GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma 4 ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 9 (571) Leto XII. NOVO MESTO, 2. MARCA 1961 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod i2 Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje ->Delo« v Ljubljani 563 proizvajalk in 2 milijardi, toda le dve odbornici v ljudskem odboru Občina Metlika šteje med tiste z največjim številom zaposlenih žena v okraju — Djužba ženam njihovo sodelovanje v proizvodnji slabo vrača — Tudi žene so krive, da ni že marsikaj bolje urejeno, saj vse preveč molče in so premalo odločne; pretiho in preskromno uveljavljajo svoje upravičene zahteve 99 odstotkov članov narodnoosvobodilnih odborov v ljudski revoluciji je bilo žena. Bile so gospodarstveniki, politični delavci in kmetijci. Polja so bila obdelana skrbneje kot prej, pridelek pa večji. Vsi količkaj sposobni možje so bili v brigadah. Vsaki brigadi so znale žene oskrbeti hrano in celo cigarete in sol; nobena skupina ranjencev ni šla skozi Metliko, ne da bi jo skrbno postregle. Vseh nalog so se lotevale odločno in jih vedno častno izpolnile. To je bilo obdobje prave, resnične enakopravnosti žena. Danes je v občini Metlika zaposlenih 563 žena in 360 moških, v ljudskem odboru in v vodstvih družbenih organizacij pa žena skoroda ni. Izgovarjajo se, da nimajo časa in da niso sposobne. Mar je to res? Da nimajo časa, bi morda držalo, saj v Metliki še ni otroškega vrtca ne servisov stanovanjske skupnosti. 563 žena pa ustvarja % bruto proizvoda v industriji in obrti. — Pred letošnjim 8. marcem, mednarodnim praznikom borbenih žena, smo obiskali metliške žene, ki so nam povedale marsikaj zanimivega in poučnega. — In stanovanjska skupnost? Kje so vzroki, da ne zaživi? — Preveč govorimo in pre-malo\ delamo! V Domu onemoglih pralni stroj ni izkoriščen. Pripravljamo se dati ga v uporabo stanovanjski skupnosti. Javno kopališče bi lahko z majhnimi sredstvi uredili pri Beti, saj bo tam še najmanj težav. Za prehrano šolskih in vedamo, da ustvarjamo žene dve tretjini bruto proizvoda v občini. Tiho smo, ko bi morale glasno zahtevati. Kaj smo zvedeli na občini Tajniku tov. Martinu Molku sem zastavil tri vprašanja: — Koliko žena dela v industrijski proizvodnji, kolikšen je »Ko je odstranjena zasebna lastnina proizvajalnih sredstev — glavni vzrok diskriminacije žensk — so dani temelji za rešitev vseh vprašanj, ki so ovirale žepske. da niso mogle biti hkrati poklicne delavke in srečne žene in matere ...« (Vida Tomšič — , v zadnji številki NASE ŽENE) — Marsičesa smo krive same. Več je proizvajalk kot proizvajalcev, pa vendar samo razpravljamo o otroškem vrtcu in o stanovanjski skupnosti. Ni še nobenega servisa, ki bi POZDRAV KONGRESU "Naš povojni družbeni razvoj je močno razširil obseg in poglobil vsebino političnega vpliva v času borbe organsko nastale najbolj množične politične organizacije Ljudske fronte Jugoslavije oziroma Osvobodilne fronte Slovenskega naroda. Sklep IV kongresa FLRJ o preimenovanju v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in analogni sklep IV. kongresa OF Slovenije zato označujeta dobo med dvema kongresoma, med IV. in V., dobo graditve socialističnih odnosov na najširši fronti in ob aktivni udeležbi milijonov članov naše organizacije. Zasnove novih, socialističnih odnosov, ki jih je izražala naša stvarnost pred IV. kongresom, so v razdobju, za katero dajemo obračun na sedanjem kongresu, dobile konkretno obliko in, kar je najvažnejše, svojo materialno osnovo in idejno politično utemeljitev v Programu VII. kongresa ZKJ. Samo dejstvo, da pomeni to razdobja likvidacijo mezdnih odnosov in da postavlja odločno in prvič v zgodovini na pravo mesto delavca upravljavca, ki si ne odmerja samo nagrado za vloženi trud, temveč tudi razpolaga s presežkom svojega dela, je dovolj prepričljivo, da so novi odnosi postali resničnost. Veliki uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih letih v industriji, kmetijstvu, komunalni graditvi, v povečanju osebnega standarda itd., nišo samo re-zul'at povečanih investicij, temveč, lahko rečemo, v prvi vrsti posledica pravilne politike delitve celotnega dohodka in s tem povezanega nagrajevanja po učinku in večje storilnosti, ki je nujno sledila. Podatek, ki govori o tem, da smo se v zadnjih letih uvrstili med države, ki so najbolj povečale, svoj narodni dohodek, to tudi potrjuje. Uspehi v delavskem in družbenem upravljanju so posvcšiii burni razvoj našega gospodarstva. Smemo reči, da so ostvar-jene realne možnosti za nove v,elike uspehe v bodočih letih. Svobodno združevanje sredstev, kooperacija in podobno, so samo razne poti k temu, prvi poskusi avtomatizacije pa nam odpirajo pot med najnaprednejše države sveta. Dejstvo, da se že uspešno uveljavljamo v mednarodni menjavi dela, da po svojih močeh že prispevamo V razvoju gospodarsko nerazvitih dežel, prav tako pa potrjuje naše velike uspehe, kar ponovno potrjuje misel, ki smo jo že povedali, da smo iz zaostale agrarne dežele postali nova industrijska sila . . (* S temi uvodnimi besedami začenja poročilo Glavnega odbora o delu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije med četrtim in petim kongresom. Nadaljuje se s pregledom gospodarskega razvoja Slovenije v tem času, govori o razvoju delavskega samoupravljanja, socialistični politiki na vasi in o razvoju kmetijstva, o dosežkih komunalnega sistema, socialnem zavarovanju, zdravstvu, socialni politiki in gradnji stanovanj, o kulturi in znanosti v Sloveniji, o vzgojno-izobraževalnem sistemu in idejnovzgojnem delu, o družbeni dejavnosti mladine in žensk, o organizacijskem razvoju SZDL med obema kongresoma, o vlogi in pomenu kolektivnih članov, o družbenih organizacijah, društvih in narodnih manjšinah v naši republiki. Ko se bo v torek, 7. marca, sešlo v Ljubljani 720 delegatov in nekaj sto povabljenih gostov na V. kongres SZDL Slovenije, se bo začel tridnevni javni obračun naše največje "tribune najširših plasti delovnih ljudi~. Referat o .tekočih nalogah organizacij Socialistične zveze o komunalnem sistemu bo prebral predsednik SZDL Slovenije Miha Marinko, nakar bo delal kongres v- komisijah za organizacijska in kadrovska, za politična in ideološka vprašanja ter za družbeni sistem in gospodarstvo. Člani Socialistične zveze delovnega ljudstva iz novomeškega okraja toplo pozdravljamo V. kongres SZDL Slovenije. S ponosom ugotavljamo, da so nas dogodki zadnjih let, zlasti na še zadnje občinske konference SZDL znova prepričale, da je Socialistična zveza v tem času resnično postala organizator naše socialistične graditve. Brez nje, ki je najmočnejši činitelj naše socialistične zavesti, ne bi bilo delovnega poleta najširših delovnih množic, ki 5 tako vztrajnim zaupanjem grade sebi in otrokom lepši mtrišnji dan. Brez nje, ki je. cementirala jugoslovanski socialistični patriotizem v usodno zlitost in neomajno skupnost delovnih ljudi vseh narodov Jugoslavije, ne bi imeli tega, kar danes že uživamo, o čemer pa smo še pred dobrim poldrugim desetletjem komaj govorili z najlepšimi željami. Vedno večji napredek delavskega samoupravljanja, čedalje širšega družbenega upravljanja in krepitev komun kot osnovnih celic naše družbene ureditve, vse to ustvarja iz dneva v dan nove odnose med ljudmi, proizvajalci in upravljavci, državljani socialistične Jugoslavije. Zlasti člani SZDL v novomeškem okraju, prej tako nerazvitem področju Slovenije, živo občutimo te velike spremembe in blagodejno korist socialistične družbene ureditve. Iz leta v leto narašča vrednost doma ustvarjene proizvodnje, Čedalje večji je narodni dohodek v okraju in s pomočjo skupnosti uspešno dohitevamo razvitejše predele. Zato se naš pozdrav V. kongresu SZDL Slovenije zliva z željami vseh delovnih ljudi Slovenije v obljubo: PO DOSEDANJI POTI IN POD VODSTVOM TOVARIŠA TITA NEOMAJNO NAPREJ -K SOCIALIZMU, NAŠI PRIHODNOSTI! razbremenil mater proizvajalko. Ko se vrne domov, jo čakajo otroci, mož, kuhinja in kopica gospodinjskih opravil,« je pripovedovala Anica Lavrič, predsednica Občinske komisije za družbeno uveljavljanje žena v Metliki. — Ste pri podjetjih že poizkusili? Mor.-«-, ni razumevanja? — Smo, pri Beti nam gredo na roko, Zavod za zaposlovanje invalidnih oseb je komaj začel, pa že kaže mnogo razumevanja. Najslabše je v Novote-ksu. Ko so na sestanku kolektiva razpravljali o otroškem vrtcu, je neka žena rekla, da ni potreben, ostale pa so molčale ... Bruto proizvod v industriji in obrti: 2 milijardi 980 milijonov - od tega je 563 žena ustvarilo 1 milijardo 969 milijonov, 360 mož pa le 1 milijardo 10 milijonov - žene proizvajalke, torej skoraj milijardo več kot možje - Vsaka proizvajalka naredi na leto povprečno za tri milijone 498.000 dinarjev vrednosti, to je za 700.000 dinarjev več kot posamezen proizvajalec - V obeh zborih občinskega ljudskega odbora je 26 odbornikov, med njimi pa sta le dve odbornici - Proizvajalk je v občini za 22% več kot proizvajalcev, odbornikov pa je v ljudskem priboru Metlika za 86% več kot odbornici predšolskih otrok skrbi šolska kuhinja, čeprav tudi tam ne gre lahko, ker so prostori premajhni. Servis gospodinjskih pomočnic bi materi proizvajalki veliko pomenil. Mislim, da bi lahko rešili že marsikaj, pa se premalo za- Na kongresu nas bo zastopalo 47 delegatk in delegatov Na sedmih občinskih konferencah SZDL so bili za delegate na V. kongresu SZDI. Slovenije izvoljeni naslednji tovariši in tovarišice: Ludvik Kebe, Franc Kova-čič. Rezi Pire, Anton Pleler-ski, Slavko Sribar, Lojze Stih, Milka Žagar, Majda Železnih. Franc Perme, Franci Avsec Dragica Voljčanšek, Franc Drobnič, Miro Gošnik, Hilda Bele, Cirila Zidar, Slavko Kr-žan, inž. Branko Voljč, Fran? Leskovec, Franc Stajdohar. Niko Belopavlovič, inž. Rade Dvoržaik, Tončka Mihelčič, Martina Jankovič. Ivan škof. Milka Sila, Franc Pirkovič. inž. Farni Darovec, Tone Pocr-vina, Ludvik Golob, Marica Korenč, Dušan Zupane, R"»man Ogrin, Franc Sladic, Minka Švigelj, Stane Gorinšek, Anica Mairinčič, Slavko Kastclic, Janko Predovič, Franc Ingolič, Viktor Zupančič, Franc Šetinc, Janez Voljčanšek, Fnnc Safolič, Alojz Ferenčak, Marija Hrovat, Milan Grmovšek in inž. Mile Pleterski. Želimo jim, da bi nam s kon gresa prinesli čim več napotkov za nadaljnje delo Socialistične zveze v naših komunah, kakor tudi, da bi s sodelovanjem v delu i kongresnih komisij kar najbolj pomagali V izmenjavi dosedanjih izkušenj in prakse organizacij Socialistične zveze del. ljudstva. njihov delež v bruto proizvodnji, koliko je odbornic v ljudskem odboru, kako skrbe za zaposlene žene v občini? — 563 žena je v delovnem razmerju ali 61 odstotkov od vseh zaposlenih. Ustvarjajo dve tretjini proizvodnje, če ne upoštevamo kmetijstva, kjer je njihov delež vsaj polovica. V ljudskem odboru sta le dve odbornici. Tu ni vzrok nepravilen odnos do žena. Našo industrijo smo zgradili šele po VREME OD 2.-12. MARCA 1961 Nestalno s pogostimi padavinami in hladneje. Nočne ohladitve s snegom do nižin pričakujemo okrog 6. in 11. marca. zadnjih volitvah. Za razbremenitev žene proizvajalke smo začeli odločneje delati šele letos. Ustanoviti moramo otroški vrtec ter nekaj servisov stanovanjske skupnosti, ki bi ženi največ zalegli. Občina bo zahteve žena kar najbolj podprla. Želeli bi pa, da bi bolj sodelovale pri odpravljanju težav, da' bi se pogosteje oglašale in da bi bile odločnejše. lalči Skoliber je povedala Dela v Zavodu za zaposlitev invalidnih oseb v Metliki. Iz nje se je kar usulo: — Poročena sem, imam dva otroka, eden je star deset let, drugi deset mesecev. Tudi mož je v službi. Mučim se z dvema otrokoma, ker ni otroškega vrtca. Z možem sva na hrani v gostilni, starejši fant je v šolski kuhinji, dojenčka imam v zasebni oskrbi. Ko pridem domov, me čaka vse: otrok, mož, najhuje pa je pranje. Nedelje zame sploh ni. Državnih praznikov se veselijo vsi, samo m? smo prikrajšane, ker takrat komajda kaj postorimo doma. Najbolj me boli t6, da je fant medtem, ko sem jaz v službi, prepuščen ulici. Nisem edina s takšnimi skVbmi, zato bi se res lahko združile in odločneje zahtevale, naj nam podjetje in družba pomagajo bolj kot doslej, saj družbi v proizvodnji precej dajemo. (Nadaljevanje na 3. strani) Obvestilo bratcem Bralce našega lista prosimo, da sami prepognejo 7. in 8. stran današnje številke. Dobili boste priloco »Mladi o sebi«, ki smo jo skupaj % vodstvom OK LMS namenili nedeljski okrajni mladinski konferenci. Na številna pismena in tele-tonična vprašanja sporočamo, da pismonoše že pobirajo naročnino za prvo polletje. Ker izpolnjujemo položnice po abecednem redu, bodo nekatere pošte prišle na vrsto šele ta in prihodnji teden. Prosimo vas, olajšajte odgovorno delo pismo-nošem s tem, da jim takoj izplačate polletno naročnino za domači tednik. UREDNIŠTVO in UPRAVA ZABELE2ENO Crnilo ni zdravilo »Posebne oblike dela med ženskami, pa naj je bil to list ali organizacija, so bile vedno podrejene ?lavni nalogi — da bi premostili s posebnimi napori vse, kar je nehumanega razdvajalo človeški rod in podrejalo en »pol drugemu — da bi eimpej omogočili, da vse zadeve rešujemo kot skupne Iruzbcnc, človeške. S tem, da bodo vse zadeve žene, matere, otrok stvar celotne družbe in vseh ljenih organov, prav s tem se ukinja nasprotje med posameznikom in družbo, kar je bistvo naših socialističnih naporov ...« (Vida Tomšič) Okrajni zavod za socialno zavarovanje se krepko tiudi kar najbolj decentralizirati zdrvastveno službo, saj se obnašajo občine do nje prav mačehovsko. Komunalni sistem se utrjuje, občine prevzemajo nove in nove pristojnosti, združujejo se, da bi bile gospodarsko močnejše in da bi laže zmagovale vse naloge. Pri zdravstveni službi v občinah je obratno. Drobimo jo. namesto da bi občine poskrbele za enotno zdravstveno politiko. Zdravstveni domovi} postaje in pomožne postaje so nepovezani in plavajo, kakor vedo in znajo... V sedmih občinah je 16 zdravstvenih ustanot. (bolnišnic? niso št?te). vsaka pa se po svoje ukvarja z upravnimi, kadrovskimi n finančnimi problemi. Niti resnica, da je zdravstvena zaščita v gospodarsko nerazvitih področjih dražja kot v razvitih, nas ni izmodrila. Kdo naj krije izgube! Izvršni odbor OZSZ je že sklenil, da bo letos razpravljal o dotaciji in o pomoči za preventivno službo t eno samo zdravstveno ustanovo v vsaki občini in ne več z vsemi, kakor je doslej. V občini Novo mesto dela 49 zdravstvenih delavcev in 12 administrativnih moči. v občini Brežice 28 zdravstvenih delavcev in 12 administrativnih moči. v občini Črnomelj, ki je edina v okraju zdravstveno službo strnila in administracijo vseh zdravstvenih ustanov združila pri zdravstvenem domu v Črnomlju, pa dela ?d zdravstvenih delavcev in le 3 administrativne moči. Ah ne bi bilo bolje, če bi osrednji zdravstveni dom v vsaki občini imel pomočnika upravnika, ki bi se ukvarjal z organizacijskimi vrobiemi in o niiS le poročal zdravniku — upravniku, mesto da bi se vsak zdravnik v vsaki zdravstveni ustanovi poleg strokovnega dela ukvarjal vsak dan vsaj dve uri še z birokra-ciio? Ko j ie ceneje? Gotovo oblika, ki so jo osvojili V občini Črnomelj. Zdravniki so za nas dragocen kader, še vse premalo jih je, na vseeno domi^čamo. da rišejo domse, skrbe za Plače se tnv*.Uo s '"Wfn:mj r>r""ilr>jVj in si, nc kratko rrč"no. mn?"in nrsfp q firnllrmi! Toliko smo '■•'.varno vsaj) že pametni, da vemo: '-rnVn ni zdravilo! J. M. VARTEKS-konfekcija za vse! Na vprašanja naših bralcev in glede na veliko zanimanje za novo prodajalno, ki jo bo odprla naša liajvtfJa konfekcijska lovama VARTEKS Novem mestu, sir.o obiskali tovarno v Varaždinu in poizvedel i več o tem. 2e ko smo se vozili po ravnini proti malemu gričku, okoli katerega so bile na široko raztresene hiše in ugledali med njimi nekaj tovarniških dimnikov, od katerih je bil eden posebno velik, smo uganili, da je to Varaždin, veliki dimnik pa Varteksov. In res. Pri vhodnih vratih smo zašli v pravcato delovno mravljišče. Med mnogimi stavbami za ograjo so se gibali ljadje, vsi so nekam hiteli. Nekateri 6o prenašali papirje, drugi mape, tretji blago. Preko 5.600 delavcev in delavk se giblje v Vnrtpksovem naselju, ki je podobno manjšemu mestu. Tovariši glavni direktor, direktor konfekcije in komercialni so nam povedali, da bodo res tudi v Novem mestu odprli konfekcijsko prodajalno, kakršnih :majo v državi že preko 170. Otvori ev bi morala biti že 1. marca, toda izvajalec adaptacijskih dei PIONIR ne more do roka opraviti mizarskih del, zato se bo otvoritev zavlekla do konca meseca. Jože šlibar je skočil 141 metrov! 24. februarja je jugoslovanski smučarski skakalec Jože Slibar dosegel na največji skakalnici sveta v Oberstdorfu v Nemčiji nov svetovni rekord: skočil je 141 metrov. S tem sijajnim podvigom je naš 27-letni študent gozdarstva iz Ljubljane presegel za dva metra rekord, ki pa je leta 1931 dosegel finski skakalec Tauno Luiro na isti skakalnici. Na našega sposobnega skakalca smo res lahko ponosni. Tovarna Varteks, ki pro!z-vaja 280 raznih proizvodov v 30 različnih velikostih, bo v Novem mestu ob otvoritvi dala v prodajo vse svoje proizvode za pomlad in poletje, kasneje pa bido dobili še jesensko in zimsko blago. Prodajali bodo m >ške obleke od delovne za 1700 din in navadne za 6.000 do 7.000 din do sa'onske za 30 tisočakov. Bogata bo tudi izbira ženskih dežnih plašče/ iz domačih in uvoženih tkann v vseh barven in raznih modelih. Tudi ženska terilen in druga krila, kakor tudi kostime bo mogoče poceni kupiti pri Var-teksu. Posebej smo se zanimali za izdelke iz velvetona, ki je letos moderen, razen tega pa tudi praktičen. Povedali so nam. da je s tem malo teže. ker je to uvozna tkanina, vseeno pa bomo Novomeščani dobili nekaj teh izdelkov. Bogata bo tudi izbira otroških oblačil, katerih pri nas najbolj potrebujemo: obleke za dečke vseh vrst in oblik, plašči za dečke in deklice, vetrovke vseh vrst. kratke in dolge hlače ter razni kompleti. »Naš namen je,-« so izjavili predstavniki Varteksa, »približati proizvode potrošnikom vseh vrst, poklicev in krajev. Močno se trudimo, da bi nam to uspelo« Prepričani smo, da bo tudi novomeška prodajalna Varteksa potrdila sloves naše največje konfekcijske tovarne v državi. Ria Bačer NOV SISTEM DELITVE DOHODKA 27. februarja Je v Novem mestu predsednik OLO Niko Belo-pavlovič pričel posvetovanje o novem načinu delitve dohodka. Predsednik okrajnega sveta za delo in direktor Novoteksa Luka Dolenc, je nato spregovoril o vzrokih, ki so privedli do novega sistema delitve dohodkov In vrste novih predpisov, ki jih bo te dni sprejela ljudska skupščina. O zadevi poročamo zelo na kratko, ker jo je temeljito obdelalo dnevno časopisje. Razmerje cen ln vključevanje našega tržišča v svetovno tržišče ter v mednarodno delitev dela so bili glavni vzrok za novo delitev dohodka in izdajo 12 novih odlokov. Ti posegajo predvsem v ustvarjanje čistega dohodka pri podjetjih, v plačevanje prispevkov Iz dohodka federaciji ln ostalim po-litičnoteritorlalnlm enotam, v ustvarjanje rezervnih skladov pri občinah in republiki ter v obdavčitev izrednega dohodka. Novi Instrumenti ne bodo izpre-menili samo odnosa med podjetji, ampak tudi prostor komune v našem družbenem sistemu ter bodo dali večjo vlogo organom delavskega samoupravljanja. Na posvetovanju so se pogovorili predvsem o tem, kako se bo vse to praktično kazalo v naših podjetjih, občinah ln okraju in kaj bodo morali sami l'Oliti, da bi bile posledice novih instrumentov kar najbolj pozitivne. V živahni razpravi so prisotni naleteli na nekaj nejasnosti, ki jih niso znali razvozlati, zato bodo ta vprašanja načeli naši ljudski poslanci na zasedanju ljudske skupščine. ZUNMJJEPOLITIĆNI TEDENSKI PREGLED Predsednik FLRJ Josip Broz Tito je v torek opoldne prispel na prijateljski obisk v afriško državo Gano. Prisrčni in navdušeni sprejem, ki ga je doživel naš predsednik v prvi afriški državi (obiskal bo še Togo, Liberijo, Gvinejo in Maroko), je pokazal, da je med Jugoslavijo in med novimi neodvisnimi afriškimi državami že zrasel most prijateljstva in razumevanja, ki se bo z obiskom predsednika Tita brez dvoma šc utrdil in razširil. Titov obisk v zahodnoafriških državah sovpada z izredno resnim položajem v Kongu. Položaj se je šc poslabšal v zad- burga, ga »zavzele« in že prispele v Port Franqul, na meji med pokrajinama Kasal in Leopoldville. Pri tem Je značilno, da ni prišlo do nobenih bojev, ker je prebivalstvo — ln celo Mobutujevi vojaki — pozdravilo čete zakonite vlade ln jih gostoljubno sprejemalo. Po najnovejših vesteh so sicer enote kongoške nacionalne vojske brez kakršnega koli pritiska ali spopada zapustile Luluaburg in sc napotile proti severu. Za zdaj še ni znana njihova dokončna smer in tudi ne razlog za ta vojaški premik. Kongoška časopisna agencija iz Elisabethvillu (v Katangi), kamor sta na vrat na nos priletela predsednik kongoške »vlade« iz Leopoldvilla Ileo in predsednik »rudarske republike« Kalondži, da bi prosila odpadnika Combcja za pomoč proti nacionalni kongoški vojski. Za negotovost in zmedo, ki vladata med nasprotniki zakonite kongoške vlade, so značilna nasilna dejanja vojaštva v Lcopoldvillu, ki jih podpihujejo najvišji politični krogi v tem mestu, vštevši Ka-savubuja. Množijo se napadi na pripadnike mednarodnih sil OZN in uslužbence misije OZN, tako da je morala misija Zmeda v Leopoldvilla njem tednu, ker so predsednik Kasavubu, Kalondži in Combe ter njihovi pristaši javno povedali in pokazali, da se ne mislijo ozirati na sklepe Varnostnega sveta in da imajo Združene narode zdaj, ko so ti nekoliko odločneje nastopili proti njim, za »sovražnike kongoške neodvisnosti«. Toda položaj se je zaostril tudi zaradi neke druge okoliščine. Na splošno presenečenje in na preplah samozvanih kon-goških politikov v Lcopoldvillu, južnem K; aiju in Elisabethvillu so enote zakonite kongoške vlade premiera Gizenge, ki ima sedež v glavnem mestu Vzhodne pokrajine Stanlevvillu. pokazale pod vodstvom generala Lundulc nenavadno žilavost in prešle v »ofenzivo«. Čete generala Lundule so namreč v preteklem tednu naglo krenile v smeri glavnega mesta pokrajine Kasal Lulua- Leopoldvilla, ki je pod nadzorstvom Ka-savubuja in Mobutuja, je celo poročala, da je posadka v Luluaburgu razorožila vse Lundulove vojake, ki so prišli tja pred drema dnevoma. To se je pokazalo kot izmišljotina, ker je misija Združenih narodov prejela podrobna poročila iz tega mesta, iz katerih je razvidno, da v Luluaburgu ni nihče nikogar razoroževal ali napadal in da vlada v mestu še naprej popoln red in mir. Očitno je, da je hotela leopoldvillska časopisna agencija nekoliko ublažiti hud vojaški in moralni udarec za Kasavubuja in Mobutuja, ki ga je povzročil prihod nacionalnih kongoških vojakov v Luluaburg. Da je položaj po mnenju kongoških samozvancev resen, dokazuje živčnost v Leopoldvillu in mrzlično posvetovanje ~ OZN preseliti vse svoje funkcionarje ln nekatere oddelke iz oddaljenih predmestij v mestno četrt okrog palače »Royal«, kjer je njen sedež. Medtem je generalni sekretar OZN Hammarskjold po posvetovanju s posvetovalnim odborom za Kongo sprejel nekatere ukrepe za uveljavljenje resolucije Varnostnega sveta o Kongu. Poslal je poveljstvu sil OZN v Kongu navodila, po katerih je treba, čeprav s silo, preprečiti državljansko vojno. Opozoril je belgijsko vlado, da mora umakniti vse belgijsko osebje iz Konga, hkrati pa zaprosil Mednarodno sodišče pravice, naj določi kandidate za skupino treh sodnikov, ki bi izvedli preiskavo o okoliščinah, v katerih, so bili umorjeni premier Lumumba in njegova sodelavca Okito in Mpolo. Pred ustanovitvijo komunalnih zavodo za socialno zavarovanje Zapiski z zasedanja skupščine podružnice 0ZSZ v Vidmu-Kršker Mesnina je znižana Na torkovi seji ?o odborniki ObLO, Noto mesto, potrdili odlok o znižanju hišnine za 40 odstot'-:ov. Konec lanrkega leta je ObLO ?prejel odlok o izračunu hišnine na podlagi točkovanja. Vse stanovanjske stavbe na podeželju so komisijo ocenile po sistemu točk — kot stanovanja v Novem mestu, le da je bila vrednost točite v Novem mestu 440 din. na podeželju pa 420 din. Ker so v sosednjih občinah izračunpvali hišnino s pomočjo kategorizacije stavb, je bila hršnina tam nižja kot v novomeški občini. Da bi razliko odpravili i.i za jezMi negodovanje prebivalce? podeželja, je ljudski odbor sprejel nov codlck, ki hičnino znižuje za 40 odst, teko da je približno enaka kakor v drugih občinah. Odlok o znižanju pa ne velja za Novo mesto in Dolenjske Toplice, ki sta po odloku ObLO kraja, kjer se mora izvesti izračun hišnine po točkovalnem sistemu. Odlok o znižanju prične veljati 1. januarja 1960, vse doslej vpla- Občni zbori in konference sindikalnih podružnic V preteklem tednu so se o delu sindikalne podružnice pomenili delavci v gozdnem obratu GG Brežice v Sevnici. Tudi člani sindikata Doma počitka na Impoljci so dali obračun dela, ustanovni občni zbor pa so imeli ta teden tudi člani sindikalne podružnice zdravstvenih delavcev v Sevnici. Ta podružnica se je po sklepu večine članstva na zadnjem občnem zboru sindikata javnih uslužbencev osamosvojila. Nova podružnica vključuje zdravstveno osebje iz Sevnice in Krmelja kot tudi uslužbence lekarne. čane hišnine pa bodo hišnim lastnikom obračunali. Dobra plat prvotnega odloka je v tem, ker je zaradi temeljito izvedenega točkovalnega sistema na podeželju dobila občina dober vpogled nad stanovanjskim fondom na vsem področju. Zadnji četrtek je bilo IV. redno zasedanje skupščine OZSZ, podružnice v Vidmu-Krškem. Kot gost se je skupščine udeležil direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje tov. Miha Počrvina. Poslovno poročilo je dal upravnik podružnice tov. Stane Drobnič. Delegati so posegli v razpravo najprej glede zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Menili so. da ti še niso dovolj seznanjeni s pravicami zavarovanja. Direktor OZSZ Miha Počrvina pa je sporočil, da se kmetje dobro poslužujejo svojih pravic. Stroški zdravljenja kmetijskih zavarovancev za občino Videm-Krško znašajo 25 milijonov in 435 tisoč dinarjev, za Sevnico pa preko 8 milijonov. Delegat Valentin Hribar iz Sevnice je predlagal, naj bi se ustanovil dom za tuberkulozne bolnike. Poslužili bi se ga predvsem starejši bolniki in tisti, ki nimajo možnosti oskrbe. Vzdrževanje teh oseb v domu bi bilo znatno cenejše kot v bolnišnicah. Začasni ObLO v Novem mestu Tudi na današnji skupščini je bilo potrjeno, da so pogoji za delo v brežiški bolnišnici nemogoči. Primanjkuje jim prostorov in tudi stanovanj. Nujno bi potrebovali' 52 milijonov dinarjev. Ker se v navedeni bolnišnici zdravijo tudi bolniki iz drugih občin, bi morale vse občine prispevati sredstva in omogočiti razširitev bolnišnice. Zelo pereč je tudi problem zdravstvene službe v Vidmu-Krškem. Podružnica OZSZ je imela na dan 1. I. 1960 5560 aktivnih zavarovancev. Med letom je število znatno porast- lo. Samo dva zdravnika n< moreta v redu opravljati služ be. Zato bo moral občinsk ljudski odbor v prid zdravstvene službe kaj ukreniti. Delegati so bili seznanjeni z osnutkom reorganizacije služ-i be socialnega zavarovanja Ta predvideva, da bodo bodoči komunalni .»vodi bol.; vr-7?t,; na občinski ljudski odbor Arbitražni svet pri občinskem ljudskem odboru naj bi reševal vse spore iz socialne in zdravstvene službe. Glede samostojnih fondov in komunal-" nih zavodov bodo sklepale občine Podružnice OZSZ bodo dobile večje pristojnosti glede sanitarnih pripomočkov. noš;-Ijanja bolnikov na zdravljenje, obračunavanja kmečkih zavarovancev in pod To bo hkrati tesneje povezalo komuno in zavarovance. D. K. Občina . Žužemberk se je združila z občino Novo mesto. Ker poteka mandat ljudskih odbornikov in pričakujemo raizpis novih volitev, bo d3 takrat deloval začasni ljudski odbor, ki je bil osnovan na seji 28. februarja. Pred sejo so se odborniki obeh ljudskih odborov na sestanku pogovoril!, koliko odbornikov bo štel novi odbor in koliko odbornikov novo priključenega področja bo zastopalo prebivalce v obeh zborih začasnega ObLO Novo mesto. Sporazumeli so se, da bo žužemberško področje zastopalo 9 odbornikov, od tega 6 v občinskem zboru, 3 pa v zboru proizvajalcev (2 v kmetijski skupini in eden v industrijski). Odborniki nekdanjega ObLO Žužemberk so nato iz svoje srede izvolili dogovorjeno število odbornikov v začasni ObLO Novo mesto. Nato sta bila na ločenih sejah oba zbora začasnega ljudskega odbora konstituirana, Seminar SZDL v Črnomlju V Črnomlju je bil te dni seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL, ka se ga je udeležilo 38 članov. Na seminarju so govorili o vlogi krajevnih organizacij kot organa družbenega upravljanja. Vse nadaljnje uspehe v razvijanju našega družbeno - političnega sistema je treba navezati na povečanje materialne proizvodnje, ki naj bi bila odraz izpolnjevan i a prihodnjih nalog v gospodarstvu. Ugotovljeno je bilo, da se predlogi in mnenja volivcev in članov SZDL večkrat na terenu ne upoštevajo. Razumljivo je, da je to vzbujalo ne- Nevednost ali zloba? Po Sušici je v Dolenjske Toplice pred dnevi priplavala crknjena kokoš. Starejša žena je zavpila šolskim otrokom ki so se vračali cd pouka: — Poglejte, otroci! Lepa, debela kokoš plava! Kragulje je najbrž ubil! Potegnite jo Mladi delavci in uslužbenci Industrije obutve v Novem mestu pozdravljamo udeležence okrajne mladinske konference! DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD podružnica NOVO MESTO pozdravlja mladino •jij- novomeškega okraja . februarja, je po operaciji umrl maroški kralj Mohamed V. Pogreb, ki so se ga udeležili številni visoki gostje iz tujine, med njimi tudi podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta Rodoljub Colaković v imenu predsednika Tita, je bil v torek. Za novega maroškega kralja Hnsana II. so razglasili princa Mulaja Hasana. Q V Parizu sta se sestala francoski predsednik de Gaulle in tunizijski predsednik Habib Burgiba. Obravnavala sta predvsem problem Alžirije In fran-cosko-tunizijskih odnosov. Baje je bil dosežen napredek gltđe pogajanj med Francijo in začasno alžirsko vlado. D V srednjcafrišUi koloniji Severni Rodeziji vlada napet položaj. Kolonisti bi radi obdržali oblast v rokah in zavračajo celo predloge Londona, po katerih naj bi črno prebivalstvo dobilo već pravic kot doslej. Vpoklic belih rezervistov pod orožje je še bolj poslabšal položaj. D Pred sodiščem v Adis Abe-bi se Je začel proces proti generalu Mengistu Nevcju, nekdanjemu poveljniku cesarske garde, ki ga obtožnica dolži, da je bil eden izmed glavnih voditeljev izjalovljenega državnega udara. O V Sovjetski zvezi bodo reorganizirali državni odkup kmetijskih proizvodov. Odkup bo odslej potekal po sporazumu o kontrahiranju, ki bo veljal kot trdna obveznost kolhozov ln sovhozov za prodajo kmetijskih proizvodov državi. Q A* Jeruzalemu so uradno objavili, da so začetek procesa proti vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu- odložili do 11. aprila t. 1. D Časopis -Hashington Post-napoveduje, da bo Kennedvjeva vlada predložila Kongresu revizijo zakona o prepovedi dobav tako imenovanih strateških potrebščin državam vzhodnega bloka. Zakaj v Skocjanu reja belih svinj? Razen ostalih nalog imajo družbena posestva in zadruge v pogodbeni proizvodnji v 5-letnem razvoju kmetijstva prav velike naloge v prašičereji, in to predvsem v reji bekonov za Izvoz. Za to veliko nalogo pa posestva ne bodo zmogla vzrediti dovolj mladih pujskov na svojih obratih. Zato bodo družbena posestva in zadruge za pogodbene rejce prisiljena kupovati mlade pujske preko zadrug v območju vzrejnih središč od naprednih prašičerej-cev. Krško polje od Novega mesta do Brežic, Krškega in Mokronoga je širše vzrejno področje mladih pujskov, .'ujske rede 6 do 8 tednov (do teže 10 — 15 kg), nakar jih prodajo na sejmih v Novem mestu, 3re-žioal, Samoboru, Šentjerneju. Skocjanu, Krškem, Sevnici, Mokronogu in Sentrupertu. Koliko pujskov se proda letno na teh sejmih, je težko ugotoviti, po eviden ci živinskih potnih listov se jih pa proda samo na novomeškem sejmu letno okrog 60.000. Kupci prihajajo iz Suhe krajine, Bele krajine, s Kočevskega, Gorenjskega, iz Primorja, Istre in celo iz Dalmacije. Deloma kupujejo pujske na novomeškem sejmu tudi okoliški kmetje iz Mirne peči, Trebnjega, Dobrniča itd. Večino teh pujskov vzredijo kmetje iz šentjernejske doline, kjer je področje zadruge v Šentjerneju in Skocjanu. Tu je okrog 4000 plemenskih svinj, ki pove- čini prasetijo dvakrat na leto, tako da ena svinja zredi letno okrog 14 pujskov. Večina kmetov redi po dve ali več plemenskih svinj, večji rejci imajo pujske za oddajo vsake dva do tri mesece. Prevladuje črnopa-sasta-krškopoljska pasma, ki se odlikuje po svoji skromnosti,, zato je iskana predvsem med malimi rejci-samopreskrboval-cl, ki se na sejmih pojavljajo kot glavni kupci teh pujskov. Z izvajanjem petletnega programa v prašičereji se pa pojavljajo kot kupci pujskov družbena posestva in zadruge za pogodbene rejce. Za družbena posestva in pogodbeno rejo pa črnopasasta. polmastna svinja ne prihaja v pp.štev Posestva in pogodbeni rejci bodo rabili bele pujske iz priznanih, po veterinarju kontroliranih dvorcev. Taka reja se pa lahko organizira le s pomočjo zadruge. Tega dela se je po nasvetu Kmetijskega inštituta in Kmetijske zbornice Slovenijo loti'a Kmetijska zadruga v Skocjanu. Načrt predvideva najprej zamenjavo črnopasastih plemenskih merjascev z belemi merjasci. Potomci teh bodo beli Postopoma se bodo "zamenjale še plemenske svinjke, tako da bi v letu 1964 zamenjali že celotni stalr«ž sedanje pasme z novo pasmo Mlade pujske bo odkupovala zadruga Rejci bodo torej pujske lahko prr>1ali in bodo še na boljšem kot doslej, kajti zadruga bo bolj zanesljiv kupec kot pa kupec na sejmu, ki velikokrat tudi izostane, da mora rejec pujske s sejma peljati domov. Vedeti moramo še to, da z rastjo mest, kjer je reja svinj iz zdravstvenih ozirov prepovedana, pada število samopreskr-bovalcev, ki so do sedaj kupovali in iskali črnopasastj pujske Rejcem pujskov torej novi kupec — družbena posestva in pogodbeni rejci — pride prav, ker jih bo rešil skrbi za prodajo Temu novemu kupcu in njegovim zahtevam se bodo morali rejci pujskov prilagoditi Al parale bole svinje? Da bodo rejci svinj poučeni o novi nasmi, ki jo uvajamo jo bomo na kratko opisali. To je velika, bela (t vini a. vzgojena v severnem delu Anglije kjer so bujni pašniki in odlični živinorejci Od tod se je ta svinja širila v Dansko. Švedsko Nemčijo. Poljsko Ccško Holandijo •n tudi k mm Tako ie nastala švedska, danska, nemška svinja po knžiniu ln ndbiri Je mesnata. težka svinja, dolgega in globokega te'esa Koža je tanka in elns'ična. obrasla z gladkimi, finimi ščetinami bele barve Glava je srednje dolga čelo je široko, ušesa razmeroma velika, štr'eča in nagnjena malo naprej Vrat je močan Rep je visoko nasajen Pleča so široka, v prsih je »loboka Ple-menice imajo praviloma 14 do 16 seskov. Noge so srednje visoke, močne S fi do 7 meseci doseže 100 kg teže, z 1 letom do 200 kg teže, odrasle plemenice so težke od 200 do 250 kg, merjasci dosežejo. 300 kg in več. Stari pitanci lahko dosežejo še več. Plodnost svinj je velika in se giblje od 11 do 14 pujskov na gnezdo. Navadno ima letno po dve gnezdi. Svinje so dobre matere in. dajejo dosti mleka.. Pujski dosežejo z 10 tedni starosti težo okrog 20 .kg. Te svinje hrano • dobro izkoriščajo, predvsem pa se rade pasejo Zato naj jim rejci privoščijo paše v svinjskih ogra-"jah. ki se dajo urediti pri vsaki kmečki hiši. Ce zmanjka paše, se jim naj da v ograjo sveža mlada detelja. S/inj^ se lahko pripuščajo že z 8 do 9 meseci tarosti. Zaklane v dobi do 1 leta starosti, dajejo sočno meso s finimi vlakni, ki je pre-preženo s slanino. Zaradi tega je to izrazita svinja za bekon. Svinje, zaklane v starosti nad 1 leto. pa dajejo prav tako kot črnopasaste lepo, debelo, belo slanino Zato je strah, da z rejo belih svinj ne bomo imeli dovolj masti za domače potrebe, brez osnove. Razlogi za uvedbo belih svinj so torej tehtni To zahtevajo interesi skupnosti, pri čemer pa interesi posameznih rejcev ne bodo v ničemer prizadeti. Nasprotno: reja belih svinj prinaša korist tudi posameznim rejcem, ker bodo dobili rednega, stalnega kupca kot nadomestek za njegovega sejmskega kupca .. K V. T. Proizvajalka - pa tudi žena! Obisk v kostanjeviškem obratu novomeške INDUSTRIJE PERILA Čeprav smo zadnje tedne o tem že pisali, nikomur ne bo škodovalo, če prebere še enkrat: 8.284 zaposlenih žena v našem okraju je lani ustvarilo 16 milijard dinarjev družbenega bruto produkta oz. kar 33 odstotkov vsega, kar smo v okraju sploh ustvarili! Velikega deleža naših proizvajalk pa navadno ne cenimo dovolj. Problemi zaposlenih žena so problemi celotne družbe. Čeprav je politični boj dobojevan, je pred nami še vedno naloga, da pomagamo v boju za osveščanje žensk glede njihovega položaja v družbi in družini, pri njihovi aktivizaciji v boju proti posledicam preteklih stoletij, ko so imele V družbi in družini docela podrejeno vlogo! Cez dve uri se bosta izmenjali prva in druga skupina. Delavke iz šivalnice in likalni-ce pridejo navadno že prej. Dela ne zamujajo. Največkrat posedijo pred vhodnimi vrati vzdolž stavbe in se pogovarjajo. Znotraj vztrajno tečejo stroji in marljive roke delavk še sučejo po njih kose blaga, ki jih je treba sešiti; poleg njih posebna skupina lika in ravna izdelke, druga skupina deklet pa jih prešteva in spravlja v papirnate škatle, na katerih piše: Industrija perila — Novo mesto. Vse je še sredi dela, v največjem teku. Oči deklet in žena pa se sprašujejo: »Ali bomo dosegle plan?« Roke jim odgovarjajo in samo od njih je odvisno, ali bo današnja številka večja od včerajšnje in predvčerajšnje. Industrija perila — obrat v Kostanjevici ima svoje prostore v prosvetnem domu. V treh sobah imajo pravzaprav vse: pisarno, skladišče in delavnico. Poleg šivalnice v prvem nadstropju je še garderoba in nič več. Ko sem si podrobno ogledal delovno mesto posameznih oddelkov in ostale prostore, me je zanimalo, kako morejo delati tako »stisnjene«. Predsednica sindikata Anica Lakner je brž pojasnila: Pred 3 leti 8 delavk, danes že 84 »Naš obrat je precej mlad. Komaj tri leta delamo za Industrijo perila iz Novega mesta, če pogledam, kako smo pričeli, ne morem mimo dejstva, da se je proizvodnja, zlasti zadnje leto, občutno povečala. Kar poglejte: pred tremi leti je bilo pri nas zaposlenih le 8 delavk, danes pa jih je 84. Dekleta in žene iz okolice pa se še vedno zanimajo če je v obratu še mogoče dobiti službo. Seveda je največ kmečkih. Vsakdo želi kaj zaslužiti. Z obiska v Metliki Sprva je šlo teže. Postavili so nam tako visoke številke, da smo se jim komaj približale. Da bi plan laže dosegle, so nam dovolili, ' da smo uvedle nočno službo. To pa se je izkazalo za nekoristno, namreč — še daleč ni bilo tistega učinka, kot smo ga pričakovale. Ko se je dovoljenje za nočno delo izteklo, je obratni delavski svet podrobneje razpravljal o nastalih problemih. 8 najslabših delavk smo odpustili, tri pa smo pred kratkim ponovno sprejeli.« »Ali plan zdaj lahko dosežete?« Zakaj ne bi podrobno ■ poznale proizvodnih nalog? »Kar se tiče plana, nikoli ne vemo, ali ga dosežemo ali ne, in če ga, za koliko ga morda še presežemo. Odgovorni v Novem mestu pa o tem, ne vem zakaj, molčijo. Sploh nimajo časa za nas. Morda bi se le dalo kaj ukreniti. Sindikalna organizacija ih obratni delavski svet sta o tem že razpravljala, toda pravega odgovora še vedno ni. Zakaj ne bi sproti poročali o naših uspehih; prepričane smo, da. nam bi to tudi moralno precej pomagalo.« »Kako ocenjujete položaj žene v proizvodnji in izven nje?« »Res je, da žena proizvajalka marsikdaj ne more dati tistega učinka kot moški; res je, da so nam priznane vse pravice, toda sprašujemo se, zakaj jih krnijo. V Kostanjevici je n. pr. naš obrat edino večje industrijsko središče. Zato bi se moralo na to gledati malo z drugačnimi očmi. Mislim predvsem na delovne pogoje, ki jih ima zaposlena žena pri nas, in na splošne življenjske pogoje doma, na stanovanju. Ce do potankosti preiščemo možnosti, kaj bi se dalo še ukreniti, je treba predvsem poudariti (če izvzamem majhne delovne prostore) naslednje: kljub temu da ustvarimo toliko in toliko dohodka, nimamo higienske sobe! Mislim, da ni tre- (Nadaljevanje s 1. strani) Družina — steber socialistične družbe O tem sem se pogovoril z Jelko Požeg, učiteljico v Metliki. — 15 učiteljic je na metliški šoli, razen treh smo vse poročene, večina nas ima otroke. Pouk v nižjih oddelkih je popoldne, zato poučujemo takrat največ učiteljice. /Ves dan smo vzgojiteljice, popoldne v šoli, dopoldne doma. Nikogar ni, ki bi nas razbremenil v gospo-spodinjstvu. Otroke sem prisiljena nagnati na cesto, ker sicer ne morem popravljati šolskih zvezkov. Pred nedavnim je bil dvodnevni strokovni izlet v Ljubljano. Nisem šla, ker nisem imela kje pustiti otrok. Na zboru volivcev sem predlagala samoprispevek za otroški vrtec. Med prisotnimi je bila dobra polovica žena, pa me ni nihče podprl... Družina je steber socialistične družbe, pravimo. Oglejmo ei ta steber! Možje so ujeli korak s časom, z motorizacijo, z avtomatizacijo, vsak ima svojega »■konjička«. Kaj pa jaz? Polmrtva od dela se lotevam pospravljanja in pranja. Ali mi preostane sploh še kak trenutek za tovariški razgovor z rnožem, za razvedrilo z mojima otrokoma? Kdaj sva bila z možem zadnjič na večernem sprehodu? Vprašujem se, kakšne državljane bo dala takšna družina družbi ,in ugotavljam, da smo žene vse preveč ponižne, skromne in tihe v svojih zahtevah! »Zahtevale bomo...« Tako so se odločile žene proizvajalke pri Beti in v Novo-teksu. Karlina Prijanovič, Danica. Orlic, Marica Ivičič, Marija Bajuk, Martina Gornik in Ivanka Kopinč so proizvajalke, žene, matere in gospodinje. Kopico težav so naštele, čeprav so jim šle težko z jezika. V nobeni tovarni v Metliki navzlic množici žena, še nimajo higienske sobe, v Metliki ni otroškega vrtca in ne servisov stanovanjske skupnosti. Toliko dela imajo te žene. da se komaj zavedajo svojih težav. Sklenile so, da se bodo odslej odločneje potegovale za svoje pravice. Nobena ne bo odklonila kandidature za odbornico. Ne bodo se več zadovoljevale z obljubami. Ko so v Metliki gradili tovarne, so določili prostor za vsak stroj, izračunali so njegovo zmogljivost, temeljito razmišljali o tem, kako bi proizvodnjo kar najbolj poenostavili — na človeka, največjo dragocenost socialistične družbe, pa so pozabili. V Metliki je to žena. Ta žena je naštela svoje težave, odslej pa se bo kot proizvajalka za svoje pravice tudi borila! Tako pa ni samo v Metliki. Prav take ali pa vsaj zelo podobne so razmere za delovno ženo povsod v našem okraju. Miloš Jakopec •Pozdravita'svojca v> tujini z- DOLENJSKIM LISTOM? « Na-J .ročite jim f» <» hvaležni jjjj Vam bodo za pozornosti •-«»» Priprave za dan žena v Sevnici Ker že dve leti ni bilo osrednje proslave v počastitev dneva žena, bo letošnja v okviru proslav 20. obletnice revolucije toliko bolj svečana. Organiziral jo bo krajevni odbor SZDL skupaj z učiteljskim zborom in sevniško Svobodo. Strelska družina pripravlja posebno tekmovanje žena, v katerem bodo izbrali najboljšo ekipo za udeležbo na okrajnem strelskem tekmovanju žena. Verjetno bodo tekmovale tudi mladinke. »Pripravljene smo delati, hočemo pa pošten zaslužek!« delavke v mirnopeški »DOLENJKI« trde ba posebej poudariti, da si danes, 15 let po revoluciji, nikakor ne moremo predstavljati, da je kaj takega še mogoče. Kako naj bo vse v redu, če niti za človeka dovolj ne skrbimo! — Poglejte še tole; morda se malce nerodno sliši, a je vendarle res: nimamo vode! Kostanjevica, ki leži sredi vode, je brez nje, čeprav so vodovodne cevi speljane vsepovsod! Je to vse res šele prihodnost? Govoriti o stanovanjski skupnosti, o otroških vrtcih, raznih servisih se pravi govoriti o prihodnosti. Zdaj zaposlene žene so doma največ s kmetov, kjer tudi stanujejo. Iz Kostanjevice jih je manj, več jih pride iz okolice. Zanje je najteže. Zena proizvajalka je hkrati gospodinja, vzgojiteljica svojih otrok in družbena delavka. Razumljivo je, da pri takih pogojih, kot so zdaj, žena ne more imeti prostega časa in tudi ne razvedrila. V socialistični družbi pa naj bi ne skrbeli samo za delovne uspehe in porast proizvodnje, ampak tudi za človeka, če to ponovno poudarim. Kar se tiče organizacij, kjer smo včlanjene, lahko rečem naslednje: vse smo članice SZDL, sindikata, prosvetnega društva, razen tega pa je še 30 članic Društva prijateljev mladine.« »Vaš letošnji plan?« Prihodnji mereč že v grad? »Letos se bo proizvodnja povečala za 35 odstotkov. Seveda je to odvisno od tega, kako bo steklo delo v novih prostorih. Ze dalj časa namreč urejajo kostanjeviški grad, kamor bi se naš obrat preselil v začetku aprila. Razen drugih prostorov bomo imeli dve pisarniški sobi, sobo za poučitek med delom in malico, garderobo, kopalnico in higiensko sobo. V vseh prostorih bo tudi dovolj vode. — Upamo, da se bo uredilo še marsikaj drugega; predvsem bi rade malo več prostega časa, kadar nismo na delu.« To so načrti. Delovni pogoji proizvajalk se bodo slej ko prej izboljšali. O tem pripovedujejo že sedanji zaključki raznih razprav. Zena bo v proizvodnji vedno več. Ponekod je njihova proizvodnja celo večja od moške. Zakaj jim ne bi nudili vsega, da bo ta porast še večji! Ko je bila druga izmena sredi — Našo tovarno obiščite! — Nisem vedel, da otreboval mnogo časa, da bo ugotovil, kje so vzroki, da je kuverta suha. V Novolesu bodo na ODS prenesli vrsto materialnih pristojnosti (našteli smo jih v prejšnjem poglavju), proizvajalce seznanjajo z gospodarsko politiko podjetja in pripravljajo na prevzem -oblasti'«, bi lahko rekli grobo. Lani smo praznovali 10-let-nico delavskega samoupravljanja, pa marsikje DS še niso postali upravljavci. Zakaj ne? Enostavno zato, ker mnogih delavcev samoupravljanje ne , zanima. V Novolesu so z uvedbo ODS in s prenosom pristojnosti nanje uresničili demokratizacijo. Vsaka pristojnost pa ima za posledico odgovornost. ODS je gospodar v obratu, toda od tega. kako bo gospodaril, je odvisno mnfJo in tudi prejemki de^vcev. S pomočjo kuverte, v kateri nreje-ma plačo, pa bomo delavca najprej pripravili do tega, da bo razmišljal in sam odločal, kako in kaj naj gospodari obrat, saj bo vsakega prvega čutil 'posledice tega gospodarjenja in bo najbolj neposredno ugotavljal, ali je bilo dobro ali slabo. © Kaj pa direkcija? Tu se nam zelo rado ustavlja. V Novolesu so dolgo razmišljali. Ugotovili so, da uprava ne more biti vzvišena nad obrati in da ne more biti deležna kar tako dohodka proizvodnje. Določili so dve merili: prejemki uslužbencev direkcije so odvisni od doseganja proizvodnega načrta. 50 odst. pa je odvisnih od komercialnega učinka. Direkcija je torej že postala neke vrste servis v podjetju. Vendar je ta servisna oblika še premalo in še vedno zaostaja za razvojem ostalih odnosov v podjetju. Obrati so postali gospodarske enote, njihov uspeh jo odvisen od gospodarnosti njihovega poslovanja. Zakaj ne bi tega poizkusili še z direkcijo? Tehnična, komercialna, nabavna in druge službe naj bodo z obrati v odnosu kuoec-proda-iaiee. Te službe naj obratom "rcdaia'o svo'e iislufo. oni pa iirn ' Horlo nia^a1! ro kvaliteti. Na nrimer: obrat notrebuje za proizvodnjo nekaj vrst su- POGUMNI ZMAGUJEJO rovin. Nabavni službi naroči, naj mu jih nabavi. Dogovorijo se za kvaliteto, rok dobave, in vse ostalo. Ce bo nabavna služba v okviru dogovorjenih pogojev surovine dobavila, prejme dogovorjeno plačilo. Ce bo nabavila surovine ceneje, bo deležna "razlike; če bo dobavni rok prekoračila, bo plačilo manjše zaradi škode, povzročene v proizvodnji. Približno enako je lahko s komercialno službo. Obrat je izdelal nekvaliteten izdelek, ki je podjetje na tržišču spravil na slab glas. Potrebnih bo več naporov, preden bo novi izdelek prodan. Kolektiv obrata je zato dolžan plačati komercialni službi njene usluge draže. ® »KoronHiranjo« propada Posamezni oddelki ali službe direkcije se bodo torej izpremenili v popoln servis, ki posluje na podlagi gospodarskega računa. Morda so nekatera podjetja premajhna, da bi zadevo rešila na ta način. Nič strahu! V takšnih primerih bi lahko organizirali strokovne službe, ki bodo nudile svoje usluge več podjetjem hkrati. Najpomembnejše pa so posledice »ekonomiziranja« uslug direkcije, da se izrazimo učeno. Ze v prvem poglavju smo povedali, da je v začetku razvoja delavskega samoupravljanja operativna oblast v podjetju vse bolj prehajala na upravno vodstvo. Posledica tega je bila »direktivnost« in operativno komandiranje, ki so ga opravljale strokovne službe direkcije. V Novolesu bodo ODS prepustili kar največ pristojnosti, le-ti bodo po lastni presoji in potrebah naročali pri strokovnih službah direkcije razne usluge. S tem bo direktivr.ost in operativno komandiranje direkcije odpravljeno, hkrati pa se bodo strokovne službe lahko bolj posvetile povečevanju strokovnosti. K temu jih bo silila tudi ekonomizacija njihovega dela. saj ho od kvalitete uslug odvisno plačilo! O Iz Novolesove prakse V razgovoru so obratovodje povedali nekaj težav, ki jih bo decentralizacija delavskega samoupravljanja ali v celoti odpravila, ali pa vsaj močno omilila. Obrat Novo mesto, ki izdeluje lesno galanterijo predvsem za izvoz, je prejemal iz direkcije mesečne proizvodne načrte. Proizvodnjo je diktiral izvoznik; ta je pogosto naročil proizvodnjo artiklov, ki niso zaposlili vsega strojnega parka v obratu. ODS je doslej molčal, v bodoče pa bo gotovo zahteval od strokovne službe v direkciji, naj predvidi proizvodnjo nekaj vrst izdelkov hkrati tudi za domači trg. da bi na ta način stroje popolnoma zaposlili. To bi se najbrž dalo doseči. Drug primer: izvoznik je naročil proizvodnjo izdelka, ki je em-baliran v posebni embalaži, ni pa priskrbel te embalaže. Obrat je moral ustaviti to proizvodnjo, v skladišču pa se mu je na ta račun nakopičilo za 13 milijonov dinarjev oolizdel-kov. Kdo je kriv? ODS bo v novih pogojih gotovo o tem odločno razpravljal. Obrat vezanih plošč dela sicer trislojne plošče. Komercialna služba je našla kupca za petslojne. Rok dobave je bil kratek, obrat pa je moral na hitro izpremeniti proizvodnjo Mesečni proizvodni načrt ni bil izpolnjen, proizvodni stroški so se povečali. Spet nastaja vprašanje, kdo je kriv. Doslej so posledice v takšnih primerih nosili obrati, v bodoče pa se bodo tega gotovo branili. Celotno poslovanje podjetja se bo na ta račun seveda izboljšalo. Ali pa vzemimo primer »plavih«. Proti njim smo se borili na razne načine. Kaj, ko bi obremenili obrat za vsako izgubljeno uro v proizvodnji zaradi »plavih-, na primer za 5000 dinarjev? Disciplinsko ukrepanje bi bilo kmalu odveč. Kolektiv sam bi kaj hitro zelo temeljito obračunal s pijančki. ® Resnični upravljavci! Delavca smo doslej marsikje politično prepričevali, da je upravljavec, vendar pa ni bil upravljavec v tolikšni meri, kot bi lahko bil in kot bi moral biti. V Novolesu se bo stanje izpremenilo. Po vseh spremembah, ki jih bodo prinesli ODS in decentralizacija samoupravljanja, bo delavec postal resničon upravljavec. Centralni DS bo razDravljal le o načelnih nalogah v okviru vsega podjetja, ukvarial se bo z razširjeno reorodukcijo. ODS bodo nrevze'i na svoie rame proizvodnjo in onerativne naloge, ki so posledica proizvodnje torej enostavno reprodukcijo. Direkcija podjetja, ki je doslej vodila politiko proizvodnje in upravljanja s pomočjo centralnega DS in ODS, je bi-ba kljub vloženemu trudu in poglabljanju v probleme samoupravljanja še vedno netett vrste priganjač. Ko bo kolektiv osvojil nove koncepte, bo to vlogo izgubila. Vseh težav v Novolesu še niso odpravili in na vsa vprašanja še niso odgovorili. Pri decentralizaciji upravljanja bodo gotovo morali zelo točno razmejiti pristojnosti posameznih organov. Gotovo pa je bil, preden so o decentralizaciji začeli razpravljati, potrebna velika mera poguma in mnogo trdnega dela, da so dosegli uspehe, na katere smo lahko ponosni. Mnogo tega. o čemer poročamo, so povedali predstavniki Novolesa, marsikaj so dodali tudi tovariši iz Republiškega sveta sindikatov. Toda vendar, če NOVOLES ne bi začel, razgovora ne bi bilo. Prepričani pa smo, da je v našem okraju še mnogo kolektivov, ki imajo enake pogoje, morda celo boljše kot Novo-les. in jim bodo njegove izkušnje koristile. Prepričani smo. da bodo tudi oni zaceli razpravljati o decentralizaciji tinravlianip bto oogumno,kot )e to naredil Novoles. Miloš Ja&OfK« 6 In zopet smo morali sredi noči po dežju in burji na pomoč tistemu, da smo ga dvignili in odpeljali do njegovega ležišča.. Zdravil ni bilo nobenih. V taborišču samem smo imeli dobre domače zdravnike - intemirance; dr. Kiisla, M je bil dolgo let zdravnik v Črnomlju, dr. Znidaršiča iz Žužemberka in dr. Kanonija iz Ljubljane. Ti so nam dali lahko samo dober nasvet, v ostalem so bili pa taki reveži kot mi pod šotorom. Na kupu slame so zdeli in čakali, da so dobili kot ostali porcijo gole čorbe. Zimska doba je bila prava mučilnica za ljudi v taborišču, burja je brila po več tednov skupaj, s seboj je prinašala dež in sneg. Stiskali smo se na kupu zmlete slame, uši so grizle, bili smo vsi razpraskani. Ce srno morali ven na dež, se nismo mogli posušiti, sušili smo se z lastno toploto, katere pa srno bore malo imeli. Prezebli smo čakali brez spanja in poslušali klice stražarjev dolge noči in zopet od jutra do večera. Uši so kar mrgolele po nas in smo komaj čakali lepega vremena, da smo jih uničili, da smo imeli vsaj za nekaj ur mir pred njimi. Dan smo še nekako pretolkli, a večeri in noči so bile strašno dolge. V Tende Roma nas je bilo po 90 v enem šotoru. Neki večer smo začeli pogovor o raznih vprašanjih o gospodarstvu, a potem si vsak večer kaj pripovedovali, da smo si krajšali .dolg čas. Od vseh strani so se oglašali, da naj zopet začnemo; res smo si poljudno po domače pripovedovali in so se ti razgovori pretvorili v prava predavanja. Večer za večerom, komaj smo polegli po pogradih, so se oglašali od vseh strani, naj bi spet začeli z razgovori oziroma s predavanji. Tako so se ti večeri priljubili vsem, ki so bili željni dobrih nasvetov. Predavatelju, ki je včasih govoril po več ur in je imel že izsušeno grlo, so od vseh strani prinesli dobrega vina, ki so ga v ta namen že čez dan prihranili, da si je osvežil grlo in nadaljevali s predavanjem iz raznih panog gospodarstva. Toda ker smo imeli tudi v našem šotoru konfidenta-ovaduha, na katerega smo bili iniciatorji predavanj že vnaprej opozorjeni, je bilo treba včasih kakšno besedo postaviti tudi narobe, da ni bilo neprijetnih posledic. Ob večerih se je nabralo polno mož tudi iz ostalih bivališč. Tako smo si krajšali dolge večere. Neki večer so se kar naenkrat pojavili višji oficirji s kolonelom v šotoru in so poslušali, kaj govorimo. Ko jim je tolmač pojasnil, da se naši razgovori nanašajo samo na gospodarstvo in na razne panoge kmetijstva, so dovolili nadaljevati in so odšli. Ker smo bili sami starejši možakarji iz raznih krajev, povečini kmetje, so bili vsi zelo zadovoljni, ko smo si tako krajšali dolge večere. Morda je tudi pozneje doma kateremu koristil dober nasvet o gospodarstvu. Delali smo pač visoko leteče načrte, kako si bomo doma vse lepo uredili. Prebrodili smo najhujše, čutili smo, da se krha moč sovražnika. Zopet nas je napolnilo upanje na skorajšnjo osvoboditev. Čutili smo, da bo sovražnik klecnil na kolena, pričakovali smo, da se bo to zgodilo kmalu, in nismo pričakovali, da se bo vse to zavleklo do jeseni. Toda laže smo zadihali, ko je prišla pomlad, ko smo si malo pregreti premrzle ude in smo od doma bolj redko dobivali pošto, denar in pakete. Stik z domom nas je zopet opogumil, nam vlil nove volje do življenja. Vesti o porazih okupatorja so nas znova navdajale s pogumom. V zgodnji pomladi so odhajali domov prvi interniranci, zopet je v nas zavladalo novo upanje. Ti prvi, ki so prihajali domov, so doma obrazložili naše stanje in od doma so pogosteje prihajala pisma, denar in paketi. V paketih so nam pošiljali tudi surovo hrano, ki smo si jo sami kuhali ob robu taborišča. Na obrežju kanalov so se pojavili majhni ognji, kjer smo si kuhali žgance, polento, fižol, greli ocvirke, vse, kar smo dobili z doma. Večkrat, posebno ob slabem vremenu, smo se zatekli v kuhinjo, ko so odšli kuharji, razpihali žerjavico in drug poleg drugega kuhali. Postali smo že kar pravi kuharji. Seveda je bilo prepovedano kuhati v kuhinji. Nekateri vojaki so bili dobri in so nas pustili pri miru, le eden je bil pravi krvolok, surovež, ki nas je razganjal in tepel s puškinim kopitom; tistega smo se vsi bali. Nekoč, ko smo zopet kuhali, je prirjovel v kuhinjo ,nam razmetal naše lončke in hrano in kot besen začel udrihati s puškinim kopitom. Tisti ob kraju šo jo hitro odku-rili iz kuhinje, a jaz, ki sem ga od vsega početka besno sovražil, sem se ozrl nazaj, stisnil pesti in ga sovražno pogledal, a to sem potem drago plačal. Bežal sem, kolikor so mi kosti dopuščale, a on je, peneč se od jeze, udrihal s puškinim kopitom po meni, da se mu je kopito nalomilo. Zagrabil je za nož, da bi me zaklal kot praseta, a so ga ostali interniranci zadržali, da sem se z muko in s pomočjo ostalih zavlekel na pograd, kjer sem obležal v nezavesti. Takoj so prišli zdravniki in oficirji in na intervencijo naših predpostavljenih Slovencev izmenjali tistega osovraženega stražarja. Če bi se srečala ob njihovi kapitulaciji, bi tistemu slaba predla, ker smo ga imeli vsi na piki, a so ga prej premestili drugam. Precej časa sem si moral zdraviti razrahljane kosti in podplutbe in šele po nekaj tednih sem zlezel s pograda na svetlo. Pomlad je prinesla boljše razpoloženje med nas, umrljivost je začela upadati, tako da je bilo dnevno le po par mrli-čev. Borno gričevje okrog taborišča je ozelenelo in zacvetelo, okupator je toliko popustil, da smo od časa do časa smeli posamezni s stražarji po vejnike v tisto grmičevje za metle, ki so jih uporabljali v taborišču. To je bila prva pot izven taborišča. Stražar je bil zadovoljen, ker smo po navadi krenili h kaki kmetiji, kakršne so samevale po griču okrog taborišča. Bile so to borne domačije iz ilovice in kamenja. Sestali so se bore V. bataliona Krepki stiski rok, objemi in vzkliki zadovoljstva so v soboto 25. februarja napolnili sejno dvorano OLO Novo mesto. Srečali so se preživeli borci V. bataljona slovenskih partizanskih čet. Po devetnajstih letih je bilo to res prisrčno to-variško snidenje bojnih tovarišev. Iz sejne dvorane so se udeleženci srečanja napotili pred spomenik padlih borcev in položili venec ob ploščah v veži na Vratih. Takoj za tem so se odpeljali v Dolenjske Toplice na delovni sestanek. Tam jih je pozdravil njihov sobo-rec v istem bataljonu, sekretar okrajnega komiteja ZKS tovariš Franc Pirkovič-Čort. Na željo navzočih sta nato spregovorila še prvi komandant bataljona Zan More in komisar Dušan Pirjevec-Ahac. Udeleženci prav tako niso pozabili padlih sotovarišev in borce, tega bataljona in so počastil njihov spomin. Spominskemu •, srečanju jt takoj sledila delovna seja. Ravnatelj Dolenjskega muzeja tov prof. Janko Jarc je z dvem;< stenografkama že čakal, da s spomini posameznih borcev izpopolni zgodovinsko gradivo c nastajanju oboroženih enot, u vojaških in drugih akcijah, r taboriščih in drugem v tem delu naše domovine. Hkrati so izpopolnjevali tudi osebne podatke borcev. Obujanje spominov in pripovedovanje bivših partizanskih borcev je bilo izredno zanimivo in pomembno. i.aj je dopolnilo in izpopolnilo nekatere zgodovinske podatke zlasti iz časa začetkov množičnega razmaha oboroženega upora našega ljudstva proti okupatorju, to je v prvih mesecih 1942. Prijetno srečanje bojnih tovarišev (na vrtu zdravilišča v Dolenjskih Toplicah) Obisk na postojanki PD Bohor Pred družbenim upravljanjem vseh domov v Sevnici? Vse pogostnejše prireditve najrazličnejših organizacij v Sevnici vedno bolj zahtevajo telo, ki bo koordiniralo uporabo prostorov, ki so za te namene primerni. Krajevna organizacija SZDL meni, da bi bilo možno v sporazumu z vsemi dosedanjimi upravnimi odbori in drugimi organi, ki razpolagajo z društvenimi prostori, napraviti razpored, po katerem bi družbene prireditve lahko normal-neje potekale. Misel, da bi iz dotacij za te organizacije tudi skupno vzdrževali domove in dvorane, je dobra. Verjetno bi lahko marsikaj izboljšali, ker bi bilo več sredstev. O zadevi resno razpravljajo na mero-dajnih mestih. Toplo nedeljsko sonce je obsijalo obsežne gozdovp — ss odločili za izlet na Bohor. Preko Peclja. Starih Netopirja je šlo kar v redu. le tu in tam se je v senci košatih bukev in smrek še obdržala krpa ledu. Cesta je iz te smeri kar prevozna, saj zvozijo vsak dan po njej lepe skladovnice hlodov in drv. Prijetno lahko mine popoldne tudi na sprehodih v okolici doma in ob nabiranju spomladanskih cvetic. KAJ PA NA LISCI? Tudi na Lisco se z zimskimi Pozdrav delegatom ■fc na nedeljski kon--jir ferenci! Mladina v kolektiva podjetja »KOVINAR« Novo mesto NAROČITE SI DOLENJSKI UST! ZDRAVI BOLNIM — TELEVIZOR! Do torka opoldne smo dobili za televizijski sprejemnik bolnikom na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice naslednje nove prispevke: BETI, Metrika — 5.000 din; Rudnik Kanižarica, Črnomelj — 5.000 din; Zavod za napredek gospodinjstva v Novem mestu — 5.000 din; Žerjav Mirko iz Skocjana — 1.000 din; Martinčič Alojzija, Hrvaški brod 5, p. Šentjernej — 500 din; Crnugelj Anica, Mestni trg 13, p. Metlika — 1.000 din; učenci 7.c razreda II. osnovne šole v Novem mestu — 610 din; KADIO-ELEKTRO v Novem mestu — 4.000 din; Frankovič Zorica, Nova lipa 13, p. Vinica — 300 din; Grabrijan Marija, Dragoši 4, p. AJle-šičl — 1000 din; Vidic Jože, Domžale — 500 din; naročnica iz Šentjerneja, ki ne želi biti imenovana "— 200 din; Zičkar Pepca, Cerej 21/a, p. Ankaran — 300 din; Kavarna Novo mesto — 4.000 din. SKUPAJ SE JE NABRALO do 28. februarja 31.210 dinarjev. Podjetja, ustanove in kolektive prosimo, da ugodno rešijo našo prošnjo, ki smo jo razposlali prejšnji teden. Naš tekoči račun: 606-70/3—24 pri Komunalni banki v Novem mestu. Pri vseh prispevkih pripišite namen nakazila: ZA TELEVIZOR BOLNIKOM TBC. Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA OSEMDESET LET ŠTEFANICEVE MAME 20. februarja je slavila 80-letniico rojstva Stefaničeva mama iz Drašič pri Metliki. Z možem Martinom sta imela 9 otrok, izmed katerih so bili 4 sinovi partizani, ki so šli v borbo 26. junija 1942. Sin Ivan je bil komandant čete v Cankarjevi brigadi. Na Stari gori nad Mirno je bil težko ranjen 31. decembra 1942; takega so našli belogardisti in ga z verigo zvezanega vlekli skozi vas, dokler ni izdihnil. -Jože je padel kot operativni oficir Cankarjeve brigade 21. marca 1944 v borbi pri Novem mestu, sin Anton je umrl 1. 1950 zaradi posledic vojnih naporov, sin Rudi pa je prav tako umrl zaradi vojnih posledic lani v maju. Mož Martin ji je umrl že leta 1942 zaradi hudega prehlada; bil je član odbora OF in vaški zaščitnik. Kot odbor-nica AFZ in neustrašna žena je bila Stefaničeva mama vedno preganjana od sovražnikov, prestala pa je vse hudo. Pred 80-letoico življenja so se je spomnili predstavniki vaških organizacij pionirji drašičke šole pa so ji podarili šopek rož. Tudi občinski ljudski odbor v Metliki se je spomnil jubilantke, predstavniki množičnih organizacij pa so ji za jubilej podarili skromno darilce. — Spoštovani jubi-lantki želimo, da bi v krogu snahe in vnukov še dolgo uživala lepo jesen življenja in vse pridobitve naše revolucije! J. M. gumami že da priti. Na novi cesti sta sicer še dva zameta, toda malo spretnejši voznik ju z. lahkoto prevozi. Tudi tam je vse polno spomladanskih cvetov, tu in tam pa še krpa snega za prijetno kepanje vesele družbe. Okrepčila vseh vrst so hitro pripravljena, za kar poskrbi vedno nasmejana Mar-janka Obisk teh dveh zasavskih postojank je prijetna sprememba po zimski enoličnosti. M. G* Zveza borcev v Sromljah Organizacija Zveze borcev v Sromljah šteje 125 članov in je precej delavna. Pred dnevi so si člani ogledali tovarno celuloze in papirja v Vidmu - Krškem ter se zanimali za ves proizvodni postopek do končnih izdelkov. Močan vtis so napravili nanje mogočni stroji. Vodstvo organizacije se zahvaljuje tovarni, da nam je omogočila obisk, zlasti pa tov. Zorku za pojasnila o proizvodnem postopku. Zahvaljujemo se tudi garnizonu JLA v Cerkljah, ki je oskrbel prevoz. Zanimive številke Med predsedniki aktivov LM je bilo v Sloveniji konec lanskega leta 51<79 z osemletno šolo, 30«/» z vajensko oz. industrijsko šolo, 17»/o s srednjo šolo, 2"/o študentov in s končano fakulteto. Ob koncu leta 1959 je bilo med člani občinskih komitejev LM 36<>/<> z osemletno šolo, 25"/» z vajensko oz. industrijsko šolo, 34»/» s srednjo šolo, 4»/o študentov in l°/irs končano fakulteto. Med člani okrajnih komitejev LM je bilo ob koncu lanskega leta 17°/o z osemletno šolo, 23°/« z vajensko šolo, 47a/0 s srednjo šolo, 8°/» študentov in 5°/o s končano fakulteto. DOLENJSKI L!ST naj ne manjka v nobeni družini v domačem okraju! De ovni jubilej Jutki' Rajmerjeve Stefaničeva mama (s šopkom rož), sorodniki in snaha s sinom Ob prvi letošnji predstavi Mo i.erove komedije George Den-cun, ki so jo 2., februarja zaigran mlaainci v Metliki, je pra. uiova-a 34-letmco javnega dela upokojena metliška učiteljica Julka Rajmerjeva. Sicer Je bil ta jubilej nekoliko pozen, saj je že lani v oktobru minilo 35 let, odkar je tovaiišl-ca Rajmerjeva prišla v Metliko ki je bila njeno prvo in. lahko rečemo, tudi njeno življenjsko službeno mesto. Z Izjemo dveli let med zadnjo vojno, ko je po učevala na Radovicl, in pol leta. ko je kmalu po osvoboditvi prevzela delo vzgojiteljice v vzgojnem zavodu v Višnji gori, je namreč Rajmerjeva vsa ta leta preživela in delala v Metliki. Julka Rajmerjeva je prišla v Metliko Jeseni leta 1925 in se je takrat poleg svojega šolskega dela takoj vključila v ljudsko prosvetno življenje. Na bivšem čitalniškem ln kasneje na novem sokolskem odru Je Izoblikovala okoli 90 večjih ln manjših vlog v katerih so skozi njeno igralsk bit prepričljivo zaživele številni odrske junakinje, ubrane na ši rok register veselih in trpk'.l Igralskih stvaritev. Razen tegt je Rajmerjeva nastopala kot re-citatorke, pevka in knjižničar ka, v zadnjih letih pa tudi kot režiserka, zlasti pri igrah s pionirji m z mladinci. Organizatorsko je delala v raz. nih odborih bila po zadnji vojni prva predsednica uptrave Doma ljudske prosvete (to Je tedanjega prosvetnega društva), leta 1949 pa je bila tudi med ustanovitelji Muzejskega društva v Metliki. Druga stran lzvenšolskega udejstvovanja Julke Rajmerjeve ie bilo njeno telesnovzgojno delo. Ljudje se je spominjajo kot dolgoletne sokolske telovadke in prednjakinje, vaditeljice dece in ženskega naraščaja. Predvsem pa Je hdla požrtvovalna telesno-vzgojra delavka v povojnem Partizanu Dvakrat Je nastopila v pragi, pred dvema letoma pa tudi na velikem zletu Partizana v Beogradu. Na prvi letošnji predstavi Ge-orgea Dandma je bila metliška dvorana nabito polna. Ni bila samo duhovita Molierova komedija, ki je privabila, gledalce v dvorano; pripeljala jih je tudi zvestoba in hvaležnjst do bivše vzgojiteljice, ki j'e /olnih 35 let radodarno razdaja- svoje zna- nje njim samim in njihovim o-trokom Zato so bili res prisrčni trenutki, ko se je jubilantki po končni predstavi podpredsednik ObLO mr. Gojko Jug zahvalil za njeno dolgoletno ljudskopro-svetno in telesnovzgojno delo in ji v imenu občinskega ljudskega odbora, v imenu Prosvetnega društva Janez Marentič in Teles-novzgojnega društva Partizan izročil skromno darilo in diplomo. Prepričljivo je naglasil, da je šolsko in izvenšolsko delo Julka Rajmerjeve v Metli i zares cenjeno in da so ji zato za vse tisoče ur, ki jih je teb letih nesebično žrtvovala za judskopre-svetno in telesnov. gojno rast naše mladine, iz srca hvaležni. Zato želimo tovari'-ri Rajmer-jevi v krogu Metličanov še dolgo vrsto srečnih, lev ln zerk zaradi konstituiranja norega sveta po združitvi obeh >bčin. Po uvodnih poročilih o lelu obeh dosedanjih svetov in emeljiti razčlembi dejavnosti >e je razvila živa razprava, v cateri so se člani pogovor j ali > nalogah novega sveta in sterilnih društev na področju novomeške občine. Novi svet bo še bolj deloval za učvrstitev tulturnoprosvetnih organizacij ia terenu in poglabljal z njimi itike. Ugotovili so tudi, da je potrebno okrepiti sodelovanje : občinskim svetom za kulturo in prosveto, občinskim sindikalnim svetom ter mladinsko organizacijo in določene akcije :eh organizacij, . ki imajo skupen smoter, koordinirati. Govorili so o poteku priprav za ob- činske in okrajne-revije. Čeprav je za delo veliko dobre volje, pa je nerazumevanje za najnujnejše potrebe v .mnogih primerih zaviralo ali pa sploh omrtvilo vsako dejavnost. S pomočjo SZDL bo novi občinski svet, ki je premišljeno zastavil bodoči plan, morda vendar laže reševal kulturne probleme v novomeški občini, ki jih ni ravno malo. V razpravi so sodelovali tudi predsednik okrajnega sveta Janez Gartnar, predsednik občinskega odbora SZDL Tone Počrvina in zastopnika mladinske organizacije in gasilske zveze. Na seji so izvolili 29-članski svet in 9-člansko predsedstvo. Za predsednika je bila izvoljena dosedanja predsednica občinskega sveta Novo mesto Nada Gostič, za predsednika Vladimir Baje in za sekretarko Anica Grčar. •• Po združitvi v Vidmu-Krškem in Senovem Po združitvi občin Videm-Kr-Sko in Senovo je bila 24. februarja 1961 v Krškem seja i ^b^h občinskih svetov Svobod, i; i so se je udeležili tudi sekretarka okrajnega sveta Ma-"ija Pepelnak, član predsedstva T>everin Šali in sekretar ob-mskega odbora SZDL Videm-Krško Slavko Slibar. V poročilu je predsednik občinskega »veta Matko Matjan orisal delo društev na področju nove občine, podčrtal pomembne uspe- Študentje v Kočevju S'-udentje novomeškega okraja že več let obiskujemo neka-ttera naša večja podjetja in kraje z bogato zgodovinsko in kulturno tradicijo. V lanskem študijskem letu smo obiskali in popotovali skozi Belo krajino, letos pa smo bili v gosteh v Kočevju. Ob tej priložnosti smo obiskali Seskov dom, Muzej NOB, ITAS in kočevski rudnik. Spremljal nas je predsednik občinskega sindikalnega sveta, ki nam je v Klubu rudarjev spregovoril nekaj besed o tem, kakšno je bilo Kočevje nekoč in kako se je razvijalo do današnjega časa. Kljub temu, da s podjetji in ustanovami, ki smo jih obiskali, doslej še nismo imeli tesnejših stikov, so nas povsod toplo sprejeli in nas z veseljem seznanili s svojim delom in uspehi v zadnjih letih. Čeprav se je obiska udeležilo le manjše število študentov, je izlet uspel in smo bili udeleženci z njim zadovoljni. Za dan mladosti bodo v vseh komunah našega okraja športna srečanja mladine v odbojki, rokometu, lahki atletiki, mladinskem mnogoboju, namiznem .tenisu, šahu itd. he, ki so bili doseženi, in v nadaljnjih izvajanjih govoril o važnih sklepih okrajne skupščine in kongresa. Na seji so sprejeli načrt dela sveta za organizacijo revij, za delo sosvetov, za konkretno Izvajanje sklepov kongresa in za sodelovanje v proslavah 20—letnice revolucije. Izvolili so novo 7—člansko predsedstvo, za predsednika občinskega sveta so ponovno izbrali Matka Matjana,. za pod-, predsednika Antona Horjaka in za sekretarja Darka Mižigoja. Prav tako so imenovali člane izobraževalnega, dramskega, klubskega, glasbenega, folklornega in filmskega sosveta. Seminar za člane šolskih odborov je bil v ponedeljek v organizaciji delavske univerze v Sevnici. Na njem so se pogovorili o najbolj perečih nalogah te družbene oblike upravljanja šol. Raznolikost problemov je bila povod za obsežno obravnavo. . En sam filmski klub in nekaj tilmskih krožkov pomeni prvo brazdo na veliki njivi, kamor je treba posejati dosti dobrega zrnja. Glavna misel posveta je bila. kako močneje zaorati ledino s filmskimi klubi, kakšno naj bo njih delo in kam naj bo usmerjeno. Poudarjeno je bilo, da mora biti osnovni interes filmskih klubov delo med mladino. Ne gre pa dela omejevat; le na šolsko mladino, ampak ga je treba razširiti tudi na mladino v tovarni in na vasi. Zelo koristna oblika seznanjanja mladine s filmsko umetnostjo so lahko matineje. Vendar filmska predstava sama še ne zadošča, čeprav je kvalitetna. Mladi obiskovalci morajo poznati tudi merila, s katerimi naj film vrednotijo. To pomeni, da je mladino nujno pripraviti na predstavo, ki si jo bi ogledala, povedati ji je treba o filmu tisto in tako, da ga bo razumela in bo vpliva! na njeno moralno zavest. To pa je najvažnejše delo filmskih klubov in krožkov. Zeio pomembna oblika dela klubov na področju filmske vzgoje so tudi ankete in razgovori z gledalci o repertoarju. Take razgovore bi morali, dokler še nimamo klubov, organizirati programski sveti pri kinematografih, ker bi na ta način bolje spoznali raven, želje in potrebe filmske publike in bi potem tudi laže usmerjali repertoar. V tej smer; bo delala tudi filmska komisija.' Filmska komisija bo organizirala v večjih centrih filmske večere. S tem želi ustvariti neposreden stik med ustvarjalci in publiko. Se v prvi polovici tega leta bodo taki večeri v Vidmu-Krškem, Novem mestu in Metliki, pozneje pa še drugje. P'lmska komisija pri svetu SPD smatra, da je za dobro delo potrebno troje: 1 vskladitev dela vseh organizacij, kj imajo v svojem programu filmsko vzgojo mladine: šol. društev prijateljev mladine, komitejev LM, Svobod itd. Zato bo potrebno sklicati koordinacijski sestanek in sestaviti enoten pro-grarn. 2. vzgoja kadra, ki bo vodil filmske krožke na šolah in filmske klube v centrih. 2e letos bo komisija poslala na seminarje v Koper več tečajnikov, ki bodo obiskovali uvodni in nadaljevalni seminar za vodje klubov, prav tako pa ssminar za predavatelje v klubih. 3. v začetku organizirati filmske klube v Novem mestu, Metliki, Trebnjem, Sevnici in Črnomlju, poleg že obstoječe- Spet nas je obiskala Ana Frank Po uspešnem nastopu v Črnomlju so se v. sredo, 22. februarja, črnomaljski dijalki z »Dnevnikom Ane Frank« predstavili tudi novomeškemu občinstvu. Ta nastop je dokazal, da tamkajšnja doraščajoča mladina resno in marljivo dela, saj je »Dnevnik« že drugo delo, ki so ga mladi Crnomailjčani uprizorili v tem šolskem letu. Dva meseca napornega dela sta torej za njimi. Več kot 25 popoS-dnevov in večerov so vadili. Ni šlo brez težav. Toda lahko zapišemo," da so uspeli. »Težko je bilo izbrati igralce,« je po predstavi pripovedoval pno. fesor Pogorelec, ki je igro naštu-ddjral,« predvsem pa nismo mogli najti pravih za resne vloge. Mislim, da je maska vsaj delno zakrila, da so na odru ie dijaki — drugošoici«. Med vsemi sta najbolj navdušila Mirko Jelenič, ki je precej dobro zaigral Van Daana in Jelka. Dereani ki je doživeto in res prepričljivo odigrala vlogo malce preveč bistroumnega in prezrele-ga dekleta — Ano Prank. Nedvomno je Dereanijevi precej pomagala mladost in lahko trdimo, da nas je spet obiskala prava odrska Ana Frank. I. Z. Republiške proslave, ki bo v Žužemberku 22. julija, se bo do mladinci iz vseh naših občinskih centrov udeležili s pohodi po partizanskih stezah in na sam predvečer prispeli na kraj proslave. Ob tej priložnosti bodo obiskali tudi partizanske družine in si ogledali zgodovinske in turistične zanimivosti. Pridružili se jim bodo tudi pionirji, tako da bodo to res1 množični pohodi mladine. 1 m i ga v Vidmu-Krškem. Te klube pa bo potrebno kadrovsko in organizacijsko usposobiti tako. da bodo lahko nudili pomoč filmskim krožkom na svojem območju. Na seji so kot primer bogatega dela analizirali aktivnost filmskega kluba Svobode v Vidmu-Krškem, o čemer bomo poročali posebej. Komisija je tudi predlagala republiškemu sosvetu, naj bi bilo tekmovanje mladinskih filmskih krožkov Slovenije v letošnjem poletju v Vidmu-Krškem. Vse kaže, da bodo v Ljubljani ta predlog sprejeli, kar bo nedvomno spodbuda za nadaljnje delo filmskih krožkov v našem okraju. Akademski slikar Zmagoslav JeraJ (Črnomelj): KRAJINA (1960) Kajuhova mama nam pripoveduje... Dne 22. februarja 1961 je mati pesnika Karla Dcstovnika-Kajuha, padlega partizana, obiskala Videm in tamkajšnji pionirski odred, ki nosi ime njenega sina. Obisk in obletnico smrti partizanskega poeta jc izkoristil tudi naš dopisnik in naprosil Kajuhovo mamo, da je za bralce našega lista povedala nekaj o življenju poeta-borca in komunista. Karel se je rodil 19. decembra 1922 v Šoštanju kot nezakonski sin. Tisti čas sem preživela bridke ure. Karli je bil bolj bolehen. Nisem se mogla imebitt občutka strahu Kajuhova mama pozdravlja bralce našega lista da mi ne bi umrl... S četrtim letom sem ga dala v otroški vrtec. Toda Karli se tu ni mogel vživeti. Vzgojiteljica se je pritoževala, da je oovsi.n odmaknjen od drugih. Žal ji je bilo, ker ga je vzela v vrtec Učitelji osnovne šole so ugotovili, da Karli hitreje dora-šča kakor drugi otroci. V četrtem razredu osnovne šole se ie pričel ukvarjati s pisanjem pesmi. Po končani osnovni šoli se je vpisal v celjsko gimnazijo. S petnajstimi leti je že sodeloval v kulturno političnem delu šoštanjske mladine. Tud: v naprednem tisku je bilo zaslediti njegove prispevke lavno je pričel objavljati prve jesmi pod psevdonimom Drago reran. Spominjam se. da je narisal tudi naslednje verze: O zvezdah in kraljih nam tu govorijo . . . J trenju tam zunaj in živih ljudeh >a vselej skrivnostno molčijo . . . Zaradi sodelovanja in širjenja komunističnih idej je bil sin spomladi leta 1940 za vse- Mednarodno srečanje kiparjev v Kostanjevici na Krki V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bilo v Kostanjevici na Krki 8. februarja predtrvianja znanstvenega sodo lavca Slovenske akademije znanosti :n umetnosti prof. dr. Emi-lijana Cevca. Predaval je o kulturnih spoimeiiikilh Kte'f njevice in njene neposredne okolice ter na podlagi tega o njeni sedanji in prihodnji vlogi na področju kulture. Ze sam naslov »Kulturni pomen Kostanjevice v preteklost« in v prihodnje« je toil prirvlačen 6n je zato pritegnil veMko število ljudi, saj je predavanje poslušalo več kot šest sto prebivalcev. Dr. Cevc je najprej poudaril, da je tema eelo primeima I" a slovenski kulturni praznik, zadržali se je nato nekaj časa ob Prešernu in nato razitožid delež Kostanjevice v slovenski kulturni zgodovini. Od naselitve je šel preko več aH manj znanih dokumentov mimo še danes vidnih kulturnih spomenikov. Dlje časa se je zadržal ob kostanjeviškem gradu, razložil njegov nastanek, njegovo vlogo in pomen te monu. mentalne izgradbe, Wi po svoji arhitekturi in čaru uživa evroip-ski sloves, poudari je, da smo dofflžni prav vsi pomagati po svodih močeh, da se ta kulturni spomenik ohrani. Velikanski pirostor bi se dal porabiti tudi v ekonomske svrhe, kar je občina Videm-Krško že začela izvajati. Edinstveno vlogo lahko odigra ta prostor tudi v kulturnih pogledih, med katerimi Je trenutno najpomembneje mednairodni kiparski simpozij, ki se prične letos 1. julija in bo trajal do 1. septembra. Edinstveno dvori, šče bo služilo za razstavo na prostem, kar vse bo dalo še večjega poudarka gradu, Kostanjevici in vsej naši domovin\ Med. narodna srečanja umetnikov-ki-parjev, ki bodo dva meseca sku. paj ustvarjali, se tesno vežejo z našo zunanjo politiko, ki je politika medsebojnega razumevanja in medsebojnega spoštovanja. Tako srečanje je morda najbolj primerno prav v Jugoslaviji, ki se iskreno bori za aktivno sodelovanje med narodi in dostikrat doprinaša vprav žrtve za mirno sožitje in ustvarjalnost. Zato je srečanje kiparjev iz raznih kon. tinentov tudi po tej plati tako pomembno. Predavatelj je nadalje govoril o romantiki v kostanjeviški cerkvi, nadalje o romantiki na Rži-ščih in v Frlugi. Posebej se je zadržal ob baroku na Vodenicah iin SSSnovcah. ob i->ttkah starih mojstrov na SOJ novcah in freskah v gradu. Končno je razložil značaj in pomen Gorjupovih fresk v Kostanjevici, ki spadajo med naj. pomembnejše tovrstne stvaritve novejšega časa na Slovenskem Dr. Cevc je poudaril, da so Kcstanjevlčani na te stvaritve upravičeno lahko ponosni, da pa morajo ob Gorjupovi galeriji, ob prizadevanjih ln širokih kulturnih akcijah, kot so bili festivali, še naprej kar največ pri spevati za razgibanost kulturnega prostora v tem delu naše do movine. Mednarodno ki»arsko srečanje je gotovo eden izmed važnih momentov, ki bodo to zagotovili. Poslušalci so predavatelja toplo pozdravili in se mu z dolgotrajnim ploskanjem iskreno za. hvalili, nakar so predvajali barvne posnetke pokrajine ob Krki, posnetke s kostanjeviških festivalov in končno še film »Vlaki vozijo mimo«, za kateTega je bilo več kadrov posnetih tudi v kostanj eviški šoli, v gradu in Kostanjevici sami. Spored je trajal tri ure in pol. ne da bi bil izmed vseh številnih poslušalcev en sam človek zapustil veliko dvorano Domu kulture. lej izključen iz celjske gimnazije. Živo se spominjam tega dne. Čeravno sva bila s sinem dobra tovariša in mi je vedno vse zaupal, je ob izključitvi samo dejal: »Uboga mama ..c Se istega leta se je vpisal v mariborsko klasiino gimnizijo. Nobene pomoči ni želel od mene. Z inštrukcijami s? je sam vzdrževal. Ko je končal sedmi razred gimnazije, je prišla vojna . . . Karli le bil v nevarnosti, Nemci so ga pričeli zasledovati. 20. oktobra 1941 so aktivisti nekemu mrtvecu podtaknili sinove dokumente. S tem dnem so ga Nemci smatrali za mrtvega. Karta smo odpeljali s tovornim avtomobilom, skritega pod zaboji piva, v Ljubljano. Na žalost je Nemcem kmalu uspelo spoznati prevaro. Od tedaj ni bilo več miru. Z grožnjami in obljubljanjem bogastva so hoteli dobiti od mene za vsako ceno njegov naslov, kar pa Hm ni uspelo. 24. avgusta 1943 je iz ljubljanske ilegale odšel v partizane k XIV. diuiziji. Od leta 1941 ga nisem več videla. Toda dobivala sem od njega pisma in pesmice. Zadnji nje-pov glas je bila pesem »Kje si mati?« V tej zadnji pesmici mi je sin povedal mnogo, vse sem dobro razumela in občutila . . . Njegov glas ni zame nikoli utihnil .. , Danes 22. februarja 1961. ob 17. obletnici njegove smrti, mi še vedno zvenijo njegove besede: 'Glej, ta svet je tudi zate!« — je zaključila Kajuhova mama. Draga mama! Ne samo Vi, mi vsi smo ponosni na Vašega sina pesnika - junaka! S svojimi poezijami je veliko prispeval slovenski kulturi. In ponosni smo na Vas, draga Kajuhova mama, da ste vzgojili sina, ki ga bodo omenjali še porni ročLovi . . . DRAGO KASTEL1C S prireditvami med ljudi Pri nas v Črnomlju menda nI Človeka, ki se ne bi z zanimanjem ozrl na oglasne deske. Vedno so po-lne plakatov s to in ono vsebino. Posebno lepi so tisti, ki vabijo ljudi na kulturne prireditve. Menda tudi nikomur ni Žal, da si jp te prireditve ogledal. Lani in letos se je kulturna dejavnost v Črnomlju močno razširila. Predvsem se naglo vrste odrske uprizoritve. Glavno kulturno žarišče je postala črnomaljska gim- Vladimir Laraut: Alžirska četrt v Parizu (1960) Pomlad na šolskem katedru Tri tedne ni dolga doba, pa vendar zadosti dolga, da si v tem času pridobiš srca učencev prvega in drugega razreda. Bilo je pred dnevi na šoli v Kar-teljevem, kjer so bili — kakor drugod v okraju — na praksi dijaki 5. letnika novomeškega učiteljišča. — Jutri bo tovarišica učila zadnjikrat! Široko so se odprle oči in usta. Otroci so se zamislili: je res že konec? Tiho, kot že dolgo ne, so se razšli na vse strani. Premišljevali so, kje rastejo najlepše rožice. Drugo jutro so spet hiteli v šolo. Niso hoteli zamuditi. Na oknu so opazovali, kdaj bo prišla tovarišica. "-Že gre!« je šlo od ust do ust. Že gre, danes 'zadnjikrat k njim... Nerodno, boječe so vstali. Marinka se je tistavila pred katedrom: »Draga tovarišica! Lepo se vam vsi zahvaljujemo, ker ste nas učili. Tole pa vam damo za spomin,« Majhna vazica z zvončki... Tovarišica se je presenečena zahvalila. Potem je prišla še Marica iz prvega razreda. Samo rokico s šopkom zvončkov je stegnila k tovarišici — z besedami se ni mogla zahvaliti. Danes gredo tako težko iz ust... Svetal pogled, nasmeh — to je bila vsa njeva zahvala. Oči mlade tovarišice, ki bo postala prava tovarišica učiteljica šele čez štiri mesece, so zrle po razredu, po glavicah. Zahvaljevale so se jim za skromno, a talco prisrčno pozornost. Otroci pa so še in še prinašali zvončke, trobentice, mačice... Ko so vse odložili na kateder, je bila na njem prava pomlad. nazija, ki je postavila na oder zelo uspele uprizoritve. Dijaki se zelo navdušujejo za igranje. Na gimnaziji deluje dramski krožek. V krožku je več skupin in lani so postavili na oder -Pero« ln »Drago Ruth«. Uprizoritve zaslužijo pozornost, saj so dijaki vložili vanje veliko truda in prostega časa, se zavzeli ln vživeli v svoje vloge. Za uspeh pa se lahko zahvalijo požrtvovalnemu režiserju tov. prof. Pogorelcu. Ena najbolj uspelih prireditev Je vsekakor »Dnevnik Ane Frank-, ki so jo naštudirali dijaki drugega razreda. Občinstvo je predstavo z zanimanjem sprejelo, saj so še vsem pred očmi grozote minule vojne in tragedije toliko družin. Ne bom se spuščala v presojanje Igranja, rečem pa lahko, da so dokaj dobro zaigrali, še posebno, če upoštevamo, da so bili prvič na odru. To so razumeli tudi gledalci in so jih nagradili z dolgim aplavzom. Vsekakor pa ne bodo ostali le pri tej izvedbi, ampak se bodo spustili tudi na druge odre. Druga skupina pa je naštudirala komedijo »Trinajst jih bo-. Obe Igri j« režiral tov. prof. Pogorelec Poleg gimnazijskih igralskih skupin deluje v Črnomlju KUD »Miran Jare-, ki je pred kratkim uprizorilo komedijo »Dva tucata rdečih vrtnic«. Režiral je tov. Urban-čič. Druga skupina pripravlja komedijo -Tripče de Utolče«, ki jo bo' v kratkem postavila na oder. Osnovna šola pa pripravlja mladinsko igro -Izlet« v režiji tov. prof. Cenčurja. Igralcem smo za njihov trud zelo hvaležni. Ksenija, Vltkoviž Delo občinskega sveta Svobod v Črnomlju Na nedavni seji predsedstva občinskega sveta SPD v Črnomlju so sprejeli ustrezne načrte za izvedbo revije pionirskih Večerna politična šola v Žužemberku Ljudska univerza v Žužemberku je organizirala večerno politično šolo, ki jo obiskuje 17 delavcev in uslužbencev. Predavajo strokovnjaki iz Novega mesta. Program zajema teme: politična ekonomija in ekonomika FLRJ, Znanstveni socializem, delavsko gibanje in subjektivne sile. Za predelavo vseh teh tem je predvidenih 168 M. pevskih zborov, za gostovanja dramskih skupin v občini in govorili o pripravah folklornih skupin za sodelovanje z organizacijami Kulturnoprosvetnega sveta iz Karlovca na veliki proslavi na Petrovi gori. člani predsedstva so pred kratkim obiskali vsa društva v občtoi, kjer so se pogovarjali z društvenimi funkcionarji o novih' nalogah društev po kongresu in se seznanili s problemi in težavami društev. Skušali bodo najti sredstva in oblike za pomoč društvom pri njih delu. V vsako h! So DOLENJSKI USTI Stran 6 ZAKLJUČENO JE XI. ŠAHOVSKO PRVENSTVO NOVEGA MESTA Vrstni isiSn 1 .Psnko, 2» Hsdoviiit@v§ć Zadnje kolo letošnjega šahovskega prvenstva Novoga mesta je spet prineslo presenečenje, Pričakovali smo, da bo Radovanovič s Sitarjem vsaj remiziral, toda slednji ga je za grobo napako kaznoval s porazom. Radovanovič je dalj časa imel precej boljši položaj, toda z eno samo nepremišljeno potezo je podrl vse, kar je prej s težavo zgradil. S to neplanirano zmago je Sitar prehitel Klcvlšarja, ki je v zadnjem kolu z Jenkom le remiziral. Sicer pa Je letošnji turnir, ki jc po kvaliteti nastopajočih brez dvoma najslabši v zadnjih letih, prinesel še več takih preobratov. — Mladinci, ki sicer niso slabo igrali, so si v otvoritvah znali ustvariti obetajoče položaje, toda navadno so z eno potezo vse pokvarili. Odpoved sodelovanja na turnirju vrste boljših šahistov — od mojstrskega, kandidata Skerlja, pr-vokategornikov dr. Goleža in Do-kla pa do drugokategorruikov Pička, Bartolja, Finka, Kranjca itd., je povzročila, da za turnir ni bilo pravega zanimanja. S tem pa še ni rečeno, da turnir ni bil zanimiv. (-—- Šah v sevniški Kopitarni V IS. kolu sevniškega šahovskega prvenstva je prišlo do več presenečenj. Medtem ko sta si favorita razdelila točko, se bori za čim višje mesto na taboli kar precej igralcev. Najbolj proso-1 netljivo je to. da je v zadnjih' petih kolih precejkrat izgubiti Maurer, iki je znan kot dober šahist. Stanje na tabeli po 18. kolu: 1-—2. Rudi Blas in Inž. Franc Mrva — 16 to6k; 3. Marijan Su šteršič — 14,5 točk, 4. Viktor Ko-šak — 12,5 točk (3) itd. J. V. IGOR 1'ENKO — doslej smo ga poznali kot odličnega atleta, zadnje čase pa žanje lepe uspehe tudi kot šahist Zmagovalec turnirja in novi prvak Novega mesta — Igor Penko je Igral od vseh najbolje. To dokazuje tudi njegov končni rezultat, saj mu Jc le četrtoplasirani Klevišar uspel -odščipniti« pol točke, medtem ko je vse ostale brez večjih težav premagal. Kar dve točki za njim je Radovanovič, ki Je v glavnem tudi dobro igral, vendar precej manj zanesljivo kot zmagovalec. V kriti.č- VSE NASE SILE ZA NAPREDEK LJUBLJENE DOMOVINE! Mladina v kolektivu cfin „rjjr:-r.irir-> NOVO MESTO PROTI VSEM BOLEZNIM MODERNEGA ČASA : JEJMO RAZUMNEJE! (Nadaljevanje in konec) DIETA ZA ŽELODČNO BOLNE Nobene bolezni prebavil ni mogoče uspešno pozdraviti, če bolnik korenito ne spremeni prehrane. Zdravnik-specialist zato zmeraj poleg zdravil na.sveluje bo>!niku tudi jedilni list, po katerem se mora ravnati. Katere jedi so dovoljene? Mleko po želji, sladkano z mnogo sladkorja, ječmenova kava, zdrob z maslom in parmezanom — riž s parmezanom in malo paradižnikovega soka — testenine, zabeljene z maslom, s parmezanom in s sokom presnega paradižnika ali z olupljenami paradižniki — beli kruh — prepečenec — keksi — mehko kuhana jajca — trdo kuhana jajca — sveže presno maslo — belo meso, kuhano — kuhan piščanec — kuhana pusta riba — kuhan krompir, zabe-ljen z oljem, slan — pasirana zelenjava — dobro kuhana zelenjava — sadni kompot, dobro sladkan — sadna hladetina — med — sladkor po želji — smetana — slaščice — čaj. Prepovedane jedi. Vse alkoholne pijače — prevroče ali premrzle pijače — sladoled — kava — ribja juha — gobe — olive — mastna goveja juha — juha v kockah — mesne omake — prekajeno meso — kis — pomaranče — limone — oranžada — limonada — grozdje — poper — papriko — dišave — gorčica — orehi — lešniki — mandlji — kostanj — nezrelo sadje — solata s kisom — paradižnikova solata — pikantni siri — sirček — divjačina — raki — svinina — jajčne jedi — ocvrta jajca. LEDVIČNA DIETA Dovoljene jedi. Pijemo lahko čisto vodo, ki ji po možnosti dodamo nekaj limonovega soka- Mleko (tudi razredčeno: 3/4 mleka in 1/4 mineralne vode). Bleda kava in bled čaj. Kruh naj bo dobro zapečen, malo slan ali sploh neslan. Prepečenec, keksi, piškoti. Vse jedi malo solimo. Belimo s prašnim oljem ali surovim maslom. Testenine, zdrob in riž v mleku. Zelenjavne juhe. Solata, cikorija, endivija, zelje, ohrovt, korenje, paradižnik, zelenjava. Povrlnine naj bodo dobro kuhane in zabeljene z oljem! Teletina ali piščanec (kuhano ali pečeno, neslano). Rumenjaki, kuhani. Sveže ribe, kuhane ali pečene na žerjavici. Svež sir, ne pikanten. Presn'o sadje, dobro zrelo. Grozdje. Sadni kompot in sadna hladetina. Prepovedane jedi. Vse alkoholne pijače, tudi pivo. Močna kava. Dišave in začimbe. Mesne omake in goveja juha. Bc-> luši, gobe, suha povrtnina. Vse vrste težkega mesa, zlasti svinina. Konservirano ali prekajeno meso. Jetrca in drobovina. Nasoljene predjedi. Nezrelo sadje. Sladoled. Slaščice s kremami. DIETA ZA DEBELE LJUDI Dnevna količina kalorij, ki jih prejme debela oseba s hrano, naj ne bo večja od 1500 do 1300. Glavna težnja diete je, da je treba čimbolj omejiti maščobe — tudi jajčni rumenjak in ogljikove hidrate (kruh, testenine, močnale jedi). Priporočljivo pa je pusto meso (izključena svinina) in puste ribe. Prehrana naj vsebuje čimfnanj tekočin (juhe, sokovi, omake, pijače), naj bo le malo soljena zalo da telo laže izloča odvisno vodo. Omejiti je treba ali se sploh odpovedati alkoholnim pijačam (tudi pivu) in pijačam nasploh. Močno omejiti testenine in kruh, v zmernih količinah so dovoljene slaščice in sladoled. Zelo koristno jc uvesti v dieto vsake dva do tri tedne dan posta; tedaj je dovoljeno zaužiti v 24 urah le pol litra mleka in eno banano. Oseba., ki se drži diete, naj se izogiba telesnim naporom in intenzivnemu športnemu udejstvovanju. Veliko gibanja na prostem zraku, kopeli v morju. Ti splošni nasveti so seveda namenjeni ljudem, ki so se odebelili zaradi preobilne hrane, kar je najbolj pogosto. Tistim, katerih debelost je posledica nepravilnega delovanja žlez, predpiše način zdravljenja in prehrane zdravnik-specialist. Se kratek načrt dietičnega režima: Zjutraj ob 7. uri skodelica kave ali čaja, kos prepečenca ali nekaj keksov, ob 13. uri 100 gramov mesa ali ribe, zelenjava, krompir (10 gramov); 1 jabolko ali pomarančo, 2 keksa. Ob 20. uri 1 jabolko ali pomaranča ali banana, 2 keksa. Tedensko štiri grozde. 3 del vina dnevno. Dva kozarca vode ob vsaki jedi. Za kosilo in večerjo lahko tudi 50 gramov zelc-njadne juhe, 80 gramov testenin, zabcljenih z maslom, po! litra mleka. Zraven lahko paradižnikovo omako, pripravljeno iz drveh ali treh kuhanih in pasiranih paradižnikov, zabcljeno z žBco olja ali masla, kuhano 15 min rt. nih položajih se Je vedno dobro /.našel in namesto pora-zov beležil image. Vrstni red XI. prvenstva Novega nesta za leto 19G1: 1. Igor Penko 11 in pol točk, 2. Aleksander Kadovanovič — 9 in pol točk, 3. Slavko Sitar '9 točk, t. 2an Klevišar 8 in pol, 5. Franc Jenko 7 točk, S.—7. Zdravko Mestnik in Viktor Cujnik po G točk, s. 1'erdo Avsec 5 in pni; sledijo še Ivan lic in Marko Pieek (4 točke), Mihclin (3), Adamič in Luštck (2). Turnir Je Končalo 13 igralcev, ker je po 5. kolu zaradi bolezni izstopil mladinec Mrvar. Kako bo 2 letošnjim okrajnim prvenstvom, ni šc nič znanega, ker bo Okrajna šahovska zveza o tem razpravljala !ele marca. Po vsej verjetnosti bo prva petorica šahistov s prvenstva Novega mesta dobila pravico Igrati na okrajnem prvenstvu, razen njih pa šc mojstrski kandida' Skerlj, ki je- bil lani drugI na okrajnem prvenstvu. fm Pokal za črnomaljske strelce je oddan V počastitev občinskega praznika v Črnomlju je organiziralo občinsko strelsko društvo moštvene tekme v streljanju z zračno puško', — Zmagalo je drugo moštvo ••Svobode- — Kanižarica z 246 točkami. Slede »Svoboda« - Kanižarica I, moštvo ObLO Črnomelj ter BELT II in BELT I. Za tretjo zaporedno zmago v tem tekmovanju je prejelo moštvo -Svobode- — Kanižarica prehodni pokal v trajno last. Najboljši posamezniki v tem tekmovanju so biil Jože Macele s 86 točkami. Alojz Spekič s 53 in Franci Klevišar z 82 točkami — vsi trije člani »Svobode« — Kanižarica. -pb- Kadar zaradi nedelavnosti odbora trpi de*© društva... 22. februarja je bil v Črnomlju občni zbor TVD Partizan. Udele-žiilo se ga jc komaj 30 članov In članic, čeravno' Jih je dosti več. Predsednik društva Jc dal zelo skromno delovno poročilo, le katerega je bilo razvidno, da so bili v društvu mno;ro bolj de-lavni alani, zlasU glede na zlet-ne priprave, kot odbor. Sklepi zadnjega občnega zbora nieo bili v celoti uresničeni, čemur je deloma kriv upravni odbor, deloma pa so bila kriva premajhna sredstva, kot je itzjavil predsednik. Nič obširnejše ni bilo poročilo načelnika, ki je funkcijo prevzel »na silo«. Ko smo slišali v Sevnici? Kopitarna v Sevnici hi nujno potrebovala za širjenje svojega obrata kovinske galanterije tudi sedanje prostore sevniškega AiMD, ki so v Isti stavbi kot delavnica. V zamenjavo bi jim zgradili nove. O Ioltaciji pa je precej mnenj. Ne-, kateri so za to, da bi novi dom AMD stal na križišču ceste proti Trebnjemu, kjer naj bi stala tudi bencinska črpalka; drugii m so bolj za to, da bi dom stal v jami pri Šmarju, zraven blokov, kjer nameravajo čimprej graditi garaže za privatne avtomobile. V zvezi z drugo varianto je tudi misel, naj bi se v prostorih AMD poiskal kakšen kotiček za ostale sekcije Ljudske tehnike, kar bi bilo mno- go bolj smotrno, kot zgraditi zanje posebne prostore. Morda pa bi kazalo pritegniti k razgovorom še ostale interesente (n. pr. Društvo prijateljev mladine), ki tudi potrebujejo svoje prostore. Prav bi bilo, ko bi odbor krajevne orga-' nizacije zbral vse želje in jih poskusil usmeriti v skupen cilj. poročilo blagajničarke, pa smo videli, da sredstva, s katorpmi je društvo razflolagailo, le niso bila tako majhna. Žal, gospodar ni dai poročila, da bi zvedeli še za premoženjsko stanje. Razprava je pokazala, da jc stanje v društvu zelo slabo. Nekoč populairna črnomaljska atletika preživlja krizo, zaradi nedelavnosti članov upravnega odbora in tehnične komisije pa je društvo čestokrat trpelo. Udeležba članstva je bila, kakor smo že poudamiili. zelo slaba pač pa sc je občnega zbora ućle-lotžilo večje število predsitaMni-kov oblasti, organizacij in podjetij. Videti Je bilo. da se obča. na, SZDL in ostali zelo zanimajo za delo Part-foania. Podpredsednik ObLO tovariš Košiir je jasno povedal, da tako delo, kot je bilo v preteklem letu, ne more roditi uspehov in da zato društvo ne more zahtevati posebne po-* moči. Najprej Je potreben točen program dela, nato pa lahko občina priskoči na pomoč tudi z združevanjem sredstev za telc-snovzgojne organizacije, ki bi jih razdeljeval Svet za telesno vzgo- Obračun dela pri sevniškem TVD Partizan Predzadnji petek zvečer so se v dvorani svojega doma zbrali člani sevniškega Partizana na redni letni občni zbor. Bogata poročila in razprava so potrdila, da Je to društvo med najboljšimi v okra- 2gi1 je razprava le preveč zašla saj Je bilo večinama govora o kinu. novem projektorju itd.. m::nj pa o telesni kulturi. 261 aktivnih članov (vseh skupaj je blizu 400) je dovolj močna organizacija,, ki bi lahko imela več sekcij in športnih panog, toda manjka vodilnega kadra. Tega ne bo, dokler ne bo zrasel iz lastnih Posebno spodbudna je misel, da bi bolj kot doslej uvajali telesno vzgojo v obliki športnih aktivov tudii v kolektive, vsaj v večjih gospodarskih organizacijah. Ker se . pripravljajo na ustanovitev občinske zveze, so na zboru izvolili 25 delegatov za usta- novno skupščino občinske zveze teilesnovzgojnih društev in novo upravo društva. jo ObLO tistom društvom, ki bi pokazala največjo aktivnost. Za njim je govoril sekretar obč. odbora SZDL tov Kordič. ki Je poudaril da Je letos, ko praznujemo ao-letnico vstaje. treba storiti mnogo več kot doslej. Tudi zastopnika okrajne zveze Partizana ta Novega mesta sta pozdravila občni zbor in povedala nekaj svojih misli Izvoljen Je bil nov 13-članski upravni in 3-o'.anski nadzorni odbor. Ta bo moral najprej sestaviti podroben delovni načrt, ki so ga predvideli že na tem občnem zboru, redno pobirati članarino, razširiti dejavnost Partizana, pomladiti redno vadbo, urediti vprašanje društvenih pro. štorov za shnnnjtvanje rekvizitov in za sestanke, začeti s pri- • vii za gradnjo nove telovadnice atletiko in ostale panoge pa dvigniti na tisto višino, ki so jo že nekoč dosegli, ter še mnogo drugega. Ob koncu moramo omeniti, da je društvo kljub naštetim težavam doseglo uspehe saj je sodelovalo na Zletu bratstva in enotnosti in jc bilo celo organizator rokometnih m nogometnih tekmovanj. V bodoče naj strnejo svoje sile in. če bodo delovni, bodo tudi sredstva na razpolago 1'pamo, da bodo vsi člani spet aktivno delali, tudi tisti, ki niso prišli na občni zbor. da se bo v društvo vključilo še letpo število novih članov in da bo tako napredovala v športu in telesni vzgoji. Sf. Pred ustanovitvijo okrajnega iehnično-propagandnega servisa Vse večji in hitrejši razvoj Industrije in tehnike postavlja pred nas vprašanje o sodobnem in hitrem posredovanju znanja, ki ga razširjajo družbene organizacije s pomočjo delavskih univerz, gospodarskih orgianizacij in ustanov. Glede na način dela z odraslimi tudi ne moremo mimo vprašanja, kako jc treba razne pripomočke izdelati, uporabiti in razdeliti. Izdelave, nabave in posojanja raznih učil (ter podobnih uslug) žal pri nas ne poznamo. S tem se doslej ni še nihče resneje ukvarjal. Ustanove in druga središča si pomagajo tako. kot si pač znajo; največkrat se zatekajo k »sosedom«, ne znajo pa uporabiti tistega, kar že imajo. Torej sredstva so, a so največkrat neizrabljena. Tn naj omenimo razna stojala, zidne liste pa tudi flanelo-grafe, diaprojektorje, epidiaskope, kinoprojektorje, magnetofone, zvočnike, plošče, filme, diafilme in raznovrstna učila za modernejši ponk. Vse to je lep del tega, kar bi lahko uporabili. Sicer še nimamo podatkov o vsem, kar imamo v okraju. Vemo, da je na šolah precej diaprojektorjev TOS, pa jih ne znajo docela izkoristiti. Tudi kinoprojektorjev jc precej, a so marsikje r nezadovoljivem stanju. Ko navajamo vse to, je treba pripomniti, da se vedno bolj čuti potreba po vzgoji tistih, ki naj bi s tehničnimi napravami upravljali. Vemo,, da zahteva vsak stroj veščega delavca. Naj omenimo šc, da se zelo čuti pomanjkanje zvočnikov v večjih središčih (n. pr. v Novem mestu) in razsvetljave. To opazimo zlasti ob proslavah in praznikih. Vse te pomanjkljivosti bi lahko odpravili z ustanovitvijo okrajnega propagandno-tehničnega servisa. Taki servisi so že v Mariboru, Celju, Ljubljani in Kranju in že uspešno delajo. Bilo bi prav, da bi se tudi na Dolenjskem razvil tehnično-propagandni servis. Pogojev je dovolj, nedvomno pa bo treba precej sredstev, s katerimi bi nabavili nekatere aparate ter uredili delavnice in druge prostore. Prepričani smo, da bodo razen oblasti pomagale še družbene in gospodarske organizacije. Pripravljalni odbor za ustanovitev tega servisa, ki že začasno deluje pri Okrajnem zavodu za izobraževanje odraslih, naproša vso našo javnost, da pomaga pri ustanovitvi. MARIJAN TRATAR Uspehi in težave v Stopičah Pozdravljamo mladino v novomeškem okraju! Mladina kolektiva OPEKARNE U PREČNI Po nedeljskem koju Športne napovedi, ki je prineslo kopico presenečenj, zlasti v nogometnih srečanjih italijanske lige, je spet prišlo do precejšnjih sprememb v vrhu lestvice uredništev listov, ki Imajo najboljše napovedovalce. — Ljubljanski Polet, ki se je že zadnjič prerinil v ospredje, je tokrat zamenjal mesto z Dolenjskim listom. Predstavnica našega lista namreč pri napovedovanju rezultatov ni imela sreče: uganMa je le 3 ^rezultate in to je povzročilo, da le Dolenjski list zdrsnil na 2.-3. mesto. Drugo mesto si deli z Večerom, oba pa sta zaostala za vo-dečim Poletom za dve točki. Vrstni red v tem kolu: TT — 7 točk, Gorenjski glas. Polet in Ve. čer 6 točk, Delo in Slovenski Jadran i točke, Dolenjski list, Celjski tednik, Ljubljanski Dnevnik in RTV Ljubljana po 3 točke. V skupni oceni je po tem kolu v vodstvu Polet s 33 točkami pred Dolenjskim listom in Večerom z 31 točkami, nato pa sledijo Slovenski Jadran - 30 točk, Delo 28 točk. Gorenjski glas, Celjski tednik, TT in RTV po 27 točk in zadnji -Ljubljanski Dnevnik — 2C točk. In kako bo v novom kolu — v nedeljo, 5. marca? Tokrat smo za predstavnika našega lista izbrali spet aktivnega tekmovalca, ln 61-cer šahista. Ravno šahisti so imeli doslej pri napovedovanju lepe u-spehe, zato upamo, da se bo rudi nedeljski predstavnik našega lista — mojstrski kandidat Tone Skerlj iz Novega mesta, dobro odrezal. Njegova napoved za nedeljsko kolo, v katerem zadnjikrat prevladujejo tekme italijanske lige." se 1. 1. 2, - 0, 1, 0, - 1, 1, o, -0, 1, 1 (rezerve 1, 1, 1). fm Pred dnevi Je v Stopičah dajalo obračun dela v pretekli sezoni društvo Partizan. KJub težavam, ki jih društvo ima. ga lahko štejemo med agilne, saj je lani na ztlet poslalo kar 120 nastopajočih na Pohod ob žici okupirane Ljubljane pa sta šli dve stopiški ekipi. Razen tega so se člani društva udeleževali še drugih republiških in okrajnih tekmovanj. Društvo goji danes namizni tenis, atletiko in mali nogomet, in seveda člani tudi redno telovadijo. Vprašanje vodnikov rešujejo tako. da pošiljajo svoje ljudi na seminarje in tečaje. Med najaktivnejšimi člani jO t.iiinfea društva Nevenka Hr-njak načelnica Milka Regina in predsednica društva Fanči Novak. Ker ni finančnih sredstev (saj so od leta 1958 dobili od občine komaj 25.000 dinarjev dotacij), doslej niso mogli urediti te-lovadišča in nabaviti rekvizite. Na tem občnem zboru pa so spre jeli sklep, da bodo to čimprej uredili V načrtu imajo tudi letos udeležbo na pohodu Ob žici okupirane Ljubljane, veči tekmovanj v namiznem tenisu, začeti z odbojko ter prirejati kulturne prireditve. Mladinci mizarji bodo sami izdelali mizo za Igranje namiznega tenisa. Skoda, da niso že prej vabili na občne zbore zastopnika Okrajne zveze partizan; ne vemo. ali iz prevelike skromnosti ali Je vzrok kje drugje. V bodoče želimo pridnim Stopičanoim še mnogo uspehov in-jih lahko stavljamo za vzgled ostalim društvom! Sf. Stara mati in stari oče čuvata otroke Sele nedavna anketa, ki so jo izvedli v Beogradu, je odkrila Beograjčanom, kako velikega pomena sta za večino družin — stara mati in stari oče. To so družine, kjer sta oba zakonca zaposlena in postavljena čestokrat pred kočljivo vprašanje: komu prepustiti otroke, ko sta v službi? Pri tem sta stara mati in stari oče nemalokrat rešitev. Anketa je pokazala, da 41 odstotkov staršev-delavcev prepusti otroke skrbi dedka in babice, star-šev-uslužbencev pa celo 56 odstotkov. Ne recite: »r našem kraju pa nikoli nič ne Diše«; rate se odločite in nam napišite, kaj je pri vas novega! Upravljavke v Konfekciji papirja PIONIRJEM — reševalcem nagradne križanke! Do 24. februarja ste nam poslali 0G8 pravilnih l'ešitev nagradne križanke »Na klanč-ku«, žreb pa je izbral 10 nagrajencev: 1. nagrado — 1500 din dobi Antonija Frankovič, Jurčičeva 8, Brežice; 2. nagrado — 1000 din dobi Peter Medved, Sinji vrh 27, p. Vinica pri Črnomlju; 8 knjižnih nagrad (slikanico NEPOKORJENI BREGOVI) pa dobe: Tončka Kočcvar, Bojanja vas 18, p. Metlika; Vasja Tauorskv, Maribor. Tomšičeva 9; Majda r>ohte, Scntrupert 50; Romana Miklavčič, Irca vas G, p. Novo mesto; Metka Lupšina, Ob potoku 11, p. Videm-Krško; Olga Ilič, Deligradska 2, p. Požarevac; Vida in Jani Ru- par, Start trg 2, Ljubljana, in Lado Skulj, Ljubljanska cesta 13, p. Kočevje. Vsem reševalcem in rešc-valkam lepa hvala za pozdrave in dobre želje v pismih! Kmalu bomo objavili spet novo pionirsko nagradno križanko, dotlej pa Vas lepo pozdravlja Vaš DOLENJSKI LIST Rešitev nagradne križanke Vodoravno; 1. bor, 4.redek, 6. Oregon, 8. ognjenik, 10. to. 13. Ati. la, 12. nova, 13. AC, 14. to, 16. poči. 17. starost, 20. satclJti. 22! oder, 23. korakamo, 24. užaliti. Navpično: tt. Bern, 2. odeja, 3. regetati, 4. rogovila, 5. konica, 7. Nil. 8. otoček, 9, katoda. 12. nota, IS. osel, 16. pur, 17. sto, 10. rož, 10. tri, 20. so. 21. IM. Mimo tovarne celuloze in papirja in skozi njen lesni pr<,štor vodi pot do podjetja Konfekcije papirja. Obiskal: smo to podjetje ter zaprosil: predsednico delavskega sveta tov. Angelo Jazbec za razgovor. Odzvala se je naši prošnji in nam na zastavljena vprašanja odgovorila: Kaj proizvajate v vašem podjetju? Glavni proizvod je ciklostil papir. Proizvajamo ga dnevno 5 tisoč kg. Nadalje izdelujemo koničaste vrečke (dnevno 200 kilogramov), papirnate vrečke (600 kg), ading role za računske stroje (1400 kom), blok« raznih velikosti (500 kom) ir pisarniške mape (3650 kom). Surovine nam dobavlja Tovarna celuloze in papirja. Kakšni so delovni pogoji žene v podjetju? Delovni pogoji niso najboljši. Delamo v pretesnih prostorih. Z vselitvijo v nove prostore avgusta letos se bodo tudi delovni pogoji zaposlenih izboljšali. Zaposlili bomo novo žensko delovno silo, s tem pa se bo proizvodnja podvojila. In delež žena v skupni proizvodnji podjetja? Največ je zaposlenih žensk, saj jih je v podjetju okoli 30. dve ženski, na 11. v delavskem svetu Lansko leto so ženske v gradnjo nove tovarne vložile mnogo truda, saj so opravile kar 600 prostovoljnih delovnih ur. ženske se aktivno udejstvu-jejo tudi v organih družbenega upravljanja. V upravnem odboru podjetja sta zastopani Kako je pri vas urejeno glede ostalih pravic zaposlenih žena? Uprava kot organi delavskega upravljanja v podjetju so posebno pozorni na pravice, ki gredo zaposlenim ženam. Nosečim ženam olajšamo delo, žene se močno poslužujejo toplega obroka hrane, ki stane le 30 dinarjev, čas za malico pa je odrejen na pol ure. Delamo sicer v dveh izmenah, toda ni nočnega dela, niti ni lela ob nedeljah in praznikih. Kakšne so vaše osebne želje pri nadaljnjem razvoju podjetja? Čimprej v nove prostore! Nadalje želim, da bi se delovna disciplina nekoliko zaostrila. To pa bo moč doseči le z zaposlitvijo mojstra in tehničnega vodje, ki bi vodila in organizirala delo v našem podjetju. Drago Kastelic Več sodelovanja! V letošnji zimski sezoni smo imeli v Dobovi zdravstvenoprosvetni tečaj, ki ga je organiziral okrajni odbor RK. Program tečaja se jc letos popolnoma spremenil. Razen zdravstvenih predavanj je bilo precej teorije in prakse na temo Stanovanjska kultura in prehrana. — Zdravstveni del je vodila Jožica Rccar, ostalo pa Ana Rcgović s pomočjo Ivanke Polovičcve. V času tečaja je bilo tudi zdravstveno predavanje s predvajanjem filma, ki ga je imel ing. Ivo Zobce. Tečaj se Je zaključil 18. februarja. Zaključka so sc udeležili tudi predsednica občinske komisije za zdravstve-noprosvetne tečaje Ivanka Ostrelič, predsednik krajevne organizacije RK Franjo Vadnjal in ravnatelj šole. — Tečaj je dal ženam in dekletom mnogo koristnih napotkov, ki jih bodo lahko s pridom uporabile doma v skrbi za zdravje in zdravo prehrano svojih družin. Tako je izjavila na nedavni seji Okrajnega odbora Društva prijateljev mladine v Novem mestu predsednica republiške-Ta odbora Olga Vipotnikova. , vojaščine prostega mesarskega pomočnika in vajenca sprejrhe taScoj Mesnica s klavnico. Dol pri Hrastniku. Našel sem očala z debelimi stekli. Lastnik jih dobi v Potovalnem uradu. Novo mesto. Uslužbenec se želi spoznati s prijazno in pošteno dolenjsko deklico, staro 22-25 let. visoko '.65-160 cm. Tajnost strogo zajam, čena. Iz prijaznosti odgovorite na: Gorjenski 400, Naklo na Gorenjskem, poštno ležeče. mmmm Ob bridki izgubi mojega moža Franca Prijatelja iz Smihela pri Novem mestu se iskreno zahvaljujem vsem. Id so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence. Zahvaljujem se tudi osebju internega oddelka novomeške bolnišnice za vso skrb. posebej pa dr. Vodniku za nesebično pomoč v njegovih zadnjih urah. Prav lepa hvala gasilskemu društvu in predsedniku Pečnlku 3a orrl^niziacljjo pogreba, godbi in pevcem iz Novega mesta, kakor tudi govornikoma za tople poslovilne besede. Zalujmča žena Ana Prodaja osnovnih sredstev Zairadi predvođene reorganizacije podjetja GOZDARSKO-LESNE POSLOVNE ZVEZE NOVO MESTO ima inavedeno podjetje po sklepu delavskega sveta z dne 25. n. 1961 naprodaj razna odviSna osnovna sredstva. Licitacija bo S. marca ob 9. uri na sedežu podjetja Društveni trg i. Vpis otrok v I. razred osnovne šote Upra\43aijstvl Osnovnih t»ol I. in II. v Novem mestu obveščata, da bo vpisovanje novincev v I. razred od vštetega 4. marca do 8. maroa 1961 vsak dan od 8 do 13. ure. V poštev pridejo otroci, rojeni leta 1954; vpišejo pa se lahko tudi tisti, ki bodo izpolnili do konca leta 1961 šest let in pol, če bodo priložili zdravniško spričevalo o telesni ln duševni razvitosti ter če bo sprejem dopuščala zmogljivost šole. K vplisu naj prinesejo starši izpisek iz matične knjige oziroma rojstni list in potrdiilo o cepljenju. Vpisovanje bo v pisarni Osnovne šole L Predavanje ZR0P v brežiški občini Obveščamo, da bodo predavanja ZROP v nedeljo. 5. marca, ob 9. uri dop. v Dobovi, Kapelah, na Bizeljskem; v nedeljo, 12. marca, ob 9. uri dopoldan v Cerkljah, Artičah in Pišecah; v četrtek. 9. marca ob 16. uri pa v Brežicah. Udeležba je obvezna! PREKLICI Izgubil sem zdravstveno Izkaznico št. 600110 in jo s tem pre- NOVO MESTO V času od 20. do 27. februarja je bito rojenih 23 dečkov in 32 deklic. Porok ni biio. Umrli so: Fani Vuga, gospodinja z Lisce stara 65 let; Anton Petric, kovač iz Zalovič. star 61 let: Anton Nahtiga.Ragov log« zaprt. V začetku Je bil potreben le popravili. ker pa se zanj nihče ni zmenil, se je pred tedni del mostu kar podrl. Tako Park otrokom ni dostopen, zlasti ne tistim, ka jim Je namenjen _ najmlajšim, ker se z otroškimi vozički po stezi pod Grosovo vilo ne da priti vanj. Tudi igrišče nad Loko je skrajno zanemarjeno, ker v neposredni bližini gra. de novo pasto. Matere z otroki nimajo kam11 iti. Mnogi v mestu Se nimajo sončnih stanovanj ne balkonov, kjer .,bi lahko otroke sončili; ti Jjudje so prisiljeni Jnalčke voditi-v park. da ne bi "ili obsojeni na temo in prah v •hieštUJ Kam s temi otroki v le-Kh pomladanskih dneh? Naše mesto se ponaša v zadnjem čsGu z mnogimi novostmi, da pa v njem ni prostora ne razumevanja za otroška, igrišča 'e orava 'sramota! ■ V ponedeljek. 27. februarja. Je ljubljansko Mestno gledališče Eostovalo v Novem mestu z In-goličevim »Tajnim društvom PGC«. igralci, med njimi Franek Trefalt, znan iz domačega filma *esna. tokrat, v \f.nsi načalnika tabornikov, so navdušili naše^ občinstvo, posebno mladino, ki je je bito največ v dvorani. Ljub-l;>msikiim umetnikom se zaihva-ljujemo za prijetno popoldne in upamo da nas bodo kmalu spet obiskal*. Popoldanskih predstav si še želimo 1 13 Na ponedeijskem živilskem trgu ni bilo nič posebnega. Kot običajno so prodajaW solato, motovileč, radič, šp«inačo po SO din krožnik, čebulo, česen, peteršilj. zelje, redkev po kosih. (Cene so odvisne od kakovosti artiklov in dobre volje prodajalk). Jajca so bila po 18 din: teloh ln vresje v šopih po 5 din; kislo repo in zelje po. 60 din kg; dobiti Je bi. lo tudi semena in pletenine iz domače volne, El Gibanje prebivalstva. Rodile so: Ivanka Kovačič iz Kolodvorske 2-deldico, Marirja Sinkovič iz Kaslclčeve 4-dečka in Frančiška Erbežnik iz Ulnce talcev 4 - deklico. Porok in smrti ta teden ni bilo. — Ponesrečil se Je Janez Derganc. ključavničar iz Pader-šičeve 2, ki si je v delavnici na steklenih vratih obrezal desno roko. Letos smo v izobraževanju mladine dosegliMepe uspehe; o tem pričajo večerne mladinske politične šole, ki so jih občinski komiteji LMS organizirali v Novem mestu, Krškem, Sevnici. Brežicah in Črnomlju. Skupno obiskuje te šole okoli 150 mladincev, ki bodo v kratkem opravljali izpite in tako absolvirali MPS. Na vseh srednjih šolah delajo , marksistični krožki; tak krožek dela tudi v Straži pri No-'/;>m mestu. Razen tega moramo omeniti vrsto zanimivih poljudnoznanstvenih, političnih in drugih predavanj. Mimogrede po šmarjeti % 19. februarja je bilo v šmarješki šoli predavanje o kmetijstvu. O raznih kmetijskih vprašanjih je govoril tovariš Dobršek iz Novega mesta. V Šmarjeških Toplicah pa so dekleta in gospodinje poslušale še predavanja v okviru Rdečega križa. # Mladi-rtskt aktiv v Šmarjeških Toplicah, ki šteje že 20 članov, se pripravlja za proslavo dneva žena. V načrtu imajo tudi več študijskih sestankov. $ Gasilsko društvo o Šmarjeti, ki bo letos praznovalo 50-letnico obstoja, bo 30. aprila razvilo svoj prapor. V ta namen so že zbrali 58.000 din. Imena podpornih članov bftdB vpisana na zlatih in srebrnih žebljičkih, ki jih bodo pritrdili na palico prapora. 0 Ob sončnem mrku so imeli učenci šmarješke šole športni dan. Najprej so opazovali sončni mrk, nato pa sn izvedli več tekmovanj in igar. V odboj'ki in rokometu so zmagali učenci 8. razr. proti sedmemu, medtem ko je v igri »med dvema ognjema« 7. razred premagal, 8. Pri atletskom tekmovanju se je najbolj odli-' koval učenec 8. razreda Vidmar, ki je zalučal kopje 33 m, kroglo (3,80 kg) pa 11 metrov. Nadalje je Ilovar iz istega razreda skočil v daljino 3 3 m, Jerele pa v višino 1,25 m. D. P. Delo občinskega Društva inženirjev in tehnikov v Črnomlju Občinsko društvo inženirjev in tehnikov (DIT) v Črnomlju združuje šest društev z 62 člani. Najbolj delavno je društvo rudarskih inženirjev in tehnikov v Kanižarici. Občinsko DIT je sodelovalo pri pretresanju predloga o petletnem perspektivnem planu ter občinskega programa za leto 1961. Sedaj pripravlja skupen sestanek vsega članstva, na katerem bo govoril o perspektivnem razvoju črnomaljske komune njen podpredsednik Franc Košir. Društvo se trudi, da bi se iz vrst njegovih članov čimprej osnovala investicijska grupa, katere naloga naj bi bila nuditi pomoč gospodarskim organizacijam pri izdelavi investicijskih programov in projektov. Pomanjkanje strokovnega kadra je namreč v občini še vedno občutno: to velja zlasti za obrtna podjetja. - pb - Mali oglas v domačem tedniku — zanesljiv uspehi 13. »Ranjen? Bodite no pametni!« je odgovoril doktor. »Zadela ga je kap, kot sem mu onkrat prerokoval. Pomirite se, mati, pojdite k možu in mu nič ne povejte, kaj se je tu-Ie pripetilo.« Moral sem prinesti skledo vode. Tedaj je doktor zavihal kapitanu rokav in odkril mišičasto roko, ki je bila vsa do kraja tetovirana. Razločno sem videl napisano njegovo ime »BiH Bones« in blizu rame so bile narisane vislice, na katerih je bingljal mož. Doktor mu jc odprl žilo in čez čas je tudi kapitan odprl oči. 14. Potem je nakremžil obraz, pogledal zdravnika in zaklical: »Kje je Črni pes?« »Tule ni nobenega Črnega psa,« je dejal doktor, »seveda, če ne mislite morda samega sebe. Pili ste rum in zadela vas jc kap in če boste tako nadaljevali, boste kmalu od-romali v krtovo deželo.« Pobrala sva ga s tal In g3 z združenimi močmi spravila po stopnicah do postelje. Glava mu je padla na blazino in spet sc jc onesvestil. »Naj leži teden dni,« je dejal doktor, »tako bo zanj najbolje in za vas vse.« 15. Okoli poldne sem nesel kapitana nekaj hladilne pijače. Toliko me je moledoval za kozarček ruma in sc mi dobrikal, da sem mu ustregel. Nato jc spregovoril: »Teden dni ne smem ležati, sicer mi prinesejo semkaj črno pismo. Lopovi, sodrga, ki bi rada kradla, kar je last drugega. Prav nič se jih ne bojim, tovariš. Razviti hočem še eno jadro in jih spet speljati na led. Ali si videl, Jim, mor-jiarja danes. Črnega psa? To jc hudoben človek, toda drugi so šc večji hudobneži.« 16. Cez čas je nadaljeval: »Polastiti se hočejo moje mornarske skrinje. Ce pridejo s črnim pismom, sedi na konja in odjezdi k onemu doktorju Skazi in mu reci, naj skliče vse, kar leze in gre, kajti tu bo zasačil ladijsko moštvo starega Flinta in naj pobije vse, vse, kar je še ostalo živo. Bil sem prvi podčastnik gusarja Flinta in edini vem, kje je tisti "■3.1. Dal mi je zemljevid, ko je ležal na smrtni postelji, toda glej, da boš molčal, dokler mi ne prineso črnega pisma ali dolder ne zagledaš Črnega psa ali pa mornarja z eno nogo.« Umetni zobje za krave Tovarna v Sandvikenu na Švedskem, ki izdeluje razne predmete iz jekla, pripravlja proizvodnjo — umetnih zob za krave! Pobudo so dobili iz Južne Amerike, od tamošnjih živinorejcev, ki imajo velike težave: trava je namreč zelo trda in krave rade izgubijo svoje naravne zobe. Neki farmar si je pomagal z neke vrste jeklenim zobovjem za krave in bil prav zadovoljen z uspehom. To so zvedeli v tej švedski tovarni in sklenili, da uresničijo in izpopolnijo farmarjevo zamisel. Upajo, da bodo svoj proizvod prodali največ prav v Južno Ameriko Samo 80 kilometrov V Angliji je največja dovoljena hitrost za avtomobile 80 kilometrov na uro. Ta odlok so izdali pred kratkim zato, da bi zmanjšali število avtomobilskih nesreč, ki so v zadnjem času stalno naraščale. 1.aprila-popis prebivalstva V vseh krajih potekajo obsežne priprave za popis prebivalstva, ki bo od 1. do 7. aprila. V zveznem zavodu za statistiko, ki organizira tretji povojni popis, so pred kratkim^končali posvetovanje z republiškimi inštruktorji. Le-ti bodo na posebnih tečajih seznanili z metodami in tehniko popisa najprej okrajne in občinske organe, preko njih pa se bo okrog sto tisoč popisovalcev pripravilo za svoje delo. gg Letošnji popis bo obsežnejši in bolje pripravljen kot prejšnji: zajel bo »širši program-", ki ga priporočajo na Popis bo obsežnejši kot dosedanji in bo vseboval tudi nekatere novosti po predpisih posebnega zakona REKLAMA Fotograf je razobesi! no" cenik: »Slike, kakršni ste v resnici: 200 din; slike, kakršni mislite, da ,ste: 400 din, slike, kakršni bi radi bili 700 dinarjev.' NAIVNEŽ »Ali boste poklicali na pomoč, če vas pol)ubim?)i '■Kako? Kaj potrebujete pomoči?* I VZROK »Moje slike, ki ste mi jih naredili, so slabše kot tiste pred desetimi leti,* potož- dama fotografu. "Kaj hočete, \jospa, takrat, ko sem vas nazadnje fotografiral, sem bil deset let mlajši.*. DVOMLJIVO »Vsa potrebna živila jemljem v trgovini s samopostrežbo.« »Jaz sem jih tudi, dokler me niso zasačili.* JAMSTVO »Zakaj pa imate v vaši trgovini magnetofonske posnet, ke blejanja?* DANES DVE ŠOLSKI »Kadar stranka kupuje volno in sliši blejanje, potem ve. da je blago res iz prave vol. ne.« ODKRITEZ "Ali tudi ti meniš, da bi morali vsakemu plačati toliko, kolikor je vreden pri delu?* "Kar se mene tiče, res ne bi pristal, da bi delal za tako majhno plačo.* UMESTNO VPRAŠANJE »Kaj ti je rekla žena, ko si sinoči prišel nakresan domov?* "Nič tr rekla, le z glavo je zmajevala.« »S svojo ali s tvojo?« — Mamica, poznal sem dečka, ki ga je mama peljala v šolo po dežju, pa je dobil angino in da-vlco in pljučnico in potem še ... mednarodnih sestankih stati-stikov za takšne akcije. Popis prebivalstva ni zamišljen kot navadna statistična akcija, temveč je družbenega pomena, kar lahko sklepamo tudi iz tega, da bodo izvedli popis prvič v zgodovini jugoslovanske statistike po smernicah in predpisih posebnega zakona. {9 Zbrane podatke bodo obdelali v novoustanovljenem elektronskem centru. Tako bo dal popis podrobno sliko vseh velikih sprememb, ki so nastale od leta 1953 in ki jih z ostalimi statističnimi metodami ne bi mogli točno določila. Spomnimo se samo, da je v tem obdobju padlo število kmetijskega prebivalstva za 12 odstotkov da je zaradi migracije teh ljudi v mesta in industrijo in zaradi sto tisočev mladih ljudi, ki so končali šole, danes struktura prebivalstva precej drugačna, da je uvedba in krepitev družbenega upravljanja in komunalnega sistema privedla do velikih sprememb na vseh področjih življenja in dela. g} Kako pomemben bo popis, kažejo še nekatere okoliščine. Popis poteka v takem času, da bo omogočena primerjava z razvojem v drugih deželah. Pri popisu bodo zajeli tudi stanovanja, kar bo dalo izčrpne podatke o dosežkih, položaju in potrebah na tem področju. Popis bodo izvedli leto dni za popisom kmetijstva (ta je bil maja lani), tako da bodo lahko primerjali podatke obeh statističnih akcij. B Strokovnjaki zaradi tega opozarjajo, da bodo podatki popisa, ki jih bodo obdelali, razporedili v tabele in natisnili v elektronskem centru, že v kratkem času na razpolago za proučevanje. Razen tega bodo urejeni za vsako od 28.000 ju- goslovanskih naselij posebej, tako da bodo samoupravni organi, od najvišjih do najnižjih, imeli prvič podrobno dokumentacijo. □ V zveznem zavodu za statistiko so na osnovi poskusnega popisa, ki je bil lani, pripravili obrazce za popis, v katerih jc precej tehničnih in metodoloških novosti. Da bi olajšali delo popisovalcem in državljanom, so ob vsakem vprašanju navedli tudi vrsto možnih odgovorov. Tako bodo za dobljeni podatek samo obkrožili ustrezno številko. Na primer: za vprašanje o pismenosti so previđeni trije odgovori: 1. čita in piše, 2. samo čita, 3. nepismen. Podobno bodo razvrščeni tudi odgovori na vprašanja o poklicu in kvalifikacijah, tako da se bodo izognili težavam, ki so se javljale pri prejšnjih popisih. Da bi dobili kar najbolj točen pregled šolske izobrazbe in bi lahko potem na tem pod- ročju primerjali z drugimi državami, bo na vprašanje dvojen odgovor: ali je državljan neko šolo končal ali ne in koliko razredov oziroma letnikov posamezne šole ali fakultete ima. Nekatera vprašanja na popisni poli (razen tega bo treba izpolnita še polo za gospodinjstvo in v mestih vprašalno polo za stanovanje), naj omogočijo boljši pregled notranje migracije, ki je bila v povojnih letih zelo intenzivna. Če ne živi v kraju, kjer se je rodil, bo državljan odgovoril na vprašanja: od kod ste se preselili? Kdaj ste se preselili? Kraj, v katerem delate? Statistiki so prepričam, da bodo odgovori na ta vprašanja odkrili mnoga pomembna in zanimiva dejstva o gibanju prebivalstva v povojnih letih. (Pres-servis) Standardno stanovanje — 2 sobi Sodeč po graditvi stanovanj v zadnjih letih, vidimo, da se pri nas čedalje bolj usmerjamo v dvosobno stanovanje, vsaj v mestih. Pregled, izdelan na osnovi proučevanja strukture stanovanjskega fonda v 346 večjih in manjših jugoslovanskih mestih, je pokazal, da 37 odstotkov stanovanj tvorijo dvosobna stanovanja, 35 odstotkov cnosobna, trisobnih je okrog 13 odstotkov, štirisobnih 6 odstotkov itd. Ta sorazmerja pa se iz leta v leto spreminjajo v korist dvosobnih stanovanj, ki najbolje ustrezajo večini jugoslovanskih družin. Od vseh v letu 1959 Sončni štedilnik V Indiji, kjer je dovolj sonca, so začeli izdelovati sončne štedilnike. Parabolično zrcalo zbere sončno svetlobo in jo usmeri na lonec za kuhanje. Uspeh jc isti kakor pri električnem loncu za 300 watov. 0AftdZHaB domače 4)iaj£ —- Peter, tole je viselo v kinu, MUj bom pa obesil pred našo šolo! DRAGI PIONIRJI! Na zadnjo slikovno uganko smo dobili 85 pravilnih rešitev (med pionirje se radi -prišteje-jo- tudi številni starejši reševalci, ki jih pri žrebanju seveda ne upoštevamo! Ta kotiček je namenjen pionirjem in in pionirkam!) Odgovoriti je bilo treba takole: 1. VINlSKI GRAD S KOLPO; 2. pesnik OTON ZUPANČIČ; 3. v ljudsko republiko HRVATSKO. Zreb je tokrat izbral takole: 1. nagrado (1000 din) dobi Ivan Vrbance, Dalnje njive 6, p. Vinica pri Črnomlju; dve knjigi (slikanico NEPOKORJE-NI BREGOVI) pa dobita: Frančiška Kump, 6. a razred osnovne šole, p. Dragatuš, in Angelca Muhič, 6. b razred osnovne šole, p. Vinica pri Črnomlju. Danes je na vrsti malo težja uganka. Do torka, 7. marca, nam odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Kaj predstavlja slika? 2. Nadmorska višina točke, kjer stoji ta hiša? 3. Naštcj vsaj 3 znane vrhove, ki se vidijo s hriba nad tem domom. Na ovoj, v katerem boste poslali čitljivo napisano rešitev, napišite SLIKOVNA UGANKA. Ne pozabite: zadnji rok za sprejemanje rešitev: torek, 7. marec 1961! Lepo Vas pozdravlja Vaš DOLENJSKI LIST zgrajenih stanovanj odpade na dvosobna 52 odstotkov, na eno-sobna in garsonjere 32 odstotkov, na trisobna 14 odstotkov. Pozdrav iz tovarne Jugotanin v Sevnici: vsak dan odpošljejo vagon strojil v najrazličnejše kraje države... -No, pogovarjal si se brez konca in kraja,-ie nezadovoljno rekel Kolja in prilezel iz grma. Od čakanja bi bil kmalu zaspal. No, ti bo mama dovolila?« -Ne! ,Brez spremstva kakega starejšega jloveka vaju ne pustim,' pravi.- -Kje bova pa našla takega spremljevalca? Kdo bo hotel z nama? Pa tudi mu rie moreva povedati o vsem, kar namerava storiti,-je rekel Kolja. -Potiho,- je rekel Saša, -lahko kdo prisluškuje. Saj veš, tisto o sanitu in drugem v^eva samo midva... Kje je puška? Jo bova preizkusila?« S puško, zavito v krpe, sta stopila v Čoln in odveslala na levo obalo Donjeea. Ko sta Saša in Kolja pristala na drugi strani reke, je pri Tropininovih potrkal Gorčakov. -Spet v solzah, Galina Arkadjevna'' Samo brez potrebe se mučite . .. Prišel sem, ker se dolgočasim.- Gorčakov je vzdihnil. -Rad bi se malo potepal po Donjecu, se odpočil od vojne, se malo razgledal, pa kaj. ko ne poznam teh krajev.« Galina Arkadjevna se je spomnila Domenka s sinom in si rekla: ,Kaj če bi pregovorila Sašo in Kolja, da bi ga vzela s seboj. Oficir, izkušen človek »Ce stopim v službo, bom lahko dobil dopust šele Čez enajst mesecev,- je ^nadaljeval Gorčakov. raztreseno ogledoval sobo in opazoval izraz na licu Tropininove žene -Spet brez miru ... ponoči in podnevi. Ali bi mogel človek delati le osem ur, ko ljudje, če je treba, dajo od sebe vse, samo da bi obnovili por; šeno domovino-7" »Res ni se lahko vzdržati,- je potrdila Galina Arkadjevna in pogledala na uro. Morala se je že pripraviti, obleči delovno haljo. -Vsi delajo.« Gorčakov je vstal. -Oprostite... zadržujem vas. Grem ... Mimogrede še vprašanje: boste zvečer prišli v klub? Iz mesta so prispeli gledališčniki in bodo ostali le dva dni. Jaz imam čas, pa lahko vam in sinu preskrbim vstopnico Hočete?- »Jaz danes nikakor ne utegnem,- se je opravičila Galina Arkadjevna. -Vprašala bom Sašo, morda bi on šel z vami.« »Kje pa je?« Z reke je odjeknil strel. Galina Arkadjevna se je ustrašila in se zmedeno nasmehnila: -To sta Saša in Kolja. Sta že nekje staknila puško.- »Ali se ne bojite...- Gorčakov je malo pomislil in nadaljeval: -Ali se ne bojite, ker se vaš sin tako svobodno vede?« Zena je malo pomolčala, nato pa odgovorila: -Za sedaj še ne.« Gorčakov se je poslovil. Galina se je pretekla in vzela platneno torbo. Po delu bo morala po kruh. Z žalostnimi mislimi je stopila iz hiše. S klopi je naglo vstal Gorčakov in Saševa mati se je kar stresla. -Prestrašili ste me.. Zamislila sem se in ^s sploh nisem opazila.- , -Oprostite mi. prosim vasi Ker sem že bil tu. sem vas počakal, da nekaj vprašam. Vi imate čoln. Prodajte mi ga aii pa posodite. Rad bi se malo odpočil, a tako ljubim naravo.« »Veste, čoln ni moj. Dečka sta ga sama narediia. Pomenite se z njim. morda ga vama posodita.- »Brez vas ne bom ničesar dosegel,- se je nasmehnil Gorčakov. »Kje pa sta fanta? Bom poskusil.- Prepcljite se na drugo stran reke. Toda v gozdu ju boste težko našli, raje počakajte na obali . . Zdaj pa moram na delo - Galina Arkadjevna je zaviia v ulico, Gorčakov je pa krenil proti obali in spotoma s pogledom "ahkotno požiral vse, kar je bilo na dvorišču. Na reki je našel kamen, ga potegnil na suho m se usedel nanj. Ujel je na vodi dolg prot in začel besno mlatiti po pesku, kakor da hoče stresti iz sebe vso svojo jezo. In jezen je bil res. Ze dva tedna je v Kruti gori, pa še ne ve nič več ko prej. Iz Tropininove beležnice je vedel za kraj, kjer je ostal geologov čoln, toda sam ga ne sme iti iskat, ker bi s svojim vedenjem lahko zbudil sum. Mimo tega — ali bi tam sploh našel kaj takega, kar bi mu pokazalo, kje je sanit? Ves čas, kar biva v Kruti gori, je nenehno zahajal v gostilne, restravracije in menze pa prisluškoval, vendar ni ujel niti ene besede, ki bi mu pokazala pot k sanitu. Poskušal je govoriti s krutegorskimi topilničarji. Po prvem vprašanju, če bi lahko dobil službo v njihovi tovarni, so ga delavci pogledali pozorno in z odkrito nezaupljivostjo ter mu svetovali, naj se obrne na oddelek za kadre v tovarni. Ali bi se res moral zaposliti v tovarni, da doseže svoj cilj? Njegovi dokumenti so seveda v redu, toda časa nima preveč... Bolje bo pregovoriti Sašo, da bi šla skupaj iskat očetove stvari.. . Razburjena od uspešnega preizkusa puške (krogle so prebijale debelo desko) sta Saša in Kolja sedla v čoln. Kolja je prijel za vesla, Saša pa začel sanjariti o Sedmogorju, kjer so očetove stvari. Nenadoma je opazil Gorča-kova. -Spet ta debelookec ..je rekel nejevoljno. -Le zakaj kar naprej obiskuje mamo?« -Cemu se zmeraj jeziš nanj?- je rekel Kolja. »Če bi ne bilo njega, bi midva ničesar ne vedela ... že veš, o čem .. .- -Mora se odpočiti od vojne,- se je porogal Saša. »Vsi delajo, on se pa vlači po gostilnah.« »Tudi Kratim, kar se je vrnil, nič ne dela.- »Mama pravi, da je Kratim bil tak tudi pred vojno. Samo okrog se je potepal in špekuliral.«