K;iko jo z voro in krščaiiskim življenjoin pri vojakih? Slabi časi so«, tako ljudje dandanes sploh tožijo in rcsnična ali opravieena je ta tožba posebno v naših krajili. kor nain lioče prenehati naš najbol.ji in najdraži pridclok t. ]. vino. .Odkod naj vzaiue potenvkniet toliko denarja, da zamore davek plačati in poravnati domače potrebe ? Zares visoki in raznovrstni davki že so marsikal.orega ob njegovo imetje in posestvo spravili. Jaz pa inislim. da še ležje, kakor "ta »gruntni« davek je plačevati drng davek, nainreč davok ne na denarju, ampak na krvi. Kaj pa ,je to? Ako svojo življenjo cesarju damjemo in za drago domovino krvi prelijemo, lo je sieer najlepši, pa ludi najdraži davek na krvi. Kdor j(s bil kedaj vojak in znabiti celo v vojski, on bo rad to pripoznal in prilrdil liiojini besedam. Kako so lcla 18(}() starisi, bratjo in sorodniki plakali, ko so se naši lanl.jp na vojsko odpravljali! Hog ve, ali se bodemo Se keda.j na zoinlji videli? vpraSal se je vsakdo, in res mnogo se jili ni več povrnilo k svojim, doinii. Sicer bi pa Usjiko kdo ugovarjal tako-le: ()b času vojske je res li ¦žko in nevarno cesarsko suknjo nositi, ne pa v mirnili pasih. Na to odgovorim, da tudi lakrat, kedar ni vnjskp, ima vojaški slan ninogo nevarnosti, sieer ne za lelcsno življenjc, teinbolj pa za dušnri zrvljenje doličnih mladeničev, za n.jihovo noumrjočo duš"© in ravno na lo hbtpl sein danes besedo napeljati. Zakaj uboga pa pobožna slovenska mali tako žaluje, kedar se njen sin na tri leta k vojakom odpravlja? Nekaj jo skrbi lo, kdo l)i> zdaj njona podpora doma pri gospodarstvu, ker odliaja najboljši delavec od hiše, ali Se noka druga skrb ji jp bolj pri srcu, namreč: ali bo njen sin pri vojakih lndi priden in-pobožen ostal? ali se bode kedaj nopokvaijcn k njpj povrnil? Tn malerina skrb ,jc pač opravičona. kcr tnarsikateri slovenski faiU šel je k vojakom, pbbožcn in ne- dolžon; ko je pa doslužil, ni imel več teh najlepših čednoslij; mnggo dobrih lastnostij je zgubil, navzel pa si je po volikih inestih slabih navad, n. pr. grdega preklinjevanja in tako dalje. Od kod prihaja to? Najbolj od tod, kor pri vojakih premalo ozir jemljejo na sv. vero, ker nihče ne terja, da bi se tudi v cesarski službi božje in corkvene zap'ovedi natančno izpolnjevale; potem pa tudi, ker podložni nimajo dobrih izgledov; najviši vojakovodja, namreč svitli cesar, dajejo sicer vsem, tudi oficirjem lep izgled, ker so vsako nedeljo in vsak praznik pri sv. maši in prejinejo vsako leto sv. zakramente; pa koliko je drugih zapovednikov vižih in manjših, ki se ne obnašajo tako lepo! Zares težko je potem za vojaka niže vrste pobožno in nedolžno srce si ohraniti in na Hoga ne pozabiti. Žalostne so torej vorske in nravne razinere pri vojakib in vočkrat so se o tem v državnein zboru in delegacijah poslanci britko pritoževali, toda skorej brez uspeha; pa nekaj vendar gre na bolje, kajti pred kratkim razposlal je vojni ininister na razna poveljništva ukaz, da od zdaj naprej naj bolj gledajo na vero in pobožni duli pri svojih podložnih. lk)g daj, da bi se v tem obziru res kaj doseglo in zboljšalo; sicer pa bode ostal vojaškt stan vedno nevaren za telesno in dušno žilvljenje in davek na krvi, sicor najiinpnitnojši, pa tudi najdraži in najliujši davek. H koncu naj šo omenim, da se je v zadnjili 20 lelili pri vojakih naStcdo čpz 0000 samouimorov: strašna prikazon in jaz pravim le to, da kdor iina še voro in dobro vesl. iie bode sainega sebc umoril, ako jp sploh pri zdravi painoli. J- Z.