m mm. 0 DoMlmi, v ponedeljek. 29. oktobra 1906. XXXIX. leto. rok du svečar, isincSi i^ćalja »a praanAo, M rtija po posli pnjfi&kc k« avstro-ogrsfcs dssale ss m ista to K, aa pot lata ti K, aa ostrt teta flUOk, aa aa aaa i & ao a (-jubi)ano »«*iijmi*jaai oa aea> oa *m lato > E, si sel «*ta 19 k, aa četrt leta S k, aa en nese* S k. Koer aadi sam ponj, pisca as vsa lata 22 K, aa pel leta 11 K, sa Satrt lata S K 60 a, aa as ataaaa 1 K >o h. Za tuja dažeso toliko vafi, kolikor saaSa poštama. — Na oaroSke l ic?o4obr,» rpoSilJatro aaročmao to aa osira. — Za osnenila a« plačajo od potoroatopso petK-vrate po 12 h, do ca oanaailo tiska oakrat, p« 10 h, oa aa dvakrat hi po 8 h, So ao tlaka trikrat ali «o6krat - Dopiai naj aa istoIć fraakovatl. ■aW ao ca vračajo Uredništvo ta upravnlitvo }s o KaaHavib aliaak St 5, La aiaar aradalitra a I. nadatr., apraaatiroe pa v pntllejs. Dpravništrn naj ao blagovolijo pošiljati «arofoise •kl^asaaija, asasoila, t ] administrativne etrat .retaiiira telefon št M. Mesečna priloga: ..Slovenski Tehnik Posamezne številko po 10 Iv ii Opravnlstva telefon it 85. Hov konEKbt z Ogrsko. V lastnoročnem pismu, ki ga je pisal cesar odstopivšemu skupnemu vojnemu ministru Pitreichu, se nahajajo odstavki, ki so vzbudili nele splošno pozornost, nego tudi vseobčo senzacijo. Cesar pravi v tem pismu: ..Delovali ste s požrtvovalnostjo in velikim samozatajevan je m, dosegli ste marsikaj, a niste mogli dobiti zadoščenja, da bi videli materijalno zagotovljene vse one potrebe, o katerih n e o b-hodnosti ste bili docela prepričani. Da bi svoje požrtvovalno delovanje, ki ste ga razvijali, nadaljevali navzlic podcenjevanju vaših utemeljenih namenov in zahtev, smatrate za svojo osebo, da zato ne morete več prevzeti odgovornosti, vsled Česar želite, da bi se vaši posli izročili drugim rokam. Dasi me to napolnjuje z največjim obžalovanjem, vendar sem primoran, ugoditi vaši, iz najčistejših nagibov izhajajoči želji". Ko se je izvedelo, da je Pitreich podal ostavko, je bila javnost docela nepoučena o nagibih, ki so vodili Pitreicha, da je dal cesarju na razpolago svoj portfelj. Časopisi so ugibali na vse strani in so prišli, ker jim je nedostajalo vpogleda v dejanske razmere, končno do prepričanja, da so bili Pitreiehovi demisiji povod zgolj osebni motivi. Predvsem se je govoričilo, da bi bil Pitreich rad postal načelnik generalnega štaba in da je odstopil, ker se mu ta želja ni izpolnila. Vse te in slične vesti so bile ovržene, ko je 7,Wiener Zeitungu obelodanila cesarjevo svojeročno pismo, bele to pismo je razgnalo meglo, v katero je bila zavita Pitreichova demisija. In javnost je bila presenečena ! Pitreichova demisija ni morda izvirala, kakor se je sprva splošno sklepalo, iz osebnih, egoističnih nagibov, nego vojni minister ni mogel več ostati na svojem mestu, ker je ogrska vlada odločno nastopila proti njegovim zahtevam, ki jih je smatral v interesu države za absolutno potrebne. Dalmatinski manevri so baje jasno pokazali, da je neizogibna potreba, da se mora pomnožiti rekrutni kontingent in da se na novo oboroži in reorganizira artiljerija. Vojni minister Pitreich je z ozirom na to zahteval, da se mora že v tekočem letu pomnožiti število rekrutov. V Cislit-vanski se vojnemu ministru dovoli toliko novincev, kolikor jih hoče, to je znana stvar, na Ogrskem je pa to drugače. Tu se nečejo slepo pokoriti ukazu od zgoraj in so štedljivi zlasti pri dovoljevanju novincev. Pri konfliktu letos spomladi med krono in med madjarsko parlamentarno večino je bil izmed glavnejših spornih točk tudi rekrutni kontingent. Ko se je nato meseca aprila sklenil mir med krono in ogrsko parlamentarno veČino, se je v pogodbo sprejela tudi točka, da se ogrska koalicija zavezuje v slučaju neobhodne potrebe skrbeti za zvišanje rekrutskega kontingenta. Z ozirom na to pogodbo je baje Pitreich zahteval, naj ogrska vlada preskrbi, da se tudi na Ogrskem primerno zviša število novincev. Toda ogrska vlada je t© zahtevo odklonila, češ da se ni nikdar zavezala, da bi skrbela za povišanje rekrutskega kontigenta, takisto pa tudi ni hotela prevzeti naloge, da bi sprožila to vprašanje v parlamentu in da bi preprečila pri tej priliki napade na vojaško upravo. Pod takšnimi pogoji seveda Pit-reichu ni preostajalo drugega, nego da odstopi. V tem slučaju bi bil torej Pitreich žrtev ogrske vlade in ogrskih pretenzij. To je ena verzija. Ogrski listi, pred vsemi „Budapesti Hirlap" pa zatrjujejo, da je kr za v vojnem ministrstvu nastala iz docela drugih vzrokov. Vojni minister Pitreich je vedel dobro, da ogrski vodilni krogi niso nasprotni zvišanju rekrutskega kontingenta, a je smatral to stvar za izvedljivo samo, ako se obenem da Ogrski pariteta v zunanjem zastopstvu, ako se ugodno veši vprašanj e o vo-vo jaških zastavah in emblemih in ako se končne mesto cesarske pesmi uvede druga oficialna himna in ogrski polkovni jezik. Vse to je hotel Pitreich izvesti, a je naletel na odločen odpor v krogih, ki imajo tudi v tej zadevi govoriti. Vzpričo tega je bil primoran odstopiti. Ta njegov sklep, da demisionira, je dozorel baje v tistem hipu, Jko je moral izdati ukaz, da se prepoveduje armadi oficialna in korporativna udeležba pri Rakoczvjevih slav-nostih. Katera od teh verzij je sedaj resnična ? V bistvu je to docela irelevantno, zakaj v obeh slučajih je neizogibna posledica konflikt med krono in madjarsko koalicij o. In kako so se ti konflikti še vedno končali, je vsem znano. Ma-djari so še vselej izšli iz boja kot zmagovalci. Zato ni nobenega dvoma, da bo tudi v tem boju zmaga na njihovi strani, zlasti ako je resnična vest, da je Pitreich padel zgolj radi tega, ker je v armadnem vprašanju hotel dovoliti Madjarom naj dalekosež-neje koncesije. Iz odseka za volilno reform >. Dunaj, 28. oktobra. V včerajšnji seji je posl. Vasilko izjavil, da so Malorusi nasprotniki avtonomije, kakršno imamo sedaj; pač pa so vneti za narodno avtonomijo. Nikakor ne more glasovati za to, da bi se osrednji vladi in njenemu zakono-dajstvu kaj vzelo ter se dalo Znani gališki upravi. Zategadelj bo glasoval proti predlogu pododseka za razširjenje deželne avtonomije. V ponedeljkovi seji bo govoril o tem predmetu le poročevalec posl. dr. Grabmavr, nakar se bo takoj glasovalo o Staržvnskega predlogu. Po glasovanju se izvoli poročevalec za volilno reformo. Za poročevalca se najbrže izvoli posl. dr. Locker, ki bo naglo izdelal poročilo (najbrž ga ima že izgotovljenega), tako da se bo že ta teden začela baviti poslanska zbornica v plenumu z volilno reformo. Praga, 28. oktobra. „Narodni Politika" poroča, da so češki radikalni poslanci imeli včeraj posvetovanje ter so sklenili, da obstruirajo volilno reformo v plenumu. Za ob-strukcijo upajo pridobiti tudi Malo-ruse in liberalne Slovence. Danes se vrši v Pragi seja mladočeškega iz-vrševalnega odbora. Da se morejo udeležiti tega posvetovanja, odložili so vsi trije mladočeški člani v volilnem odseku, dr. S t r a n s k y , dr. Kramar in dr. Žaček svoje mandate. Avstrijski Nemci skrbe za Hohenzollernce. Dunaj, 28. oktobra. Nemško -nacionalni poslanci bodo v torkovi seji predlagali nujno sledeče: „Dne 6. avgusta 1906 je minulo sto let, odkar je prenehala Častitljiva država Karla Velikega, ker se je habsburški cesar Franc I. odpovedal nemški cesarski kroni. Leta 1871 je nastala sedanja nemška država, ki se mora izpopolniti v VelikonemČijo. Glede na to, da bo sedaj moralo priti kronanje nemškega cesarja iz dinastije Hohenzollern, da se prizna s tem tej dinastiji za bodočnost stalno nemško cesarstvo, se predlaga, naj zbornica sklene: Avstrijskemu cesarju se predloži spoštljiva spomenica, v kateri se ga prosi, naj izroči na dunajskem dvoru shranjene državne insignije, ki so stoletja predstavljale moč in oblast rimske države nemške narodnosti, nemškemu cesarju in njegovemu zveznemu svetu da se slovesno preneso v Berolin." — Slovani se seveda pomilovalno sme-jemo takim vsenemškim demonstracijam. Novi brambovski minister. Dunaj, 28. oktobra. Cesar je imenoval poveljnika 9. voja v Jože-fovu, podmaršala Julija Latscherja pl. Lauendorf za brambovskega ministra ter je bil imenovani snoči brzojavno poklican na Dunaj. O novem ministru se ne ve drugega, nego da je velik strokovnjak v svojem poklicu ter se je vsled tega tudi naglo pomikal po lestvici vojaških šarž. Po-kolenja je nemškega ter je bil rojen v Iglavi leta 1846 kot sin nekega častnika. Dogodki na Ruskem Petrograd, 2g. oktobra. Včeraj dopoldne se je izvršil v središču mesta blizu Vosnoženskega mostu atentat z bombo na zaprt voz, v katerem so peljali denar gubernijske blagajne. Vrženi sta bili dve bombi. Trije orožniki, voznik in konji so bili ranjeni. V vseh bližnjih hišah so popokale šipe. Orožniki, ki so spremljali voz, so zaporedoma izstrelili iz pušk ter tekli za napadalci. Vojaki so takoj obkolili hišo, iz katere sta baje padli bombi. Vsled streljanja orožnikov je bil en napadalec ubit, eden pa ranjen, ki so ga zvezali. Voz je nepoškodovan. V njem je bilo 600.000 rublje v. Razen blagajnika so bili v vozu tudi trije carinski nadzorniki. Spremljalo je voz osem orožnikov in več policijskih agentov. Ko je padla prva bomba, so carinski nadzorniki skočili z voza, nakar so jih napadalci sprejeli s streli iz revolverjev. Roparji so se polastili denarnih vreč s 386.000 rublji ter jih dali neki ženski, ki je ž njimi izginila. Nato so roparji zbežali ter med begom streljali na preganjalce. Vendar se je orožnikom in vojakom posrečilo šest roparjev vjeti. Eden ropar se je na begu sam ustrelil. Na dvorišču neke hiše so baje vojaki ustrelili —i LISTEK. Naravoslovne črtice. XVII. Človek bi mislil, da si bo vsakdo najprej e ogledal kote svoje lastne hiše, predno pojde v tujino. Kajpada, samo, če bi mu bilo to mogoče! Tako pa se zgodi, da smo si v mogočem ogledah* bolje neskončne svetove, kakor pa kozmični prah — našo zemljo. Severnega kakor južnega tečaja doslej sploh ni bilo mogoče doseči. Vse, tudi najbolj vratolomne ekspedicije niso dosegle svojega pravega namena. Seveda moramo takoj pripomniti, da mnogo polarnih ekspedi-cij sploh ni nameravalo dospeti na tečaj, ampak da se jim je šlo samo za študij arktičnih razmer in pojavov. V majniku 1. 1903. odšla je posebna ekspedicija iskat sledi po Tollu, katerega pa ni mogla najti. Brusnjev in Kolčak ukrcala sta se na sibirski obali v ribiško ladjo, vzela seboj vso potrebno pripravo in nekaj psov. Na saneh sta dospela koncem junija do Novosibirskih otokov, katere sta ves julij neprestano križala in raziskavala. Ko se je zopet začel delati led, pripeljala sta se med strašnimi težkočami v dvaindvajsetih dneh na Bennettove otoke, kjer sta kmalu našla bivše sta-novaliŠče Tollovo. Na vzhodni strani otoka dobila sta kočo, v kateri je bilo nagromadenega precej orodja, nekaj orožja in kož od severnih medvedov. Kar je bilo na najvažnejše, našla sta tudi pismo Tollovo, naslovljeno na akademijo v Peterburgu. Toll je namreč, vedoč, da ga bodo iskali, pustil v koči ono pismo, ko se je vrnil z Bennettovega otoka. Listina nosi datum 26. oktobra iz leta 1902., in pripoveduje naslednje: 23. majnika ostavili smo jaz, astronom Seeberg in dva tunguška lovca zimski pristan na Zarji, od kuder je Birula (zoolog Tollove ekspedicije) s tremi Jakuti že pred štirimi tedni odšel. Ob severni obali Kotel-nega in Fadejevega sveta odpravili smo se na visoki kap Nove Sibirije. Tukaj je bil Birula, od katerega so se potem dne 30. junija trajno ločili. Od tod sem se namenil na Bennettov otok; ker je dne 12. julija vihar razbil na morju led, vedel sem, da bo treba nadaljevati potovanje na čolnu. Pobili smo torej tukaj zadnje pse, ter se zaupali mogočni ledeni plošči, ki je plavala 4V> dni v nameravani smeri. Na to je začela zopet obračati se proti jugu, na kar smo jo dne 18. julija ostavili, in se vozili 23 milj daleč z našima čolnoma. Dne 21. julija dospeli smo na kap Ema. Bennettov otok meri krog 200 kvadratnih kilometrov in se dviga kakih 460 m nad vodo. Smatrati ga imamo kot nadaljevanje srednjesibirske planioe; sestoji iz kambrične skrije vine, ki je tu in tam prodrta in pokrita z ba-zaltom. Na nekaterih mestih leže lege premoga, z okameninami nekdanjih iglovin. V dolinah otoka najti je sem-tertja ostanke kvarternih sesalcev, mamuta in mošusnega vola. Dandanes živi na otoku pač izključno samo severni jelen; videli smo jih kakih trideset skupaj. Od teh smo se tudi živili, iz njihovih kož pa si napravili obuvala in obleke. Tudi nekaj ptičev živi na otoku; nekaj pa se jih pre-peljava, kot gosi, sokol - potniK in orel-ribič. Odkod prihajajo ti ptiči, nismo mogli dognati, ker je vzduh bil vedno zameglen. Danes smo se odloČili, da se vrnemo nazaj. S hrano in vsem potrebnim smo preskrbljeni za kake 2—3 tedne. Zdravi smo vsi*. — To je bilo zadnje poročilo Tollovo. Listini je bila še pridejana topogra-fična skica otoka, katero je napravil Seeberg. Kolčak in Brusev odpeljala sta se nato takoj nazaj v Novo Sibirijo, kjer sta vse preiskala, kar sta le mogla. A ni ga bilo najti sleda, iz katerega bi se dalo sklepati, da sta dospela Toll in Seeberg srečno v Novo Sibirijo nazaj. Tukaj bi tudi oba ponesrečenea dobila dovolj živil, ker so postavljena na več krajih razna skladišča za arktične ekspedicije. Najbrže sta se torej oba čolna razbila in potopila na poti iz Benetto-vega otoka v Novo Sibirijo. Kako sta potem oba nrabra znanstvenika umrla, ali sta se potopila v ledenih razpokah, ali so jih ubile plošče, ali jih je zaneslo na morje — tega ni bilo mogoče dognati in seveda tudi ne bo nikoli. Ruska vlada je storila vse, kar je bilo mogoče, da se zasledi ponesrečence. Med drugim je razpisala nagrado 2500 rublje v temu, kdor najde sled, in 5000 rub-ljev, kdor najde ekspedicijo samo. Zaslužil si jih dozdaj ni nihče. Ta ekspedicija, katere namen je bil saj obiti Azijo po sibirskem morju, se je popolnoma ponesrečila. Niti ladje, ki je nosila ekspedicijo, ni bilo moči rešiti. Iznosili so iz nje instrumente in nabrane zbirke, „Zarjo" pa so morali prepustiti v Leninem iztoku morju in ledu. Toll in njegovi spremljevalci pa niso nikdar videli niti bajne Sanikove zemlje niti ne severnega tečaja. Taki neuspehi pa ne mogo odvrniti drugih požrtvovalnih in hrabrih mož od nadaljnega raziskovanja. Tako je Severna Amerika, ki si skuša tudi na polju arktičnih odkritij priboriti ime, odposlala v zadnjih letih več ekspedicij. Tako se nahaja že od poletja leta 1903. druga Zieglerjeva ekspedicija pod vodstvom Anthony Fiale v severnih vodah. Druga, angleško-amerikanska ekspedicija odplula je menda letos. Bernier namerava namreč priti na sever Alaske, in odtod naprej. Vlada države Kanada mu je baje privolila v ta namen podporo 50 000 mark. Vozil se bo na ladji „Gaufiu, katero je kupil od nemške vlade. Kakor znano, je ta ladja absolvirala ekspedicijo na južni tečaj, s katero pa seje nemški „Herrenvolk" precej blamiral. več oseb. Ženo, ki so ji roparji izročili vreče z denarjem, je policija že izsledila. Vsled predrznega napada je zavladal po mestu velik strah. Vstaja v Erzerumu. Carigrad, 28. oktobra. V Erzerumu se je mobamedansko prebivalstvo spuntalo proti novemu osebnemu davku. Puntarji so naskočili valijevo hišo, jo oropali ter valija ranili. Poveljnika orožnikov so ustrelili, enega policijskega komisarja so nevarno ranii, druge policaje so vjeli. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih. Va5i je odstopil. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 28. oktobra. Vlada je edina glede izvedbe zakona o ločitvi cerkve od države. Za slučaj, da se cerkvene zadruge ne ustanove do 11. decembra, se podredijo cerkve samostanom. Glede bogoslužja v cerkvenih poslopjih bodo veljale zakonske določbe o shodih in zborovarjih, tako da se bo moralo vsako bogoslužno opravilo naznaniti politični oblasti, ki odpošlje svojega zastopnika. Nadalje se spremeni zakon iz leta 1S84 glede izgube francoskega državljanstva tako, da duhovniki, ki ne priznajo novega zakona o organizaciji bogoslužja na Francoskem ter vsled tega pripadajo inozemski (rimski) oblasti, izgube francosko državljanstvo. Nadalje se spremeni tudi vojaški zakon ter bo kakih 6000 duhovnikov, ki so po prejšnjih določbah služili le eno leto, poklicanih k vojakom, da doslužijo še eno leto Nemiri v Maroku. London, 28. oktobra. V Maroku seje začelo opasno gibanje proti Evropejcem. Rajzuli je zasedel Arzilo. Pri naskoku je padlo več oseb. Vse odlične osebe v mestu je ropar vjel. Pariz, 28. oktobra. Vsled sklepa ministrskega k veta je mornar ični minister brzojavno ukazal, naj odide vojna križarka „Jeanne d' Are" zaradi dogodkov v Arzilu v Tanger. Obenem je vlada ukazala vojaškim oblastim v Alžiru, naj bodo pripravljene, da odločno nastopijo proti izgredom maroških plemen ob alžirski meji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. oktobra. — Osebne vesti. Kanclist je postal pri okrajnem glavarstvu v Celju narednik 87. polka K. Pan-gerc. — Za okrajnega sodnika v Pulju je imenovan dosedanji okrajni sodnik v Vodnjanu JulijanCovaz; vodstvo okrajnega sodišča v Vodnjanu pa je prevzel sodni pristav dr. Jakob Babuder. — Italijanski poslanci zopet na delu v volilnem odseku, a naši? Pod tem naslovom piše „Edinost" : Še je nam vsem živo v spominu, kako so italijanski' poslanci s svojo rafinirano in istodobno brezobzirno taktiko dosegli vse, kar so ho- Ravno iste namene ima norveška severna ekspedicija. L. 1903. odplula sta Amundsen in Hausen s petimi možmi na jako majhni a izvrstni ladiji iz Christianije. „Gjoa" — tako je ime barki — je samo 22 m dolga in ima 47 ton. Š tako ladjo je lož je krmariti po ledenih razpokah, kot z velikimi, nerodnimi ladjami; tudi se lahka barka rajši vzdigne, kakor težka, kadar jo prične stiskati led. Amundsen vozil se je na zapadnogronland-ski obali v severni smeri, ter se je za nekaj tednov ustavil v Godhavnu, znani naselbini Eskimov na Disco-zemlji, kjer je nakupil pse in druge potrebščine, ter raziskaval magnetične odnošaje navedenih krajev. Pozneje je prekrižal Baffinsbai, odkoder misli odriniti skozi Lavkastersund preko Jonessunda naprej. VBeechev-Islandu, kjer je tudi Franklinova ekspedicija pred 60imi leti prezimila, misli tudi Amundsen ostati kake 4—5 let. Ta kraj mu bo baza, od koder bo delal večje izlete v zlasti v svrho proučevanja magnetičnega sovernika in severnoamerikanskega mraznega sovernika. Vrniti se misli 1. 1907. teli in vsekako več, nego jim je šlo, dočim obstojajo uspehi naših poslancev v „ Slovanski zvezi" edino-le v tem, da so dosledno popuščali ter korak za korakom „retirirali." Sedaj nam pa prihaja z Dunaja vest, da je italijanski poslanec Conci predložil v volilnem odseku minoritetni votum, s katerim zahteva, da se spremeni en volilni okraj na Tirolskem na korist Italijanom, ozirom na dejstvo, daje zapopadeno v nemških volilnih okrajih okolo 25.000 Italijanov z Ladinci vred, kar da je razburilo italijansko ljudstvo. Ni izključeno, da se Italijanom posreči tudi to, dočim se poslancem „Slovan-ske zveze" z dr. SušteršiČem na čelu ni posrečilo zagotoviti en mandat za 120.000 koroških Slovencev. Italijani trkajo in trkajo, dokler se jim ne odpre, a naši poslanci se vdajajo in vdajajo, a nas hočejo prepričati, da dosezajo uspehe. Da dosezajo jih, ali za druge! Imeli so priložnost^ ko se je bil boj za dvotretjinsko večino, izkoristiti zadrego vlade in nemških strank na korist koroškim Slovencem, a tega niso skušali storiti. Sedaj, ko Italijani nastopajo z novo zahtevo se jim zopet nudi prilika, da ustvarijo „junctim" vzvezo) med italijansko zahtevo in zahtevo koroških Slovencev, a bojimo se, da tudi tega ugodnega momenta ne izkoristijo. V zbornici pa bo gotovo prepozno za to. Ura bije že dvanajst, a naši poslanci se še vedno niso zganili, doČim Italijani neprestano vrtajo. Bojimo se, da se naši poslanci prebude prekasno, kakor svetopisemske device". — PO Stari navadi. Nedavno smo priobčili članek, ki obsega nekaj navodil glede glasila, ki ga bode „Narodna stranka za Štajersko" izdajala. Sobotni „Slovenec" se hoče norčevati iz izvajanj tega članka, trga iz njega po svoje posamne stavke ter jih po stari svoji navadi zavija. Zakaj ne citira doslovno, resnično? Kakšna očala pa je imel, ko je pisal tozadevno notico? Z ljudmi, ki tako zlovoljno pačijo resnico, sploh ni po-lemizovati. čudno, da pravi ravno tržaška „Edinostu od tistega dne: „Take ljudi s — pasjim bičem!" — „Ljudska posojilnica" prodala je vsa preje Regorscheggova posestva. Dvoje najlepših posestev prišlo je v roke znanega vinskega špekulanta in veleposestnika Fischerauerja iz Ljubna. Kupna cena je bila neprimerno nizka. No, to je zadeva „Ljudske posojilnice". A splošnega zanimanja pa je to dejstvo, da se je po „Ljudski posojilnici" ta ujeda ugnjezdila v lepih Halozah, kjer je itak vsa boljša zemlja v rokah Ptuj-čanov in zagrizenih Nemcev. V teku kratkega časa npokupil" je ta Vse-nemec naj Čistejše barve mnogo posestev, posebno vinogradov. Sloveči „Jeruzalem" in vsa okolica je že v njegovih rokah. Fischer- ali 1908. če mogoče po Behringovi cesti. Četrto ekspedicijo pa snuje knez de Monaco, kateri je že poveril razne znanstvenike z izdelovanjem načrtov. Benard, predsednik oceanografične družbe v Bordeauxu je izvršil to nalogo na jako originalen in bržčas prav dober način. Po njegovih mislih naj vozita dve ladji, druga vzporedno z drugo, seveda v primerni razdalji, tako da je lehko vedno ena — rešilna postaja za drugo. Njihova razdalja pa ne sme biti tolika, da ne bi ostali ladji v zvezi z brezžičnim brzojavom. Vsako ladjo bodo opremili z živili in vsem potrebnim za tri leta. Odšle bodo iz Tromsoja po Nansnovi — Toliovi poti ter se nastanile naBennettovih otokih, kjer bodo prezimile. Drugo spomlad naj odidejo proti vzhodu, ter naj dospo vsaj do Jeanette - otoka. Prvi pogoj tudi za ta projekt pa je, da jim bodo vremenske razmere ugodnejše, kakor so bile Tollu. Kajti če bo sibirska obal polna ledu, potem zastanejo brezdvo-mno že pred Taimvrpolotokom, kjer bi bili tudi prisiljeni prezimiti; leto pa bi bilo izgubljeno. auer je sedaj največji posestnik vinogradov v „Ljutomerskih goricah" ! — Njegov oskrbnik in vsi viničarji so strastni pristaši „Štajerca". Sedaj bo še okužil lepe Haloze in to po delovanju „Ljudske posojilnice". — Fej tem farizejskim rodoljubom! — Katoliški moralisti. V Mia- nijevi izložbi v Gorici je bilo pred kratkim razstavljenih par ženskih kipov, ki niso bili do vratu zapeti. Pobožni dr. Pavlica je bil zaradi tega silno ogorčen v „Primorskom listuu, češ, da se dela pohujšanje. Ko so pa zdaj v goriškem „Katoliškem domu" (ex-hotel „Central") pikantne kinematografske predstave „samo za gospode", dr. Pavlica lepo molči, ker so predstave pod katoliško streho. Ta dvojna mera kaže jasno, koliko je vredno kako klerikalno kričanje o pohujšanju. — Iz SOdne Službe. Kanclijska oficijala Andrej Frangež in Franc Radanovič sta imenovana za vodji zemljiške knjige in sicer prvi pri okrožnem sodišču v Mariboru, drugi pri deželnem sodišču v Celovcu. — Iz davčne sluibe. Na lastno prošnjo je upokojen kamniški nad-davkar g. Grundner, ki se je nastanil v Radovljici. — Železniška vest. 6h Pavel Levičnik, aspirant na železnici v Kranju, je premeščen k železniškemu ravnateljstvu v Trst. — Gozdarska vest. Višji gozdni komisar F rane Donner v Celju je imenovan za gozdarskega svetnika. — Bepertoire slovenskega gledališča. Iz gledališke pisarne: Jutri, v torek se igra prvič za p ar-abonente krasna italijanska ža-loigra „Giocondau najodličnejšega modernega pesnika dramatika Gabr. d' Annunzia. Glavni uiogi igrata gospa M. T a b o r s k a in g. nadrežiser T a b o r s & y. Večje uloge igrajo še gospa Danilova, g. Dragutin o-vić, g Nučič in gospa Barjaktarovi ć e v a. — V četrtek zvečer ža-loigra „Mlinar in njegova hči". — V soboto prvič velika čaro bna opera ruskega skladatelja M. J. Glinke „R uslan in Ljudmila". — Slovensko gledališče. Bum, bum, čincin bum! V nedeljo, dne 28. oktobra popoldne v deželnem gledališču ob znižanih cenah velika ljudska veselica „M linar in njegova hči". Včasih in pravzaprav „žaloigra". Pa samo tedaj, če zdravo, dobro in nepokvarjeno ljudstvo ne prinese seboj preveč humorja, če pa se 7—8 ust v eni loži in po dvoje ustec v enem fotelju a tempo prav sladko zasmeje, kedarkoli se na odru zvrši kaj tragičnega, kdo zlodja bi — če ni ravno hipohonder — ne pomagal! In tako je vladalo razpoloženje, kakor če bi se igrala parodija: „HČi in njen mlinar", ki se nam obeta za pred-pustni pendant. Mi smo se smejali igralcem, igralec se je smejal igralcu, vsi skupaj so se muzali nam nazaj in tako smo se lepo vzajemno med seboj prav imenitno zabavali. Promet je bil nadvse živahen. C© je zakašljal mlinar, zakasljali smo tudi mi, Če so se pregovarjali na odru, pregovarjali smo se še mi itd, skoro že tako, kakor takrat na Dunaju, ko je ravnatelj nekega gledališča publiciral: „Wer zwei Sperrsitze zahlt, darf mitspielen." Prav tako daleč sicer še nismo, na bo že če tudi severnega tečajnika ne bo mogoče doseči, posreči se pa vendar vsaj eni ali drugi morda to, da doženejo, koliko je sveta in otokov v polarnem morju. VeČina učenjakov namreč misli, da je v polarnem morju pač nekaj otokov, sicer pa samo neznanska ledenina. Tej podmeni seveda ugovarja Harris, ki zastopa mnenje, da ima tečajnik svoj poseben, velik kontinent. To morda ni res, pač pa je verjetno, da širi mnogo zemlje med Novosibirskimi otoki — vzhoduo Sibirijo — Grinellovo zemljo in arktično Ameriko. Za to govori mnogo stvari, pred vsem pa plimske razmere, kator to tudi poudarja Harris. Pozabiti se pa tudi ne sme, da je videl Toll ptičje jate leteti iz severa, Česar bi gotovo ne bilo, če bi severno od Benne-ttovega otoka več kopnega ne bilo. Zato je Harris mnenja, da leži kontinent med Jeanett - otokom, Alasko, Sverdrupovimi otoki in Banks - zemljo. Tamkaj je tudi gotovo dovolj prostora zanj — in morda ga bo ložje odkriti, kakor tečajnik sam. Saj „kontinent" je velika stvar — tečajnik pa končno samo matematična točka. šlo. Seveda, predno pride moda z Dunaja do nas! Da se je živahni promet še bolj povzdignil, za to so si neven-ljivih zaslug priborili biljeterji v parterju, ki so oživotvorili pravo preseljevanje narodov tudi med igro. Skratka, tako zaokrožene gledališke veselice že dolgo ni bilo. Samo da smo se dobro imeli, drugo ne pride vpoštev. To pot namreč. Kako jez „žalo i gro" „Mlinar in njegova hči", o tem pa raje v petek. Včeraj zvečer se je pela četrtič Ge-orga Bizeta dramatična opera „Biseri". Uspeh četrtič ni bil manjši kot pri prejšnjih reprizah. Tudi včeraj so solisti svoje težavne vloge častno rešili in videlo se je, da so se po svoji najboljši moči potrudili tudi nedeljsko občinstvo zadovoljiti tako z igro kot s petjem. Za svojo umetnost so bili vsi solisti t. j. gospa Skal ova in gg. Rezunov, Oufednik in Betetto z mnogim aplavzom odlikovani. Kako pa občinstvo o krasni operi sodi, je najjasnejši dokaz ta, da je bilo gledališče v nedeljo že četrtič razprodano, v kar si sme Dramatično društvo čestitati. Upamo, da se letos od „Biserov" še ne poslovimo. P. K. — Družbi sv. Cirila in Metoda V Ljubljani v korist je založila modna trgovina Engelbert Skuše k v Ljubljani lične oklepe za mali format naših družbenih vžigalic. Praktičnost teh oklepov bode vsakdo takoj uvidel, ako jih rabi: Žepi namreč se obvarujejo, da bi se umazali. Slovenci, sezajte po teh oklepih ter si jih nabavite; zahtevajte pa tudi, da jih imej vsaka tobakarna na prodaj. — V Ljubljani, dne 27. okt. 1906. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. ■— 3. redni občni zbor „Akademije" se je vršd v soboto zvečer v salonu hotela ,,Ilirija". Bil je dobro obiskan. Predsednik gospod dr. R a v n i h a r je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, zlasti pa zastopnike javne ljudske knjižnice na Na-brežini, praškega dijaškega društva ..Ilirija'4 in društva „Prosveta". O društvenem delovanju v letu 1905 04 je poročal tajnik g. dr. Lončar. Podal je najprej poročilo o lanskem občnem zboru. Preteklo leto je bilo 22 predavanj, predavalo je 13 predavateljev. Pri predavanjih so bili večinoma delavci in kmetje, pa tudi dijaki in drugo občinstvo. Odbor je imel 7 sej. Došlo je 54 dopisov, odposlalo se jih je 254. Bil je 1 jour fixe. Med kranjskimi mesti je edina Idrija, ki delujo pod okriljem ,, Akademije". Omeniti je pa zlasti delovanje tržaškega ljudskega odra, ki je jako delaven in agilen in ki se priklopi, kakor je upati, v kratkem .,Akademiji". Poročevalec je razkladal delovanje ljudskega odra in potem podal nekak program za bodočnost društvenega delovanja. V zvezi s „Prosveto" in ,,Sokolom" hoče ,,Akademija" ustanoviti javno ljudsko knjižnico, ako dobi od občinskega sveta podpore. Društvo ve, da uspeva le sistematično delo. Predavanja naj bi bila ciklična. V Ljubljani naj bi se ustanovile delavske šole. Pozivu, da pristopijo k ,Akademiji", se je odzvalo 11 čitalnic in bralnih društev. Poročilo je bilo soglasno odobreno. O denarnem stanju društva je poročal blagajnik g. d r. Demšar, Dohodki so znažali 711 K. stroški pa 293 K. 420 K je v hranilnici. Ker je dolga 900 K, znaša deficit 472 K. iDeiicita pravzaprav ni, ker sta se za izposojenih 900 K kupila 2 skioptika, ki sta še vedno toliko vredna.) Rednih Članov je bilo 40, izrednih pa 273. Vstopnine pri predstavah so znašale 52 K. V primeri s predlanskim letom društvo preteklo leto ni nazadovalo. Tudi to poročilo je bilo odobreno. Nato je predlagal tajnik g. dr. Lončar v smislu sklepa zadnje odborove seje spremembo pravil. Premenil se je $ 3 v toliko, da so društva in korporacije redni ali izredni Člani, ter § 9, da imej odbor 10 odbornikov namesto sedanjih 11, poleg treh namestnikov) Nato so se določili prispeveki za prihodnje leto. Za redne Člane znaša vpisnina 2 K ter 0 K letnega pri-prispevka. Izredni Člani plačajo najmanj 4 K letnega prispevka in nič vpisnine. Pri volitvah so bili izvoljeni : za predsednika soglasno gospod dr. Ravnikar, v odbor pa gg, : dr. Demšar, Dermota, Franke, Grošelj, Kenda, Lavrenčič, dr. Lončar, dr. Novak, dr. Stoje 3, inženir Turk, Žerjav; zunanji odborniki: Jernejčič, Reisner, dr. Turna. Pregledniki računov so gg.: G ii r t n e r, profesor Pire in dr. Ticar. Nato se je pri slučajnostih razvila vsestranska in obširna debata, kako naj se v prihodnje vrše predavanja. Posegli so vanjo skoraj vsi navzoči člani, zlasti pa g. dr. Lončar, ki se je zavzemal za ciklična predavanja in delavske šole, g. Grošelj, ki je bil isto-tako za ciklična predavanja in želel, naj bi se prihodnje leto ustanovili v Ljubljani vseučiliški kurzi, gospod Žerjav, ki je želel, naj bi se izrabile že obstoječe organizacije in se vanje poslali predavatelji, g. dr. Novak, ki je ostro bičal malomarno postopanje rednih članov ter poudarjal lenobo in indolentnost tako starih kakor mladih, ki se naravnost odtegujejo vsakemu izobraznemu delovanju, želel je tudi, naj se vpeljejo pogosti jour fixi; gosp. Žerjav, ki j.-želel od ,,Akademije", naj deluje na produkcijo poljudnih knjig. Govorili so med drugimi Še gg. dr. W i n d i -scher, inženir Turk, urednik P u -stoslemšek, Dermota, dr. Ravnihar, dr. Demšar, Franke, dr. Robida, Kenda itd. Predsed nik g. dr. Ravnihar je obljubil, da bo odbor vse nasvete in ukrepa po možnosti upošteval ter apeliral na odbornike, naj pridno podpirajo društvena stremljenja. S tem je bilo to zborovanje končano. — Ali dobi Ljubljana armadni VOJ? V dobropoučenih vojaških krogih potrjujejo, kar smo mi že pred meseci javili, da je premsestitev ar-madnega voja iz Przemvsla v Ljubljano gotova stvar ter se preselitev izvrši v drugi polovici leta 1906 Vojna uprava se baje že pogaja a trasportnimi podjetji zaradi prest-litve. — Šolska vest. štirirazredni-a. v Leskove u pri Krškem se razširi v petrazrednico. V Domžalai* je pa obč. svet imel nujnejšo potreb«*, prevzeti skrb za nemško šolo, kakor pa razširiti beraško trirazrednico, ki za ondotne razmere že zdavnaj n« zadostuje. — Nesreča* Ko se je v Vižmar-jih kmet Jernej P i p a n, po domaće Tuniažek peljal z vozom po zelje na njivo se mu je splasil konj, da je Pipan padel pod voz in si zlomil nogo Prepeljali so ga v deželno bolnico — Pretep. V gostilni Fran či-škeLikozar v Cerkljah pri Kr i nju je nastal pretep med fanti iz Cerkelj in onimi iz Zg. Bernika. Fantje iz Cerkelj so metali v one iz Bernika stole, Jožef Kne iz Bernika je pa s kuhinjskim nožem rauil Dolinska iu Kepica, zadnj e £ja smrtuonevarno. Kne je bil aretiran. — Umrl je pretekli teden v Radovljici trgovski sotrudnik g. M a k > o Železnik v 25. letu svoje starosti. Pokojnik je bil naroden mož in j -navzlic svoji mladosti storil izredno mnogo za narodno probujo na Štajerskem. Bil je eden tistih sloven-ki., trgovskih sotrudnikov, ki so takoj, ko se je pričela graditi v trgovskem društvu n Merkur ^ slovenska trgovska organizacija, izprevidel naroduopoli-tičen pomen tega združenja za osamosvojitev slovenske trgovino. Hit A je v službo v Celje in po dobropiv-mišljenem načrtu deloval zh ustanovitev trgovskega društva na Štajerskem. Posrečilo se mu je v zvezi z drugimi narodnimi trgovci in trgovskimi sotrudniki ustanoviti letošnjo spomlad slovensko trgovsko društvo v Celju. Zalibog je nemila smrt končala življenje nadebudnega moža prav ob Času, ko bi bil vsled redke agita-torične sile najpotrebnejši pri delu za razširjenje trgovske organizacije na Spodnjem Štajerskem. Pogrešati ga bo teže, ker je bil tudi jako spreten pisatelj gospodarskih in agi tat u-ričnih člankov. Bodi mlapemu trgovskemu buditelju ohranjen časten spomin. — Radovljiški vodovod. Za zgradbo radovljiškega vudovoda je dovolilo ministrstvo 40% prispevek ter obenem odredilo, da se bo srai 1 kot občinsko podjetje. Dela se razpišejo prihodnji mesec. — Novo sokolsko društvo. Včeraj se je na Javorniku na Gorenjskem vršil ustanovni občni zbor „Ja-vorniškega Sokola". — Gledališki odsek »Jeseniškega Sokola" priredi v nedeljo, dne 4. listopada t 1. v dvorani gostilne pri „Jelenu" na Savi peto predstavo. Uprizorila se bo žaloigra v petih dejaujih „Mlinar in nj ego v a hči". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: I. vrste: 1 K ^0 vin, II. vrste: 1 K, stojišča 40 vin. Raz n lepakov se ne bo dajalo posebnih vabil. — »Narodna čitalnica" v Ribnici vprizori v nedeljo dne 4. nov. Fr. Govekarjevo narodno igro „R o k o v n j a č iu. Skrbno pripravljanje diletantov pod prevt stnim vodstvom g. Toporiša nam jamči, da bo igra dobro uspela. Posebna vabila se ne izdajejo! — Pod voz listja je padel in se zadušil Al oj zij Jerele iz Ostroga pri St. Jerneju. Potegnili so ga čez četrt ure mrtvega izpod voza. — Fige — za pridigo. Na že- gnanje je maševal v Šmihelu pri Št. Petru na Kranjskem veliki politik ni kaplan iz Košane. Mod njegovo pridigo je domaČ kaplan Korle Lonasi, ki si včasih sam sebi pravi „hrst Jaka" — podil fante in delavce v cerkev. Ti ga pa niso ubogali, ker so bili po veČini iz zunanjih vasi, kjer je izobrazba na višji stopnji nego v Šmihelu in kjer se ljudje ne dajo komandirati. Ravno med to gonjo prideta iz cerkve dva tuja delavca, ki sta svoje ogorčenje radi „božje besede*1 tako izrazila: „Vrag vzemi po-iitikujocega farja! Ali ga zato rede, da nas bo še v cerkvi s politiko in jezo pumpal?u Nato sta se odstranila. To pa ni bilo kaplanu Lenasiju po volji, rad bi ju bil ustavil in spra\il v cerkev, a moža sta mu za njegovo obnašanje začela „figeu pod nos moliti in odhajaje pristavila še: „Strela od politdkujočih farjev, kaj pa hočejo imeti!" Te „fige" so pa samoljubnega in mogočneža Lenasija, „pašo* kmetskih backov, silno raztogotile. Sicer je svoječasno s „kufrČkom" prišel v Šmihel, kjer se sedaj s tisočaki postavlja, pa vseeno nima vsaj toliko srca, da bi plačal nekaj grošev za svojo mogočno in jezično mater, da bi ljudem ne dolževala, a občutljiv je kar se da in smatra žaljenje kaplana za hujši zločin kot žaljenje Boga. Naslednjo nedeljo se je na prižnici obregnil, rekoč: Oh kam, no ja, saj res, smo že božji hlapci prišli; že pridge noče več nihče od tujcev poslušat; da še celo „figeu, j a „figeu vam pravim, sta mi dva tuja delavca pod nos molila. Joj meni! Vidite kakšno pohujšanje, pa meni „ngeu kazat, ko sem želel, da bi bili vsi istega dne v cerkvi ter božje besede poslušali. Ja, ja! Vidite, veliko je vabljenih k nii/.i Gospodovi ali malo je izvoljenih in oh, pa če se mi že „tigeu kaže!~ — Čudno je le, da ni imenitni Korle dostavil še: Dobro meni, da imam vas nevedneže, ki ne veste, kaj je svet in ki mi vse verjamete, naj že kvssim karsibodi in tudi tedaj ne verjamete, ko vam hočejo ljudje oči odpreti, da ni vse zlato, karse na meni sveti in da je glavno moje geslo bisaga. Da morate vse posvetno meni v farovž znositi in le za posmrtno življenje skrbeti, to sem vam že povedal, nasprotno vas bo hudič guncal na vse večne Čase . . . Kakor smo že rekli, Korle Lenasi je mogočen gospod, kakor petelin, ki je mogočno krotil račji rod, in sicer dotlej, da ga je pes za vrat potresel. Korle ne trpi, da bi se mu količkaj zgodilo, zlasti v Šmihelu, kjer so živi in mrtvi njemu na milost in nemilost izročeni, da bi se mu pa še -fige" kazalo, to je odveč za njegovo laško vročekrvno naturo in le zato je na prižnici svoje ovce tako obdeloval in hujskal, da bi znalo kakemu tujcu, ako bi se še kdaj tako pošalil, jako osodno biti. Torej pozor! V Šmihel m varno kosti nositi, ne da bi se jih numeriralo, ker še domačinom se ne prizanaša. Ni dolgo tega, da ^o domačina, ki je slučajno na harmoniko igral, tako premikastili, da bo vse življenje pamtil. Tedaj gosp. paša ne ljubijo harmonike, niti šal, niti „figu, ne ostane drugega, kakor vpisati se v vrste njegovih telebancev, drugim ljudem je Šmihel — zaprt. — Pri zborovanju »Učiteljskega društva za slovenjebistriš*i Okraj" dne 11. oktobra 1906 se je sprejela enoglasno sledeča resolucija: -Povodom upokojitve nadučitelja deske ljudske šole v Slovenski Bistrici je imenoval prezidi j okrajnega šolskega sveta popolnoma pravilno začasnim voditeljem najstarejšo učno moc dotične šole. Povodom plenarne seje okrajnega šolskega sveta se je posluže vaje se § 131., odstavek 2. šolskega in učnega reda in pa brutalne sile večine odvzelo vodstvo starejši učni moči in izročilo mlajši. Ker se je to zgodilo zgolj iz strankarsko-političnih motivov, brez pravnega povoda, čuti se po takem postopanju užaljeno vse uČiteljstvo. Svojo ogorčenost izraža učiteljstvo s pričujočo, enoglasno sprejeto resolucijo, koja se naj izroči vodstvu „Zveze jnžncštajerskih učiteljskih društev", da jo ono posredovanjem štajerskega „Lehrer bunda" predloži visokemu deželnemu šolskemu svetu v Gradcu s prošnjo, slavnoisti naj blagovoli potrebno ukreniti, da vodi v bodoče okrajne šolske svete pri njih sklepih edinole korist in blagor šole, ne pa brezobzirna, strankarska politika, kajti tako postopanje spodkopava ugled učitelja ne le pri ljudstvu, ampak tudi pri otrokih." — To resolucijo je predsedništvo „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" v Celju odposlalo vodstvu ?;Steir. Lehrerbunda" v Gradcu, da jo predloži štajerskemu deželnemu šolskemu svetu ter da izposluje, da se tista tudi objavi v glasilu nemških ^Bundovcev", to je v „Piidagogische Zeitschrift". — Orožnike so napadli v Wreg-govi gostilni v Slivnici pri Mariboru kmetski fantje Her z o g, Marčič in Faleš. V gostilni je bil namreč pretep, a ko so prišli trije domaČi orožniki mirit, so jih imenovani trije zgrabili za puške ter jim jih hoteli iztrgati. Obsojeni so bili na 8, 7 in 6 Mesecev težke ječe. — Močan tobak. Graški „Ar-keiterwille" od petka dne 26. oktobra piše z ozirom na celjsko nemštvo nastopno : „Ker mi socijaldemokratični ^emci ne odobrujemo, da se pod krinko nemštva uganjajo surovosti ter širita korupcija in terorizem, nas obdolžuje „Advokatska „Wachtu iz- datne podpore od strani slovenskih listov. — (5e spodnještajerskega nemštva ni mogoče več drugače rešiti, nego s tem, da se surovosti in podlosti posamnih klik zamolči in odobruje: no, potem adijo, vi gospodje, ki pravite, da ste vzeli v zakup nemštvo !u — Otroka Je zadavila Ivana Cvetko v Šmarju pri Jelšah. Cvetko je omožena dobro leto s postarnim možem, a je imela s hlapcem razmerje, čegar nasledki niso izostali. Otroka je zakopala v mrvo, a so ga čez nekaj dni dobili. — V konkurz je prišel trgovec v Mariboru Karel Kresni k — Jugoslovansko akademično društvo „Sloga" v Ljubnu izvolilo na svojem občnem zboru dne 20 t. m. sledeči odbor: Predsednik: Kučan Andjeo; I. tajnik: Tur in a Ivan; II. tajnik: Persoglio I van ; blagajnik: Lazarević Milorad; pregledovalca računov: Marko Jor-danov in Kučan Jakov. — Bolniški postreinik — tat. V bolnici usmiljenih bratov v Gorici je postrežnik Fr a n c Radanovičiz Bizeljskega na Štajerskem ukradel K. M i t e 1 j a k u, ki se je zdravil v bolnici, prstan, uro in druge reči v vrednosti 300 K ter pobegnil. — Prijet kolesarski tat. V Gorici so aretovali 201etnega pekovskega delavca Antona Trampuža, kije ukradel kolo Avgustu Spacapanu istotam in je potem prodal za 50 K v Št. Petru. — Tifus se je pojavil v Kron-bergu pri Gorici. Pri posestniku Ma-kucu je obolelo pet oseb. Ena je že umrla. — Za opeklinami je umrla v Trstu postrežnica Uršula Karbon-čič, o kateri smo poročali, da se je hudo opekla, ker se ji je vnela masa za drgnjenje poda. — Po obrazu je udaril v Ka-timari pri Trstu ISletni zidan Fr. Gerdol iz Trsta Karla Šrlana, vsled česar je ta izgubil oko. Pred tržaškimi porotniki je bil Gerdol zaradi prestopka proti varnosti življenja obsojen na tri mesece zapora. — Zastrupil se je v Trstu 26-letni delavec Rudolf Pavlin s kar-bolovo kislino. Vzrok domači prepiri. Prepeljali so ga sicer v bolnico, a je medpotoma umrl. — 31 volov utonilo v tržaškem zalivu. V petek zvečer je prišlo v tržaško pristanišče na parniku „Metkovicu iz Dalmacije 97 volov za tržaško občinsko klavnico. Ker so v klavnici nujno rabili klavno živino, prosili so, naj bi te vole takoj poslali v klavnico, kar je bilo obljubljeno. Vseh 97 volov so s parnika prekrcali na eno onih velikih barkas, s katerimi navadno prevažajo materijal za zasipanje morja. Z voli sta šla na barkaso dva dalmatinske pastirja, ki sta spremljala vole že iz Dalmacije in pa en pomorščak, da je vodil barkaso, katero so z vrmi privezali k malemu remorkerju „Plutino", ki je potem barkaso vlekel proti kraju, kjer bi izkrcali vole. Ko je pa pri-plul „Plutino" k Sv. Andreju, kjer še zasipljejo morje, potrgale so se iz neznanega vzroka naenkrat vse vrvi, ki so vezale barkaso na remorke. „Plutino" se je prost teže z vso silo zaletel in zaril v plitvino med kamenje, barkaso je pa med tem nastala huda burja gnala vedno dalje na široko morje. To se je zgodilo okoli polu 10. ure zvečer. Kapitan parnika „Plutino" se je moral zdaj brigati le za se. Po večkratnem prizadevanju se mu je posrečilo spraviti ladjo iz kamenja. A barkase med tem že ni bilo nikjer. Ker je vedel, da sam ničesar ne opravi na širokem morju, telefoniral je na pomoč. Ko se je barkasa odtrgala od parnika, je padel en vol v morje. Pomoiščak z barkase je skočil za njim, da bi ga rešil, a je bilo zastonj. V tem mu je že barkasa ušla izpred oči, prepuščena svoji usodi, kajti pastirja je nista znala prav nič ravnati. Ob 2. popol-noči je odšla iz pristanišča barkasi pomoč. Pristaniška oblast je poslala dva parnika za njo, a šele zjutraj ob polu 8. uri so jo našli 7 milj zapadno od Gradeža. Na barkasi sta bila pastirja sicer še živa, a izmučena do smrti. Volov je bilo na njej še 66, drugi so plavali mrtvi po morju. Od teh 66 jih je pa 9 že poginilo, drugih 9 je bilo pa še nekoliko pri življenju. Padlo je torej v morje 31 volov, izgubljenih je pa vseh 49. Skupna škoda znaša 24.000 do 30.000 K. Parniki volov so bili k sreči zavarovani za transport, tako da ne bodo trpeli nobene škode. — Slovensko akademično društvo „Ilirija" v Pragi. Četrti redni občni zbor slovenskega akad. društva „Ilirija" v Pragi se vrši dne 29. vinotoka 1906 ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije „U Pokornych (Ječna ul.). Slovanski gostje dobrodošli! — Slovensko akademsko društvo „Adrija" v Pragi je na svojem I. red. občnem zboru dne 20. vinotoka t. L izvolilo sledeči odbor: Predsednik: cand ing. Pavlin Josip, pod- predsednik : cand. iur. Lavrenčič Josip, tajnik: cand. iur. Goljevšček Josip, blagajnik: stud. iur. Orožen Milan, knjižničar: stud. iur. Šemrov Franc, gospodar: stud. iur. Brunčko Lev, časnikar: stud. iur. Klepeo Josip, namestnik: stud. phil. Napotnik Josip, preglednika: cand. iur. Lipold Franc in cand. iur. Rekar Ernest. — Sv. Antona le okradel v Zadru iz srednje šole spodeni celjski dijak. Tat je 3 dni dobro jedel in pil pri Frančiškanih v Zadru, naposled pa deloma izpraznil takozvani zaklad Sv. Antona. Ko so ga patri prijeli, jim je grozil z železnim ko-ličem. Skupni moči se je posrečilo premagati vlomilca in mu odvzeti dragocenosti svetnikove, ki so vredne veČ tisoč kron. — Nedeljska kronika. Od sobote do danes zjutraj je mestna policija aretovala 13 oseb, in sicer 5 zaradi tepeža, B zaradi razgrajanja, 1 zaradi preganjanja v policijskih listih 1 zaradi nespodobnega vedenja na ulici, 1 brez sredstva, 1 zaradi izdajanja ponarejenih bankovcev in 1 zaradi soudeležbe tatvine. Posebno hudi so bili pretepači. Na neki plesni veselici na Karolinški zemlji se je zaradi deklet sprlo več hlapcev, ki so si slednjič skočili v lase. Pri tepežu je bil težko telesno poškodovan delavec Alojzij Močilar. Dobil je pri tepežu na glavi tri rane. Nato so bili areto-vani trije glavni udeleženci tepeža. — Na Dunajski cesti je pred neko gostilno nastal med dvema delavcema tepež, pri katerem je bil Anton Lončar štirikrat z nožem zaboden, a le lahko poškodovati, drugega pa je stražnik aretoval. — Pri domobranski vojašnici si je skočilo v lase veČ razburjenih delavcev in „pokalo" je toliko časa, da je policija morala napraviti red. — Na Poljanah so razgrajali vojaki, kateri so naznanjeni. — V neki gostilni na Sv. Petra nasipu se je bil neki kljuČarski pomočnik tako razburil, da so po stali v gostilni stoli špiritistlcui in rudi mize so „plesale". Naposled je pa še razbil steklen škorenj in potem začel r Salcburg, Inomost, Bregenc i 05 jopo'dn« Osebni vlak v mesto, Straža-Toplice, Kočevjv 4 oo pop-d e Osebni viak v .-, i. Jesenice, Gorica c. kr. drž žel. Trst c kr. drž. žel.,% Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga. Dunaj zahodni kolodvor. 7-os re6*r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 ivećer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. 10*23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano jui. tel.: 7-09 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža. 8 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. n i© preduoidne. Osebni vlak iz Gorica c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2 32 poooinoe Osebni vlak iz Straže Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4.-30 popolne. Osebni vlak iz Se'cta.a Celovca, Inomosta, Monakove^a, Beljaka Trbiža, Gorice c kr. drž ž.. Trsta c. kr. dri. i 8-33 ivtftor. Osebni vlak iz Straže-Toplic Novega mesta, Kočevja 845 «-rt6er. Qsebni vlak iz Prage, Linca Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel . Gorice c. kr. drž. žel. U 3 i p-nooi Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr d. ž., Gorice c. kr. d. ž G-tnod lx Liubljane dri. kolodvor: 7 2n zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zvečer Mešani vlak v Kamnik. io 45 ponoOi Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.; Dohod v Ljubljano drl. kolodvor: e 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io so predpoidne Mešani vlak iz Kamnika SiO zveoer. Mešani vlak iz Kamnika. ©•50 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih ; (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. Samo 50 vinarjev «stAne 1 kilo olja proti prahu priznano najboljše vrste pri Adolfu Hnuptmonn tovorno oljnatih barv, flrnežev In stekl. kleja Xdj-CLTDlja.ris3s:3- 3szreciitn.3- "batnima. Podružnica v SPLJETU. v Ljubljani, Stritarjeve Ulice Štev. 2. Podminlca v CELOVCU. Delniška ftlavnlca K «,000 OOO* . Rezervni zaklad K «00.000. sprejema od I. novembra t. I. vloge na vložne knjižice in na tekoči račun po 41/,n0, ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdlga; obenem zvišuje obrestno mero starih vlog ua kojiziee od sedanjih 4" „ na 41 .." N, začen&i s I. novembrom t. I. * 124 _1__-- Reiatiii davek pla^a K»ami ~j-——i . Poofrt P n h f. o h 1 ft m S ft k. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". 6411 9D