidative drying oprijémnost -i ž (oprijémna trdnost -e -e ž) vsota vseh povezovalnih sil med filmom in podlago Haftfestigkeit f adhesion, adhesive strenght pigmDnt-Dnta m snov, običajno v obliki drobnih delcev, praktično netopna v uporabljenem mediju; uporablja se zaradi svojih optičnih, zaščitnih ali dekorativnih lastnosti Pigment n pigment podlága -ež površina na katero smo nanesli ali bomo nanesli premazno sredstvo Untergrund m, Substrat n substrate pomaránčna kóža -e -e ž napaka premaza; površina filma je videti kot površina pomarančne lupine Orangenschaleneffekt m orange peel površínska obdeláva -e -e ž obdelava ki izdelek zaščiti in mu da končni videz; vključuje pripravo: npr glajenje (brušenje) in luženje, nanašanje premaznih sredstev, njihovo sušenje, včasih pa tudi naknadno obdelavo (poliranje); v širšem smislu pa vključuje tudi obdelavo z drugimi materiali (npr s folijami, laminati...) Oberflächenbehandlung f finishing, surface finishing, surface treatment polnílo -a s snov v zrnati ali praškasti obliki, ki je v uporabljenem mediju praktično netopna v premaznih sredstvih pa omogoča doseči določene fizikalne lastnosti ali nanje vplvati Füllstoff m extender, filler pospeševálec -lea m snov, ki jo v majhni količini dodamo premaznemu sredstvu , da pospešimo reakcijo (npr zamreževanja) Beschleuniger m accelerator praškasto premázno srédstvo -ega -ega -a m (praškasti premáz -ega -a m) premazno sredstvo v obliki prahu, brez topil, ki po stalitvi in utrjevanju tvori film Pulverlack m powder coating material, coating ijaLes 54(2002) 12