Obnovljena izdaja - Leto XV. - štev. 1 (601) - Trst - 4. januarja 1963 30 lir DELO glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino NAPROTI UOLITUOM Titovo poročilo o obisku v SZ Po ustavnih določilih bi sedanja mandatna doba lahko trajala do meseca maja in politične volitve bi se potemtakem, lahko vršile v petih ali Šestih mesecih. V resnici je politično vzdušje v večini strank ter v vladnih krogih takšno, da ga je že moč smatrati za Volilno, dasiravno še ni takšno tudi politično vzdušje dežele. Vsa poglavitna vprašanja, o katerih se danes razpravlja, začenši, naravno, pri zakonodajnem programu parlamenta, pri terminih in vrstnem redu diskusij ter vladnih obveznostih glebe teh vprašanj, vse to se danes obravnava, oziroma, gleda v funkciji bodočih voli- ' tev. Razlogi splošnega zanima-! nja postajajo čedalje bolj zabrisani, dokler povsem ne izgi-i nejo. Stališča, ki se zavzemajo, in sklepi, ki jih ena ali druga stran skuša doseči, se porajajo iz zapletene igre okrog razmiš-! Ijanja glede posledic, ki bi jih ! ta ali oni ukrep utegnil imeti | Za volilno usodo te alj one stranke. Ali bo vladajoča stranka utrpela določene izcube v I korist desnice, v prid liberalcev, če bo nadaljevala — kot bi bilo logično in celo v skladu | z vladnim programom — s pri-I Pravo potrebnih instrumentov za uresničitev deželne uredit-: ye? In, ali bi zakon, ki naj dejansko odpravi spolovinarstvo, 'Pripeljal ali ne do reperkusij, ki jih je že enkrat pred časom I Povzročil prvi izvleček agrar-! Pih zakonov? Tako se torej, I vprašanja, ki sodijo med najvažnejša življenjska vprašanja Paroda in še posebno delovnih , Pinožic, spreminjajo ter obrav-! Pavajo na neki docela bedni j instrumentalni ravni. Velika sfasila javnega mnenja potiskajo na to raven celokupno | vprašanje perspektiv sedanje vlade, postavljajoč, naravno, kot je njihova dolžnost, v središče pozornosti vprašanje na-| še partije, katere moč, vital-! Post in strnjenost, ponovno po-|rjene na našem kongresu, so kot trn v očesu premnogih .ludi. In v tem primeru, da bi ! Se pred množicami bolje borili 'Toti nam, razpravljajo, ali je, kot jim to svetujejo vse konservativne sile, socialistični stranki bolj v prid, da vztra-; 'a na svojem dosedanjem po-! °žaju podpiranja vlade, ali , 'T. da se mu v kolikor bi se ta-(p lahko ognila kritikam z le-v'ce, začasno odpove s tem, da ponovno stopi po isti poti po končanih volitvah. Na enak način je tudi med krščanskodemo-kratičnimi voditelji še vedno predmet razprave, ali je — da hi nas «potisnili v krizo», nas «izolirali» in «tolkli» — bolj učinkovit napad z desnega centra, ali manever s progra-matičnimi nalogami, ki jih postavlja levica. Zavračamo tak način obravnavanja trenutne politične situacije, ker smatramo, da je slab in škodljiv. Izhodiščna točka sleherne presoje, oziroma ocene mora temeljiti na realnem trenutnem položaju dežele; mora temeljiti na vprašanjih, ki se v tem položaju porajajo, ki vznemirjajo in za-skrbljajo državljane; na vprašanjih, ki zanje delovne množice od davna zahtevajo ustrezno rešitev. Tako se, torej, v deželi kopičijo številni razlogi vznemirjenosti, predvsem razlogi ekonomskega značaja, bodisi v splošni obliki, ali pa takšni, ki se nanašajo na posamezne važne panoge in področja dežele. Zelo dvomljivo je, da bi govori predsednika ministrskega sveta, v katerih ta z določenim namenom, kot običajno, poveličuje gospodarski čudež, in pa grmade tiskanega materiala, s katerimi vladajoča stranka namerava zasuti volilce, še mogli umeti svoj u-činek. Kje so ukrepi, ki so bili priznani za nujne, da bi se načela in rešila protislovja, katera je rodil sam industrijski razvoj, da bi se odpravila grozljiva neravnovesja, da bi se rešila vprašanja, ki so se zaostrila mnogo bolj, kot je mogel kdo to kdajkoli predvidevati? Trije veliki ekonomski in politični ukrepi so bili najavljeni od vlade levega centra kot vsebina in osnovna smer celotne akcije na tem področju : nacionalizacija električne industrije, odprava spolovinar-stva in uresničitev deželne u-reditve. Govorilo se je o teh ukrepih kot o treh koordinatah, ki naj predstavljajo potrebne temelje ogrodja neke nove ekonomske politike, u-smerjene na osnovi določenega načrta v rešitev najbolj zaostrenih vprašanj, s čemer naj bi se ustvarila podlaga za razvoj, kateri bi ustrezal interesom in težnjam vseh delovnih razredov. Zatem se je začelo z nacionalizacijo električne industri- je, kar je bilo glede na politično težo ukrepa pravilno, vendar pa, morda, ni bilo povsem pravilno glede na perspektive določenega razvojnega gospodarskega načrta. Glede tega sta v resnici bili bolj važni odprava spolovinar-stva in pa, predvsem, uresničitev deželne ureditve. In prav tako važen je nadalje še neki drugi ukrep, o katerem se malo govori, a bi moral zagotoviti določene korenite spremembe v režimu zazidljivih parcel. Odprava spolovinarstva predstavlja dejansko ukrep, ki bi mogel, če bi se ga naglo in dobro uresničilo, dati novega zagona vsej nacionalni ekonomiji. Nov režim v pogledu zazidljivih parcel pa je potreben, da bi se omogočil občutek olajšanja tako pri množicah mestnih ljudi kot občinskim upravam velikih mest. Kar zadeva deželno ureditev, pa ga ni zagovornika načrtovalne politike ekonomskega razvoja, tudi najbolj zmernega ne, ki bi se ne postavil na stališče nujne razčlenitve takšne politike na (Nadaljevanje na 4. strani) 28. decembra 1962 je bila v Trstu seja deželnega komiteja KPI za Julijsko krajino in Furlanijo. Na njej so razpravljali o načrtu za gospodarski razvoj dežele in o smernicah, ki jih je nakazal X. vsedržavni kongres KPI. Na tej seji je deželni komite odobril tudi delo deželnega odposlanstva na X. vsedržavnem kongresu KPI In obenem zadolžil vse partijske organizacije in partijce, naj seznanijo najširše ljudske množice s sklepi vsedržavnega kongresa Partije. Poudaril je nujnost nadaljnjih akcij za dokončno odobritev deželnega statuta in za čimprejšnji sprejem zakona o deželnih volitvah. Podčrtal je tudi dejstvo, da se že sedaj postavljajo pred Partijo in pred vse demokratične sile nove naloge v zvezi z deželno programacijo, oblastjo bodočih deželnih organov ln v borbi proti politiki monopolističnih skupin. Za demokratično programacijo, tako je nadalje poudaril deželni komite KPI, je nujno potrebna borba za omejitev vpliva monopolistične oblasti. Deželni komite je podčrtal pomen akcij za spremembo investicijskih načrtov industrije IRI, za razvoj in koordiniranje kovinarske industrije Maršal Tito je pretekli teden govoril delavcem in nameščencem velike beograjske tovarne «Ivo Lola Ribar». Ko je obravnaval pomen njegovega nedavnega obiska v Sovjetski zvezi, je med drugim dejal: «Smatram za svojo dolžnost, da vam in vsem delovnim kolektivom, vsemu našemu delavskemu razredu sporočim najtoplejše pozdrave tistih delovnih kolektivov, ki smo jih obiskali v Sovjetski zvezi, v Moskvi, Volgogradu in Kijevu. Delavci Sovjetske zveze pošiljajo najtopiejše pozdrave jugoslovanskim delavcem, žele jim srečno novo leto in velike uspehe pri graditvi socializma in komunizma. Ne mislim tu podrobneje govoriti o tem, kaj vse smo tam videli, ker smo videli mnogo. Rad bi samo povedal, da je napravilo na nas izredno globok vtis vse, kar smo videli in da ljudje v Jugoslaviji nimajo prave predstave o tem, kakšna je zdaj Sovjetska zveza, kaj so napravili sovjetski delovni ljudje iz nekoč zaostale Rusije. Vse, kar smo videli in kar se gradi, je velikega obsega. Če povem, da znaša njihova letna proizvodnja električne energije že kakih 400 milijard kwh, tedaj si lahko mislite, kako velikanska je ta elektro-ener-gija, ker znaša naša proizvodnja samo kakih 11 milijard kwh. Volgograjska elektrarna daje na primer toliko električne energije, kolikor je dajejo vse elektrarne v Jugoslaviji. Dvorana, kjer stoje generatorji in turbine, je dolga kakih 750 metrov. To so velikanska dela, ki so jih uresničili sovjetski delavci in pomorskih družb s preminentno državnimi koristmi, za obnovitev in okrepitev zasebnega trgovinskega ladjevja itd. Ti problemi naj bodo skupno z luškimi problemi, ustanovitvijo avtonomne tržaške luške ustanove, demokratičnih ustanov v drugih pristaniščih v deželi Furlanija-Julijska krajina ter z borbo proti manevrom monopolov, ki težijo za tem, da bi «privatizirali» to javno področje, v središču akcij, ki jih bodo komunisti vršili v tem mesecu na območju dežele. Deželni komite je razpravljal tudi o kmetijstvu in se zavzel za demokratično agrarno reformo, ki naj otme to važno področje gospodarstva dežele izpod oblasti monopolov. Zato se bo še nadalje zavzemal tudi za ustanovitev deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Deželni komite je pozval vse partijske organizacije in vse partijce, naj pomnožijo svoje iniciative in svojo dejavnost tudi za povečanje organizirane sile KPI in njenega vpliva, kar je predpogoj za napredovanje borbe za mir, za dejansko preusmeritev na levo ter za gospodarski in socialni napredek v deželi in vsej državi. Ohranitev miru je enotna misel sovjetskih ljudi in tehniki, sovjetski znanstveniki in inženirji. Ali da omenim drug primer. Medtem ko izdelamo mi približno poldrugi milijon ton jekla, ga izdelajo tam kakih 70 milijonov ton, a že prihodnje leto se bo povečala ta proizvodnja za kakih 10 milijonov ton. Tudi s tem bi rad provedal, da ima vse to pri njih velikanski obseg in da so njihovi ljudje vsemu temu kos. Res imajo še težave v pogledu proizvodnje blaga za široko potrošnjo, toda upoštevati moramo, da morajo obuti in obleči 220 milijonov ljudi. Vzlic temu pa so dobro oblečeni in nič človeka ne moti, da v njihovih trgovinah ni mnogo luksuznih stvari, toda tam so začeli uspešno reševati tudi te probleme. V Sovjetski zvezi je napravila na nas najgloblji vtis globoka vera vseh delavcev, da bodo še hitreje napredovali. Sovjetski ljudje, in sicer preprosti delavci in delavke, se sprašujejo in pravijo : dajte samo, da bo rešen mir. Delavci in de-l lavke pravijo, da se jim godi dobro, da imajo stanovanja in drugo, čeprav tega ali onega še nimajo, zanima pa jih to, ali bo ohranjen mir. Ohranitev miru je, lahko rečemo, enotna misel sovjetskih ljudi. To smo videli, in reči moram, da smo zelo veseli, da je prišlo do tega našega obiska, kakor so veseli tudi oni. Naše medsebojne odnose bomo razvijali na realistični osnovi, brez pretiranih pričakovanj. Mi bomo uveljavljali politično sodelovanje z vsemi deželami, toda težili bomo za tem, da bi imeli čim boljše, prijateljske odnose s Sovjetsko zvezo in z vsemi socialističnimi deželami in da bi z njimi čimbolj sodelovali. O tem obisku je bilo mnogo špekulacij. Drži, da smo o marsičem govorili. Hruščov in jaz sva imela tudi razgovore med štirimi očmi. Tako sva tudi lahko drug drugemu povedala, kar nama leži na srcu, vse tisto, kar bi bilo treba storiti, da bi bili naši odnosi pravilni. Zdaj se nekateri vprašujejo, o čem smo se dogovarjali, in pravijo, da bo to že prišlo na dan. V naših razgovorih, ki so bili prežeti z razumevanjem, se nismo dogovarjali o ničemer drugem, razen o tem, da se bomo izogibali vsega, kar nas razdvaja, da ne bomo več dopustili prepirov, kakršni so bili in da se bomo naposled izogibali stvarem, ki ne bodo po volji ne eni ne drugi strani. Hkrati smo se dogovorili, da stvari, ki niso po volji ne enim ne drugim, ne bomo dramatizirali, marveč da se bomo realistično lotevali njihovega odstranjevanja. Iz Sovjetske zveze smo se vrnili zadovoljni, in lahko rečem, da ima naš delavski razred in vse naše ljudstvo v sovjetskih delovnih ljudeh svoje velike prijatelje. Drugače tudi ne more biti, kajti naš cilj je skupen — uresničenje socializma in v končni liniji komunizma», ♦ PALMIRO TOGLIATTI ♦ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO S seje deželnega komiteja KPI natri za gospudarski razim INDON.OU6LIN-AMSTERDAM.BKUSSEU-STOCKHOIM-OSLO.HELSINKI.BERN-BUOAPEST-BUKAREST-SOFUA.ATENE-TIRANA.ANKARA.6EJBUT.DAMASK.TEHEBAN.NOVI DELHI-PEKING-BANGKOK-TOKYO-SEUL-KAIRO-TUNIS-MADRID-NEW YORK-TORONTO MEH1KO-HAVANA-BRAZILIJA.BUENOS AIRES-RIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WAR' ‘'MM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGAWARSZAV^ “ 2 § z 2 N 5 z o o POLITIHfl NOVOLETNI GOVORI IN POSLANICI DRŽAVNIKOV HRUSCOV je na nekem g sprejemu v Moskvi oh zak- c ljučku 1962. med drugim pou- tz daril : ^ «Čas dela za nas. Tudi A- J frika se razvija v smeri so- m cializma. Morda sedaj to ne o prihaja še toliko do izraza, $ toda to se bo zgodilo, ker ni g druge poti». S V svojem govoru je Hru- p ščov nadalje dejal, da hi bila £ atomska vojna prava norost, o Dejal je: «Mi nočemo graditi 5 komunizma na ruševinah in o na pepelu. Komunisti ne bo- p do zmagali s topovi, ne z ra- g ketami in ne z atomskim oro- p žjem, temveč z razumom. Mi j hočemo mir in se borimo za E mir, zato hočemo tudi razo- * roži tev. £ Toda nauk s kubansko kri- 3 zo nam je pokazal, da mora- ? mo biti budni in da moramo § opremiti sovjetske oborožene * sile z novim modernim oro- 5 žjem. Če hočejo kapitalisti ™ mir je prav, toda če nas bodo * napadli, bodo uničeni». » ★ ? M ut BREŽNJEV IN HRUŠČOV § sta v brzojavki, ki sla jo po- > siala ljudstvu in predsedniku 5 ZDA iŠrazila upanje, da se bo- z do odnosi med obema drža- h vama v novem letu izboljšali > in da se bodo povečali skupni J napori za izboljšanje medna- > rodnega položaja v korist vse- * ga človeštva. Sedaj narodi » pričakujejo naše odločne na- £ pore — tako je nadalje pou- C darjeno v tej novoletni brzo- = javki — za rešitev nujnih b vprašanj, in da se zajamči j življenje v miru na tej zemlji. £ * 1 ČUENLAJ je v voščilu vsem 5 narodom sveta med drugim g poudaril : «Toplo pozdravljam o velike uspehe narodov vsega -sveta, v njihovi borbi proti p imperialistični napadalni in I voj noneti Iški politiki ZDA in m za obrambo svetovnega mi- 5 ru». 9 * I o DE CAULE je v govoru, ki g ga je imel po radiu med dru- £ gim dejal, da je Francija o- O krepila državno varnost in g varnost svobodnega sveta s & tem, da je začela ustvarjati c moderno narodno obrambo, j Omenil je tudi možnost, da 5 se ohrani mir na svetu ter 9 izrazil željo, naj bi moderna c Francija imela 100 milijonov 5; prebivavcev. J * I o SEGNI je v svoji novoletni z poslanici med drugim pou- < daril, da je Italija tudi v prc- g teklem letu nadaljevala z da- * jan jem svojega prispevka g stvari miru v svobodi in var- z nos ti in mednarodnem sode- P lovanju. Izrazil je svojo soli- 1 darnost z zahodnimi država- p mi ter dodal, da evropska in- J tegracija konkretizira evrop- > sko gospodarsko skupnost. ► Nadalje je Segni podčrtal, da | je sodelovanje med razredi v p Italiji usmerjeno k napredku > vseh, k utrditvi razvoja pro- c izvodnje in dvigu narodnega o dohodka. Priznal je tudi, da > v Italiji še niso bili dose- m ženi listi smotri, ki jih vse- 2 huje republiška ustava glede jj> napredka in socialne pravič- g nosti. > 2 I h>d-NN09Nn83B-VAVZS8VMV0VlldVA)l3 2 • DELO Iz Trsta: — 4.-1-1963 i Gorica : Razgibanost sindikalnega Leta 1962 je bilo sindikalno delovanje ludi na Tržaškem zelo razgibano. Skoraj vse najvažnejše kategorije delavcev in uslužbencev so v tem letu obnovile svoje delovne pogodbe ali pa so na tem, da jih obnove. Državni uradniki so dosegli pomembno povišanje plač. Samo šolnikom se ni še posrečilo doseči tozadevnega sporazuma. Če pomislimo, da so celo sodniki stavkali v tem letu, si lem lažje ustvarimo jasnejšo sliko o razgibanosti in napredovanju na sindikalnem področju. Nedvomno je bila tudi letos najpomembnejša sindikalna borba delavcev kovinarske stroke. V vsej državi se je te borbe udeležilo nad poldrugi milijon delavcev. Kovinarji so ločeni v dve veliki skupini, t.j. v skupino državnih podjetij (IR1) in v skupino zasebnih podjetij, ki so včlanjena v združenju italijanskih industri j cev (Conf industria). Prvi skupini je uspelo izbojevati poviške mezd od 10 do 12 in celo še več odstotkov ler priznanje demokratičnih pravic v notranjosti podjetij, druga skupina pa še vedno nadaljuje borbo, ker delo-dajavci trdovratno vztrajajo pri odklanjanju delavskih zahtev. Za 4. januar 1963 je napovedano novo srečanje med sindikalnimi predstavniki in predstavniki Confindu-strie. Naravno je, da sindikalisti ne bodo odstopili od zahtev, ki jih postavljajo delavci in če delodajav-ci ne bodo opustili svoje trme, bo prišlo do poostrene borbe zainteresirane delavske kategorije. Osrednje vodstvo CGIL je prav zato naslovilo na delavce poseben poziv k najširši enotnosti te kategorije. Pristaniški delavci, ki so spomladi vodili ostro borbo proti ravnateljstvu tržaških Splošnih skladišč, in v kateri so izbojevali pomembno zmago, so sedaj v vsedržavnem okviru zopet v agitaciji za izboljšanje delovne pogodbe. Delavci in delavke tekstilne stroke so letos izbojevali pomembne mezdne poviške, sedaj pa zahtevajo dejansko uresničitev določil nove delovne pogodbe. Delodajavei se namreč upirajo tem določilom, čeravno so jih svoj čas sprejeli. V glavnem gre za priznanje delovne kvalifikacije delavcev in delavk, ki delajo ob tekočem traku. Letos smo bili tudi priča velikim borbam kmečkih delavcev in spolovinarjev v Italiji. Kmečki delavci in spolovinarji za zahtevali boljše ekonomsko stanje in normativno stanje. Težko borbo vodijo tudi delavci gradbene stroke. Ta kategorija delavcev zahteva razna izboljšanja. Vsi smo sledili krvavim dogodkom, do katerih je prišlo v nekaterih mestih Italije, kjer so organi javne varnosti poskušali s silo zadušiti manifestacije gradbenikov. Če v tem skopem pregledu ome- nimo še nekatere druge kategorije delavcev, kot n. pr.- trgovske nameščence, nameščence javnih lokalov, železničarje in druge, lahko trdimo, da je borba delavskih množic v tem letu dosegla mnogo večji obseg kot prejšnja leta. Prepričani smo, da se bodo delavci vselej zavedali dejstva, da če so razne stroke dosegle več ali manj vidna izboljšanja, je do tega prišlo predvsem po zaslugi enot nosti v delavskih vrstah. Naj bo tudi leto 1963, leto delavskega gibanja v znamenju razredne zavesti in tiste sile, ki se imenuje: Enotnost, kar je predpogoj za dosego sindikalnih pravic in svoboščin ter vedno večjih vsestranskih uspehov. FRANC GOMBAČ Občinski odbor je v krizi TRŽIČ PROBLEM PRISTANIŠKE CONE Na prvi letošnji seji goriškega pokrajinskega sveta, ki bo jutri, bi morali razpravljati med drugim ludi o problemih Tržiča. Svetovavca Bergomas in PaPais sta namreč že pred časom predložila resolucijo o položaju v tržiškem podjetju OET. Prav tako bi moral pokrajinski svet razpravljati o vprašanju tržiške pristaniške cone. Obstajata namreč dva predloga o rešitvi tega problema. Prvi predlog predvideva ustanovitev pristaniškega konzorcija, drugi pa ustanovitev posebne delniške družbe, ki naj bi upravljala to pristaniško cono. Zdi se, da bo diskusija o rešitvi tega vprašanja dolga. V goriškem občinskem odboru, ki so ga sestavljali demokristjani in socialdemokrati, je že pred več tedni nastala kriza. Oba socialdemokratska odbornika sta odstopila. Do tega je prišlo po razpravi o problemu municipalizacije goriške troša-rinske izterjevavnice. Municipalizacijo so zahtevali komunisti in socialisti. Demokri-stjanski odborniki pa so vztrajali v zahtevi, naj se iztcrjevav-nica še za nadaljnjih pet let da v zakup agenciji ING1P. S tem so jasno pokazali, da so proti municipalizaciji. Socialdemokrati se s stališčem demokristjanskih voditeljev ne strinjajo. Izjavili so, da hočejo municipalizacijo troša-rinske izterjevavnice. V skrajnem primeru pa bi bili zato, da se municipalizaci jo odloži le za dve leti. To izjavo je dal pokrajinski tajnik socialdemokratske stranke, ki je bil obenem tudi občinski odbornik. Ko je do tega prišlo, so komunistični svctovavci predlagali, naj se odstop socialdemokratskih odbornikov postavi na glasovanje. Toda tudi s tem predlogom se demokristjani niso strinjali. Vztrajali so, naj se o problemu še nadalje razpravlja. Kot vedno je bil tudi tokrat liparski svetovavec dr. Sfiligoj na strani demokristjanov. Kakšen bo izhod iz sedanje krize? Tudi tokrat je liparski svetovavec Sfiligoj na strani demokristjanov To vprašanje živo zanima go-risške občane. Nekateri predvidevajo, da se bo podobna kriza razširila tudi na Tržič ali celo na goriški pokrajinski svet, kjer socialdemokrati sodelujejo v upravah. Znana stvar je namreč, da so bili vsi trije odbori ustanovljeni na podlagi enotnega sporazuma. Drugi so govorili, da se bo kriza rešila s ponovno vrnitvijo socialdemokratskih odbornikov v občinsko upravo. Toda prav to bi bilo nerodno izglodalo in hi kompromitiralo socialdemokrate. Iz vrst socialdemokratskih] krogov je prišla vest, da je njihovo sodelovanje z demokristjani zelo težko. Tako je namreč izjavil eden izmed najvplivnejših goriš ki h soeialdemo-] kratskih voditeljev. Demokri-st jan i nc upoštevajo zahtev] svojih zaveznikov in jih postavljajo pred izvršena dejstva. ÓJ > 5 i pa, žena Jacquetova, Miranda Caharija in Silvij Kobal kot odrasla otroka zakoncev Jacquet in Mira Sardočeva kot < njihova družinska sobarica. ^ Delo je režiral Adrijan Rusija. § o o Ó z 5 2 «VEČER VESELE PESMI» P V TREBČAH. Tako se je gla- 2 sil naslov zelo uspele pevsko- jj glasbene in šaljive prireditve, » s katero so se Trebenci po- g slovili od starega leta. Pri- 5 reditev je bila v tamkajšnjem 5 Ljudskem domu pretekli pe- c tek zvečer. Na sporedu so bi- g le številne pesmi in popevke, ? ki so jih peli Olga, Bruno, g Marta, Tatjana, Rado, Katja | in Gino. Pevce je spremljal fa kitarist Tulio s svojim orice- jt strom. Na prireditvi sta so- 2 delovala tudi prof. Kjuder in 3 prof. Križmančič, ki sta kot g solista zaigrala na violini ne- o kaj popularnih skladb. Ob za- C ključku sporeda je pevski 2 zbor ob spremstvu orkestra ? zapel staro domačo koledni- z co «Bog vas živi», s katero 5 so nastopajoči dejansko vo- fa ščili vsem prisotnim srečno < 1963. Občinstvo, ki je do zad- s njega kotička napolnilo dvo-. rano, je zelo hvaležno sprejeli lo tako lepo domačo priredili tev in je izrazilo priznanje 2 tudi organizatorju — žal, se-daj že pokojnemu učitelju 5 Julijanu Colauttiju. Celoten spored sta napovedovala simpatična Dragica in Marčelo. «TV -15» se imenuje novo jg 5 glasilo Zveze združenj borcev « narodnoosvobodilne vojne Slo-< venije, ki je začelo ob novem it letu izhajati v Ljubljani. List 2 bo kot petnajstdnevnik izhajal vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. Prva — novoletna številka se je zelo lepo predstavila. ♦ DELAVSKA UNIVERZA «DJURO SALAJ » v Beogradu Jj-je pred kratkim slavila deset- k letnico svojega obstoja. Iz po- | ročila o njenem delovanju, ki o je bilo za to priliko objavi j e- g no, je razvidno, da je razne S _ tečaje, seminarje in predava- y 5 nja na univerzi obiskalo več 0 M g E ■v 1 < kot 250.000 slušateljev. Več < kot 12.000 delavcev si je na ò tej univerzi pridobilo kvali- > fikacijo ali visoko kvalifika- C cijo, večerno šolo je končalo r< nad 1600 delavcev, pripravlja-£ vni tečaj za vpis na razne faci kultete je prav tako obisko-•j vaio ned 1600 delavcev. «SOUZE JN SMEH», tako se glasi naslov pesniške zbirke tržaške dialektalne pesnice Marije Mijotove. Zbirko _ je založilo Založništvo trža-S škega tiska pod pokrovitelj- g 2 stvom Slovenske kulturno-go- 5 z spodarske zveze. Pesmi je iz- j= Ji bral in uredil Jože Koren, * j uvod pa je napisal Vladimir * “j Bartol. Knjiga je naprodaj v 5 g Tržaški knjigarni. Našim g ^ bravcem jo toplo priporoča- fa E mo. y -4 • DELO (Nadaljevanje s I. strani) osnovi deželne ustanove. Toda, na kakšni stopnji razvoja se nahajamo v pogledu vseh teh področij ? Nahajamo se daleč, v nekaterih primerih zelo, zelo daleč celo od samega začetka. Bilo je potemtakem pravilno — in mi smo takrat to povedali — stališče tistih strank levega centra, ki so zahtevale takojšnjo odobritev nacionalizacije električne industrije, da bi se tako dejansko mogle z ustrezno hitrostjo postaviti o-stale neobhodne osnove za nove smernice ekonomske politike. Napačno je bilo dopustiti, da se vprašanje odločilne politične vsebine spremeni v običajno vprašanje parlamentarnih terminov in počitnic. Danes se je prvotni zagon razpršil do takšne mere, da je minister La Malfa predlagal, naj se uresničitev dežele odloži do leta 1965. Ta predlog je resen in težak prav zaradi tega, ker prihaja od tistega, ki se ne kaže le prepričanega regionalista (neglede na to, da je sodeloval v nič koliko vladah, ki so zakopale ustavno določbo, katera nalaga dolžnost u-veljavitve deželne ureditve), marveč tudi ne bo mogel — razen na osnovi določenega splošnega dobrega poslovanja dežel — uresničiti neke demokratične politike gospodarskega razvoja. Isto je moč reči za probleme podeželja, kjer se vprašanje postavitve učinkovitih ustanov za razvoj in pa ono, ki zadeva deželno ureditev, javljata neločljivo povezana. S tem, da se podira eden opornikov — in v danem primeru gre za poglavitni opornik — se obenem podira tudi ves konstruktivni politični program levega centra, pri čemer ostaja dejavna samo njegova negativna in destruktivna plat, se pravi poizkus, da bi se zlomila enotnost gibanja delovnih množic, v interesu, seveda, najbolj nazadnjaških političnih in socialnih krogov. Toda, ali ne odgovarja to dejanskim političnim namenom trenutne skupine krščanskodemokrat-skih voditeljev? Ali ne prihaja na ta način morda, do izraza ne več nekakšen levi center, temveč določena vrsta razširjenega centrizma, ki je v njem ponovno moč videti o-brise starega centrizma? Toda, vaša kritika ne drži, se nasproti nam v tem trenutku skuša zatrjevati, ta kritika je abstraktna in nestvarna, ker pač ne morete predložiti nobene druge rešitve, ki hi bila dobra ter uresničljiva. Kaj pa smo mi nasproti starim centri-stičnim vladam postavljali v obliki protipredlogov, če ne prav takšno gospodarsko in politično linijo, ki bi načela in na nov način rešila vprašanja demokracije in ona, ki zadevajo življenjske pogoje množic ter gospodarski razvoj ? Kaj smo namesto sleparskega zakona predlagali, če ne dejansko obrambo in varovanje parlamentarnih institucij? In, ali se nismo filofašističnemu tam-bronizmu, napovedovalcu novega fašizma, zoperstavili z mogočno obnovitvijo idealov odporniškega gibanja na osno- vi neke splošne mobilizacije množic? Od leta 1948 se na vodstvu dežele ves čas nahajajo nazadnjaške sile, poneki-krat prežete tudi z reakcionarnimi tendencami. Kdo pravi, da bi politična stvarnost morala obstajati v tem, da se s temi skupinami usedeš za mizo, kjer naj se zatem izpodbija ali iztrže centimeter več ali manj napredka ali reakcije? Zagovorniki tega posebnega tipa stvarnosti so v določenem trenutku bili primorani na dokaj grenka priznanja in kesanja. Nazadnjaška politika je bila potisnjena v slepo ulico, zdaj samo deloma, zdaj v bolj slošni obliki, zaradi mogočnih sunkov, ki so jo primorali na odstopanje in so prihajali od spodaj, od strani kmetov na Jugu ter industrijskih delavcev, zaradi obstoja in napredovanja določene demokratične in protifašistične zavesti, kakor tudi zaradi vztrajnih zahtev po novih ekonomskih in političnih usmeritvah. Poglavitna današnja naloga je nadaljevati po tej poti. In to bo, kakor je tudi že zdaj, naloga, ki nam jo narekuje bodoča volilna kampanja, to kampanjo je potrebno začeti takoj, oziroma je za nas, lahko rečemo, pravzaprav že začela z razpravami in sklepi našega kongresa. Te mora partija zdaj prenesti v življenje v obliki pojasnjevanja in ljudske agitacije, v obliki razvijanja, in zavzemanja stališč glede novih vprašanj, v obliki organiziranja in ustvaritve najrazličnejših oblik gibanja delovnih množic, da bi se tako izsilil dejanski obrat na levo Seveda, ne bi hotel, da bi kdo to razumel kot nekakšno vnaprej izrečeno obsodbo katerega si bodi stika med predstavniki delavskega in levičarskega gibanja z osebami in strujami, ki se danes postavljajo po robu razvoju, ki vodi po poti gospodarskega in socialnega napredka. Poudariti hočem le razliko med določeno diskusijo ter nekim delnim sporazumom na eni strani ter stalnim postopnim zapuščanjem lastnih stališč na drugi. Hočem samo podčrtati potrebo, da naj bi odločilni sunek za to, da se pravilno rešijo nekatera najvažnejša še nerešena vprašanja, prišel od gibanja delovnih množic. Poravnajte naročnino! Ob koncu leta vsako podjetje naredi svojo zaključno bilanco. Tudi «Delo» ima to navado. Ko smo v teh dneh pregledovali poslovne knjige, smo ugotovili, da je še mnogo računov odprtih, številni naslovi, na katere pošiljamo list, niso še poravnali dolgov. Zato jih še enkrat vljudno prosimo, naj to store čimprej. Izdajanje lista je združeno z velikimi stroški. Zato naša uprava potrebuje mnogo denarja, ako hoče zagotoviti redno izhajanje lista. (Nadaljevanj<> z 2. strani) bodo zadržali predstavniki skupin levega centra, zlasti republikanci in socialdemokrati. Ali bodo glasovali za predloge u-prave ACEGAT — kar bi pomenilo glasovati v škodo revnejših slojev — ali pa bodo glasovale proti tem predlogom in razbile fronto centra, t.j. sodelovanje med demokristjani, republikanci in socialdemokrati? Tu pa moramo pripomniti, da bi vzdržan je pri glasovanju o tem tako važnem problemu pomenila bistveno podporo sedanjim upraviteljem, oziroma glasovanje za predlog ACEGAT. Sedaj čakamo na preži tudi na one politične skupine, ki niso v večinski sestavi občinskega sveta a so v prejšnjih letih glasovale za večino in s tem omogočale obstoj dosedanje občinske uprave. Včlanjevanje v našo Partijo je v polnem teku v vseh sekcijah. V nekaterih sekcijah so že razdelili izkaznice za 1963 ali pa jih bodo v teh dneh, nakar se bodo tovariši z večjo vnemo lotili vpisovanja novih članov. Možnosti za vpis novih tovarišev je mnogo. In smernice, ki jih je dal X. vsedržavni kongres so zelo jasne. Seveda je tudi pri tem Na splošno lahko odgovorimo na izjavo predsednika Fan-fanija, da bo le borba delavskega razreda preprečila nakano monopolistov, ki hočejo zmanjšati kupno moč delovnih ljudi. Tragična smrt slovenskega učitelja Na novo leto nas je pretresla grozna vest, da je učitelj Julijan Co-lautti iz Trebč, ki je poučeval na slovenski osnovni šoli na Proseku, utonil v Kopru. Vest je tem bolj pretresla tiste, ki smo mladega Julijana osebno poznali in cenili njegovo nesebično delovanje na ljud-sko-prosvetnem polju. Komaj nekaj dni je minilo od zelo uspele prireditve v Trebčah, katero je prav on s sodelovanjem vaščanov in prijateljev organiziral, žal, je bila to zadnja njegova pobuda. 0 nesreči ne bomo obširneje poročali, saj so o njej pisali vsi dnevniki in tudi radio je o njej poročal. Pogreb blagega pokojnika se je vršil v času, ko je bil naš list že v lisku, zato bomo o njem poročali šele prihodnjič. Težko prizadeti družini in predvsem neutolažljivi materi izražamo naše najgloblje sožalje. Izvolitev novega sekretarja ZKM v Trstu Za novega sekretarja Avtonomne teržaške federacije komunistične mladine je bil pretekli teden izvoljen tov. Fabio Giorgi-Jurjevič. Novi sekretar je po rodu Slovenec. Pred dvema letoma je maturiral na Slovenski trgovski akademiji v Trstu. Novemu sekretarju čestitamo in mu želimo mnogo uspehov pri delu. Svetoivanska sekcija mVostoku je prva dosegla svoj cilj delu potrebna načrtnost in opustitev vsakega sektaštva. Izmed sekcij v tržaški federaciji naj omen mo sekcijo «Vostok» pri Sv. Ivanu, ki je včlanjevanje izvršila 100%. V sekciji Tomažič v Trstu so doslej obnovili nad 60% članskih izkaznic, v sekciji VOM pa nad 50%. Sekcija pri Sv. Jakobu v Trstu je doslej vpisala 7 novih članov, sekcija pri Sv. Ani 3, sekcija Curici 6, sekcija Pečar v Kolon ji pa 2. Izmed tržaških krožkov komunistične mladine naj omenimo krožek pri Sv. Ani, ki je poleg 100% obnovitve članskih izkaznic na novo vpisal 26 fantov in deklet. Krožek na Opčinah je doslej obnovil okrog 55% izkaznic. Vabimo vse sekcije, naj čimprej sporoče dosežene resultate federacijam. Tako bomo lahko v prihodnji in v naslednjih številkah obširneje poročali o njih. Pismo uredništvu Prejeli smo naslednje vprašanje: V časopisju smo brali, da se je jugoslovanski veleposlanik v Italiji, ko je obiskal Trst in druge kraje v naši deželi, srečal tudi s predstavniki slovenske narodne manj- j šine. Toda v seznamu slovenskih predstavnikov n: bilo objavljeno ime nobenega predstavnika tržaških komunistov. Znana stvar pa je, da prav komunisti predstavljajo večino Slovencev na Tržaškem. Zakaj se niso predstavniki trza- j ške federacije KPI udeležili srečanja z veleposlanikom? A. KRANJEC Podlonjer Iz pisarne tajništva Avtonomne tržaške federacije smo prejeli sledeče pojasnilo : 15. decembra so sc predstavniki nekaterih slovenskih političnih skupin srečali z jugoslovanskim veleposlanikom v Italiji. Do srečanja je prišlo na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu. Kljub temu, da tržaška federacija KPI predstavlja večino Slovencev na Tržaškem, ni bila povabljena na omenjeno srečanje. Čestitke Popularna kulturna delavca, tovariša Neva Kranjec in Doro Cergolj iz Podlonjerja sta pred kratkim stopila v zakonski stan. «Delo» jima vošči mnogo sreče in zadovoljstva na njuni novi iivljenjski poti. ZDRAVNIK DR. MAKS SUSTERSICH -ŠUŠTERŠIČ od 1. januarja 1963 ordinira v Boljuncu št. 46/a Sprejema tudi zavarovance INAM DELO i glasilo KPI za slovensko narodno manjšino f Izhaja vsak petek ^ Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber- j\ netič - Odgovorni urednik : Anton Mirko Kapelj - Uredništvo f in uprava : Trst, ul. Capitolina 3, \ telef. 44 046/44-047. , Tiska : Tipografia Riva - Trst ' ul. Torrebianca 12. c Ceioletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru Ansambel, ki je sodeloval na prireditvi, ki je bila v Trebčah ob zaključku leta 1962. To je bila, žal, poslednja prireditev, ki jo je organiziral učitelj Julijan Colautti. Tradicionalno «lučanje» v Boljuncu. Kot vsako leto so ga priredili tudi na minulo Štefanovo. Novost pri zadnjem «lučanju» je bila v tem, da so bila dekleta oblečena v narodnih nošah. Tistim bravcem, ki tega boljunškega običaja še ne poznajo, naj povemo, da med «Iučanjem» zmečejo dekleta na «Štefane» kupe pomaranč in jabolk. Delavske plače in draginja