2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. junija 2011  Leto XXI, št. 22 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 2. junija 2011 Porabje, 2. junija 2011 TAU JE POTRDITEV MOJOGA DELA STR. 5 DJAJCA V KOTLI STR. 6 László Kövér obiskal Slovenijo Visoko odlikovanje Ernestu Ružiču 19. maja je predsednik R Slovenije dr. Danilo Türk z Redom za zasluge odlikoval dr. Mihaela Glavana, za izjemen prispevek k promociji slovenske pisne kulturne dediščine doma in v tujini, Zdravka Likarja, za izjemno delo na področju naravne, kulturne in zgodovinske dediščine, za delo med Slovenci v Benečiji, in Ernesta Ružiča, za razvoj in ohranjanje Slovencev na Madžarskem in za ustvarjanje plodnih stikov in sodelovanja med Republiko Madžarsko in Republiko Slovenijo. Na podelitvi, ki je potekala v predsedniški palači v Ljubljani, je predsednik Türk izpostavil, da so vsi trije odlikovanci „…vse svoje življenje posvetili vrednotam slovenske kulturne dediščine v vseh njenih razsežnostih, slovenski narodni skupnosti doma in v zamejstvu in sodelovanju v prostoru, v katerem se nahajamo, in v mednarodni skupnosti najširše.” Predsednik Türk je o delu in prizadevanjih kolega Ružiča povedal naslednje: „Ernest Ružič je deloval celo svoje življenje v prostoru, ki ga zaznamuje sodelovanje in včasih tudi bolj zahteven, zapleten odnos med slovenskim narodom in madžarskim narodom. Posvečal se je problematiki Slovencev v Porabju v časih, ko to ni bilo lahko. Včasih dandanes pozabljamo, da je bil ta košček zemlje, ujet med meje nekdanje Jugoslavije, Madžarske in Avstrije, eden težjih prostorov v celotni Evropi v času hladne vojne. Težjih s stališča komunikacije, težjih s stališča ekonomskega in drugega razvoja. In ravno v tistem času je bilo zelo pomembno ohranjati vse možne vezi in vse kulturno sodelovanje, ki ga je tisti čas dopuščal. To delo je bilo izjemno pomembno in je doživelo svoje priznanje v kasnejšem razvoju, potem ko so bile odpravljene meje in ko je ta del Evrope postal eden najbolj zanimivih in komunikacijsko najbolj perspektivnih delov Evrope. Sedaj gre za to, kakšno vsebino in kakšno prihodnost naj ta del Evrope ima. In tudi tu bo izročilo dela Ernesta Ružiča izredno pomembno, kajti danes ne moremo biti zadovoljni s stopnjo uresničevanja pravic Slovencev na Madžarskem, ne moremo biti zadovoljni s tem, da je za slovenske šole še vedno velik temeljni problem pridobivanje finančnih sredstev, ne moremo biti zadovoljni z marsičim, kar še vedno omejuje razvoj teh krajev. Delo Ernesta Ružiča nas nenehno spominja, da moramo tu storiti več, in verjamem, da bomo storili več.” (Intervju z odlikovancem lahko preberete na 2. strani časopisa.) M. Sukič Predsednik madžarskega parlamenta László Kövér, ki se je prejšnji teden mudil na obisku v Sloveniji, se je v Lendavi najprej srečal s predstavniki madžarske narodne skupnosti. »Hvala bogu, s Slovenijo, kar se tiče po-ložaja manjšin, nimamo takšnih težav kot z nekaterimi drugimi sosednjimi državami,« je po pogovoru novinarjem povedal Kövér in dodal, da se mu zdi zelo pomembno, da imajo pripadniki narodnosti na Madžarskem zagotovljene kolektivne pravice in da so državotvorni element. »S tako imenovano pozitivno diskriminacijo se tudi na državni ravni trudimo, da storimo čim več za njihov obstoj. Seveda se zavedam, da je deklarativno izrekanje eno, drugo pa je stvarnost, tisto, kar se uresničuje v praksi. Kot vemo, imamo na Madžarskem velike gospodarske težave, pomanjkanje finančnih sredstev pa prispeva k temu, da v vsakdanjem življenju vedno ne pride do uresničitve tistega, kar si politiki zamislimo,« je priznal predsednik madžarskega parlamenta in ocenil, da ne gre za tako težka vprašanja, da jih ne bi mogli rešiti. Po besedah predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenca Horvátha je zelo pomembno, da se visoki predstavniki Slovenije in Madžarske srečujejo tudi s predstavniki narodnosti, saj je to najboljši način izmenjave podatkov in iskanja skupnih rešitev. Lászla Kövérja je zaprosil, da bi se v prihodnje čim več narodnostnih zadev, ki se tičejo bodisi Porabskih Slovencev ali pomurskih Madžarov, odvijalo na nivoju obmejnih regij, ne pa v glavnih mestih obeh držav, saj ocenjujejo, da bi jim to bolj koristilo. Predsednik madžarskega parlamenta je drugi dan obiska v Sloveniji preživel v Ljubljani, kjer se je srečal s slovenskim političnim vrhom. Z gostiteljem, predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem, sta se v pogovoru dotaknila vseh pomembnih vprašanj v odnosih med državama, spregovorila pa sta tudi o obeh manjšinah, ki sta po Gantarjevih besedah neke vrste vzvod, skozi katerega lahko poteka pospeševanje interesov manjšin kot tudi razvoj regij v celoti. Silva Eöry Ernest Ružič po podelitvi s predsednikom RS Danilom Türkom (na sredini) v družbi državnega sekretarja za Slovence Borisa Jesiha (z leve proti desni), nemestnika predsednika uprave Ustanove dr. Šiftarjevefundacije Marjana Šiftarja,direktoriceINVSonjeNovakLukanovič,sodelavke INV Katarine Munda Hirnök, urednice Porabja Marijane Sukič in sodelavca INV Janeza Stergarja. Predsednik pomurskih Madžarov Ferenc Horváth pozdravlja madžarsko delegacijo »Tau je potrditev mojoga dela« Ernest Ružič, steroga največ naši bralcov dobro pozna, je 19. majuša daubo visko odlikovanje (kitüntetés) v Ljubljani od predsednika Slovenije dr. Danila Türka. Za njegvo dugoletno novinarsko delo med Porabskimi Slovenci ma je predsednik podejlo Red za zasluge (Szolgálatért Érdemrend). Za tau odlikovanje ga je predlagala Slovenska zveza, s sterov čista od začetka vküper dela, kak novinar piše o Zvezinom deli, programaj. Ernesta Ružiča bralci tö dobro poznate, vej pa od prve naše številke piše za novine, za Slovenski (Porabski) kalendar, med njegvimi 14. knjigami, v šteraj piše pesmi pa prozo, je več takšni, v šteraj se spravla z Madžarsko ali celau s Porabjem. Duga-duga lejta je biu na skurok vsakšom programi v Porabji, v Somboteli, Budimpešti, ešče zdaj, ka je že v penziji, ga dostafart vidimo tam, gde se kaj »slovenskoga« godi na Vogrskom. Gda sam ga pitala, kak je pelala paut pojba, steri se je rodiu v maloj goričkoj vesi, v Peskovcaj, do novinarsta, ma je malo smej vujšo, pa mi je začno pripovejdati. »Moja paut je nej čista navadna. Na mojem konci je največ lüdi evangeličanske vöre. Te držine majo eno, dvej, največ tri decé. Biu sem sam sin pa bi mogo doma ostati na grünti. Zatok me je oče tri leta zadržo doma, gda sam šaulo končo. Te so pa v Rakičani odprli kmetijsko šaulo (mezőgazdasági szakiskola), tak me je te z nagučavanjom drugih püsto v tau šaulo. Nejsam zatok šau v tau šaulo, ka bi sto paver biti, liki praktično sem vujšo iz Peskovec. Šau bi v kakšokoli šaulo, samo ka bi se leko včiu. Gda je srejdnje šaule konec biu, sam si včasin isko drugo smer, tau je pa bila Pedagoška akademija v Maribori, gde sem začo študirati slovenski, hrvaški, srbski pa makedonski gezik. Te me je že vlejklo pisati, vidlo se mi je novinarstvo. Na Radiu Maribor so nücali honorarne sodelavce in sem šau se glasit. Tam je biu eden dober direktor, ka je vzeu vsakšoga, šteri je k njemi prišo. Vsakšomi je dau priliko, ka se pokaže. Če je dobro delo, je leko osto. Tak se je začalo mojo novinarstvo. Tisti, steri so tam delali, so pravli, ka znam delati. Tau sta bila tüdi pisatel pa pesnik Janez Švajncer pa Slavko Jug. Njiva sta mi dosta pomagala. Kak so se moja predavanja končala v Maribori, so nücali v Soboti dopisnika (tudósító) za Radio Ljubljana. Sem se prijavo (zglaso) pa so me gorvzeli. Tau je bilau 1965. leta. Od tistoga časa pa vse do penzije sem delo na RTV Ljubljana/RTV Slovenija.« - Tistoga časa je ešče nej dosti novinarov znalo za Porabje, za tau, ka prejk granice na Vogrskom tö gestejo Slovenci. Kak si ti zvedo za tau, kak si prišo v Porabje? »Djeseni de 45 lejt, ka sva s pokojnim prijatelom Jožetom Šabjanom prišla odprvin v Števanovce na šaulo. On je pred tistim že biu parkrat, tam je on že pozno učiteljico Ireno Pavlič. Ta sam prišo tak, ka sam do tistoga ranč nej znau, gdé je Porabje pa Slovenci na Vogrskom. Tistoga časa smo se novinari v Soboti dosta drüžili, pa te gnauk meni Šabjan (biu je novinar Vestnika) pravi, če bi nej šau z njim v Porabje. Te sem ga pa pito, gdé je tau pa ka bova tam. Pravo mi je, ka je na Vogrskom, tam so Slovenci pa bi leko kaj napravo za radio. Bilau je oktobra ali novembra 1966. leta, gda sam najprvin prišo na števanovsko šaulo. Pa kak mladi novinari, ka majo tau hibo, ka ščejo nika velkoga napraviti, ranč tak sam biu ges. Delo sem 20-minutno nedeljsko reportažo, štera je bila tistoga časa najbolj napredna oddaja na radiu. Urednik (szerkesztő) mi je dosta pomago, večkrat je trbelo popravlati, liki gučali so deca, gučala je Irena Pavlič… Tau je bilau prvič – kelko je meni znano – ka je iz Porabja neka bilau na ljubljanskom radiu.« - Tistoga ipa je vendrik vse ovak bilau. Istina, ka so lidgé ešče bole znali slovenski, dapa menje so se vüpali gučati, bole so se bodjali. Kak se je novinar gornajšo v tisti težki cajtaj? »Tistim, steri so stari 20 ali 25 lejt, mi starejši nemremo dopovedati, ka bi nam vörvali, kak je te bilau. Sistem je biu drugi, te je ešče biu pravi komunizem. Sam sem nigdar nej meu vekši problemov, lidgé so me lepau sprejeli. Na šauli sta bila tau Irena Pavlič, Karči Krajcar, v Števanovci njegva mama, tau je biu predsednik občine Vendel Konkolič, rada je gučala Röfcina Nanica... ranč tak je bilau na Seniki, prejk Šabjana sem spozno Čabaijevo držino... Po novinarsko, profesionalno gledano je pa biu problem, ka je nej bilau nika, gdé bi leko novinar pito neka uradno (hivatalosan). Zdaj je Zveza Slovencev, je DSS, so župani, steri več ali menje gučijo slovenski... Te nej bilau nikše inštitucije. Prvo tako mesto, gde smo dobili informacije uradno, je biu monoštrski kulturni dom, gde sta na začetki osemdeseti lejt delale ti pa Katarina Hirnök. Trbej pa povedati, ka je dosta stikov bilau med Pomurjem in Železno županijo (politične organizacije, gospodarske organizacije, sindikati, kulturne izmenjave), se pravi inštitucionalnega sodelovanja je bilau več in prek toga smo tüdi novinari dobili informacije. Nejsmo pa nika uradnoga mogli dobiti v Porabji. Recimo fajn nas je sprejela pokojna Irena Barber, vse nam je pomagala, povedala, dapa tau vse je bilau bole padaštvo, uradno je nej smejla pa vüpala gučati. Slovenci so v tistom časi v Porabji nej meli nikše organizacije, njuva organizacija je bila v Pešti, Pešta pa daleč. Pa naj za ilustracijo tisti časov povejm, kak sem zopodo z gospaudom župnikom Janošom Küharom. Rad bi se z njim pogučavo za Radio Slovenija. Nejsam ga pozno, ga je pa dobro poznala stara gospa Čabaijeva. Sam go proso, naj se zguči z njim, ka pridem k njemi. Gda sam prišo, mi je pravo: ‚Ka bi ti mené pito, na tau nema smisla, ka ti odgovarjam. Če ti pa povejm tisto, ka bi ti rad pravo, tisto ti pa nedo objavili.’ Tak sva se te prijatelsko razšla. Nejsam biu med tistimi movinari, steri bi se steli z nekom pogovarjati, če se on nešče.« - Lidgé so te dosti srečüvali v Porabji te tö, gda si pripravlo oddaje za televizijo. »Tau je bila zanimiva oddaja na televiziji. Vsaki mejsec gnauk, pau vöre, naslov je mejla ’Slovenci v zamejstvu’. Raztalana je bila na tri tale, 10 minut od Slovencov v Austriji, 10 od Slovencov v Italiji, 10 minut od Slovencov na Vogrskom. Moje delo je bilau, ka sam vsaki mejsec napravo od 8 do 9 minut dugi prispevek o tom, kak živijo Slovenci na Vogrskom, v Porabji, v Somboteli, Budimpešti. Ta oddaja je bila kakši 10 lejt in tak dugo, vse do konca sem delo za njau. - Ešče dugši je pa čas, gda si delo za oddajo Sotočje, zdaj po nauvom Sotočja. »Med prvimi je o Porabski Slovencaj začo poročati Radio Maribor, steri je emo vsakšo nedelo oddajo Ljudje ob meji. Tau oddajo so oni napravili zavolo koroški Slovencov, gda sem ges začo oditi v Porabje, sem uredniki ponüdo tüdi prispevke iz Porabja. V oddaji Sotočje/Sotočja sem delo 22 lejt. Prvi 20 lejt sem ranč gnauk nej faliu. Nejsem biu betežen, nejsem biu tak dugo na dopusti... Vsaki keden je bilau približno 10 minut iz Porabja. Tau oddajo sam rad delo in bila je preci poslüšana. Največ se je pa o Porabskij Slovencaj čülo v slovenski medijaj v letaj 1994-95, gda sem samo tau delo za radio in televizijo. Te smo po moji statistiki objavili vsaki mejsec okoli 30 novic z Madžarske.« - Kak si se počüto, gda si zvedo, ka dobiš visoko priznanje od predsednika Türka? »Vsaki, šteri pravi, gda dobi priznanje, ka je nej veseli, si zmišlava. Veseli sem toga priznanja. Moje novinarsko delo se pomali končavle, priznanje je ene vrste potrditev, ka ka sem delo, sem telko kelko dob-ro delo. Probo sem vsigdar gledati na vse pozitivno, nejsam isko samo slabo. Vsigdar sam probo poiskati tüdi nika dobroga.« V imeni uredništva gratulejramo Ernesti Ružiči za priznanje. Marijana Sukič Ernest Ružič z Redom za zasluge, ki ga je prejel od predsednika Türka Stoji, stoji en bejli grad – 4. V srbski Atenaj Če rejsan je cug odpelo pau vöre prva, smo ga srečno vlau-vili. Istina, ka smo na njem malo zadremali, za dobro vöro pa pau smo že k sebi prišli pa začnili zajtrik gesti. Gda smo tak klobase pa šunke koštavali (vüzemska nedela je že mimo bila, Kristuš je že goristano – ali kak v Srbiji pravijo: Hristos vaskrse!), smo gnauk samo na pamet vzeli, ka se na lejvoj strani na bregej zdigava veuki grad z bejlim törmom. Brž smo vse gesti taspakivali, vej smo znali, ka vidimo zidino v Novom Sadi, tretjom najvekšom varaši Srbije. Po Beogradi je biu Novi Sad, ali kak ga vogrski zovéjo Újvidék, naš drügi ciu po balkanskoj pauti. Té varaš je center krajine Vojvodina (Vajdaság), štera má veuko autonomijo, če rejsan so ji tau v zgodovini steli večkrat vkrajvzeti. Do leta 1920 je krajina slišala k vogrskomi tali avstro-ogrske monarhije, depa že tistoga ipa je biu Novi Sad center vsej Srbov na Vogrskom. Kulturno gledano pa je mogauče eške bole važen biu kak Beograd, zvali so ga »srbske Atene«, tam je na priliko delüvala takzvana Matica Srbska, štera je knige vödavala v srbskom geziki. V eto krajino je največ Srbov pribejžalo pred Törki v 16.-17. stoletji, v tistom cajti pa so bole daleč tö odvandrali, na priliko v gnes rovačko Slavonijo, ali celau v vesnice pa varaše kauli Budimpešte (Szentendre, Ráckeve). Gda smo prišli na panauf, je moj padaš včasik začno vogrski gučati. Pa glej čüdo, delavec na železnici je vogrski odgovor dau. Sledik smo v Novom Sadi na pamet vzeli, ka lüstvo trnok neške v etom geziki gučati. Kisnej, že indri, so nam povödali, ka je nej najbaukša ideja forserati madžarščino, ka v tom varaši so Srbi nej trnok radi, če vogrsko rejč čüjejo. Smo pa v prvoj trafiki leko küpili novine Magyar Szó, štere so najvekše madžarske cajtinge v Vojvodini. Dobili smo kuste novine z dosta štenjá, zavolo vüzemski svetkov. V časopisi geste vse, od politike do športa, od mlašeči pisanj do gastronomije, depa mali oglasi (apróhirdetés) za cejlo Vojvodino se tö najdejo. Gda se pa človek špancera po varaši, včasik na pamet vzeme, ka je menje cirilični liter kak na priliko v Beogradi. Prišli smo domau, z Balkana v Srejdnjo Evropo. Novi Sad je sploj veuki varaš, tam živé kauli 300 gezero lüdi, skoro djenau kak v Ljubljani. Majo univerze pa gledališča tö, v ništernaj nücajo vogrski gezik. Kak smo na kejpaj vidli, má varaš sploj lejpi center z mestnov ižov pa cerkvov, depa nam so za Novi Sad ostale samo tri vöre. Zatok smo se odlaučili, ka si poglednemo samo eričen grad, šteroga je »eške nikdar niške nej prejkvzeu«, pa se odpelamo dale. Na drügom bregej Donave, kama se s panaufa brž pride z busom, stogi grad Petrovaradin. Po istini je tau ejkstra varaš, ka gda se človek pela prejk mostá, njegvo ejkstra imé piše na tabli. Pod gradom stogijo stare, indašnje zidine, že od spodkar pa se vidi bejli tören, šteri má vöro na sebi. Ta vöra je malo špajsna, ka tista cajgerca (mutató), štera minute kaže, je menjša, kak tista za vöre. Tau so zatok tak napravili, ka se je inda po Donavi dosta šiftov pelalo, pa so za nji dosta bole važne bilé vöre kak minute. Na mali brejg leko popotnik brž splezdi, od tistec je panorama sploj lejpa. Kauli grada je brejg trnok zeleni, spodkar se vidijo rdeče streje ramov, na drügoj strani vodé pa oči zové moderni, živi varaš. Imé Petrovaradin pride iz vogrskoga imena Pétervárad, ka znamenüje, ka je pred 800 lejtami gospodar grada pa varaša tisti Petur ban biu, o šterom leko eške gnes vsikši šaular šté v drami „Bánk bán”. Toga Petura so po rabuki prauti kralici Gertrud bujli pa njegvoj držini cejla vse vzeli, ka so meli. Leta 1848/49 pa je biu Petrovaradin skoro eden sami takši grad, šteroga so madžarski sodacke nej zgibili. Grad je ovak glavna turistična točka Novoga Sada, depa je malo žalostno bilau, ka je biu za vüzemski pondejlek sploj prazen. Naša skupina se je vsedla na eden kafej na panoramskom mesti, depa zvün nas trej nikoga nej bilau kauli. (Moj padaš je ovak malo profita naredo kavarni, ka se je njema tisti mali méd v plastiki, ka so cuj h kafeji dali, tak povüdo, ka je včasik pet takši küpo. Prej za suvenir.) Z grada se lepau vidi, ka so ništerne mostauve na Donavi že na nauvo zozidali. Gda je leta 1999 NATO bombardéro Srbijo, je Novi Sad svoje bombe ranč tak daubo. Na nikoj so djali zidine policije, televizije, mostauve, depa eške vodé za piti so en cajt nej meli. Za obnovitev so mednarodno pomauč dobili. Prauti srbskomi voditeli Miloševići so se v etom varaši dostakrat gorprosili (vejmo, ka je sto avtonomijo krajine Vojvodine vkrajvzeti), leta 1996 na priliko študenti. Depa proteste so organizerali z drüge strani tö. Leta 1988 je bila v Novom Sadi tak zvana »jogurtova rabuka«. Milošević je z bližanji vesnic pa varašov pauzvo srbsko lüstvo, aj protesterajo prauti voditelom Vojvodine. Raztalali so jim male plastične pake jogurta, štere so »čemerni« lidgé nut v lokalni parlament lüčali. Novi Sad je dostakrat v nemerni cajtaj živo (tak je tau vsikder bilau v etnično mešani varašaj). V drügoj svetovnoj bojni so oprvin madžarski pa nemški sodacke dosta-dosta Srbov bujli, gda so pa srbski partizange varaš nazajvzeli, so uni djenau tak skoro deset gezero Vaugrov vmaurili. Nemce so deporterali z rosaga. Gnes se vsi vüpajo, ka je bojni cajtov za vsikder konec. Od 70-i lejt je Novi Sad center srbske »underground« muzike, vsikšo leto napravijo festival »Exit«, na šteroga pride vnau-go mladi s cejle Evrope. V etom varaši pa se je naraudo eričen srbski muzičar Đorđe Balašević tö, šteroga dosta lidi poslüša po cejloj nekdešnjoj Jugoslaviji. V Sloveniji ga ranč tak trnok radi majo, ovak pa pesmar zdaj že dugo v Pirani živé na slovenskom maurdji. Na panaufi smo prejkvzeli svoje kufre pa se vseli na cug prauti söveri. Čakala nas je nej tak duga paut do Subotice, varaša, šteri sploj pauleg vogrske grajnce leži. Karte smo takše meli, ka smo se leko ž njimi samo na mednarodni cugaj pelali. Eške dobro, ka gda je kondukter (kalauz) prišo, sem ge nej v kupéni biu. Mojoga padaša je spitavo pa nika kazo na karti, depa zvün srbskoga je drügi gezik nej gučo. Te pa je zamajütno z rokami pa odišo. Če se rejsan v Srbiji ne smej na cugaj kaditi, je naš vrli kondukter vöodebro en kupé, pa merno pafko do Subotice. (Včási je tau tö dobro, če se norca naredimo, pa nikak neškemo razmiti, ka od nas pitajo.) Cug je leto, vidli smo vojvodinsko krajino, štera je djenau takša kak Alföld na Vogrskom. Raveni, male vesnice, pa močno-močno sunce. Pelali smo se dale pa čakali, ka Srbija v prišešnji vöraj potegne z žepke. -dm- Na Donavi eške falijo mostauvi »Nikdar so ga nej prejkvzeli« OD SLOVENIJE… Območno srečanje odraslih folklornih skupin v Lendavi Murska Sobota: pogovor o zaposlovanju Čardaš polka ČE ŽE, POTEM NA DELO V AVSTRIJO V Sloveniji delujejo številne folklorne skupine, ki sadove svojega dela vsako leto predstavljajo na srečanjih, in sicer najprej na ožjih območnih, kjer nato ocenjevalci izberejo najboljše skupine za pokrajinska srečanja. Tisti, ki se na njih najbolje izkažejo, pa nastopijo na državnem srečanju. To je razdeljeno na dva dela, prvi je v Beltincih v okviru mednarodnega folklornega festivala, drugi pa v Mariboru, v času, ko poteka tam tabor slovenskih folklornih skupin. V Prekmurju sta se odvijali dve območni srečanji, prvo je bilo že 10. aprila v Murski Soboti, medtem ko drugo v nedeljo, 15. maja. Na obeh sta sodelovali skupini iz Porabja, na prvem folklorna skupina iz Sakalovec, na drugem z Gornjega Senika. Naj bo tokrat na kratko predstavljeno drugo, časovno bližje. Srečanje je bilo v prelepi gledališki in koncertni dvorani v Lendavi. Za folklorno skupino je pomembno, da nastopi v taki dvorani in na velikem odru, ker se s tem njen program in njena vrednost pokažeta v popolnoma drugačni luči. Srečanje v Lendavi je bilo še posebej privlačno, ker na njem niso sodelovale samo skupine, ki poustvarjajo slovensko plesno dediščino. Tako sta se predstavili dve skupini prekmurskih Madžarov, in sicer so prvo sestavljale pedagoške delavke dvojezičnih šol in vrtcev, ki so zaplesale zanimive ženske plese iz madžarske pokrajine Kalocse, druga, imenovana Muravidék, pa je v izvrstni odrski postavitvi prvič prikazala splet plesov prekmurskih Madžarov, kar je bilo za vse prijetno presenečenje. Poleg obeh madžarskih skupin je nastopila tudi folklorna skupina Hrvaškega kulturnega društva Pomurje Lendava z venčkom razigranih medžimurskih kol, torej iz pokrajine, od koder člani skupine izvirajo. Slovensko plesno izročilo Prekmurja so s svojimi programi prikazale folklorna skupina Varstveno delovnega centra iz Murske Sobote, folklorna skupina Kulturnega društva »Štefan Raj« iz Turnišča, folklorna skupina »Pozvačin« z Bistrice, folklorna skupina iz Kobilja in folklorna skupina Kulturnega društva »Miško Kranjec« iz Velike Polane. Večina je plese predstavila s preprostimi spleti, le skupina iz Velike Polane se je opogumila in jih zaplesala v povezavi s pustnimi šegami, kar je občinstvo prijazno sprejelo. Kot je bilo povedano v začetku, je tokrat iz Porabja sodelovala folklorna skupina z Gornjega Senika, a ne kot gostja, ampak v enakovredni vlogi kot druge slovenske skupine. Presenetila je s svojo mladostjo ter zanesljivo zaplesala venček porabskih plesov, in sicer Rejzko, mrkevco, An, cvaj, draj, štajeriš in Rozinko, ki sta jih odločno in ubrano spremljala domača godca. Z vztrajnim delom bo skupina še bolj napredovala, njen trud bo poplačan posebno takrat, ko bo dobila nove kostume. Po končanem srečanju je bilo za skupine pripravljeno druženje, njihovi vodje pa so s podpisanim razpravljali o predstavljenih odrskih postavitvah in možnostih njihove izboljšave. Mirko Ramovš Türk v Parizu Predsednik države Danilo Türk se je mudil na delovnem obisku v Parizu, kjer se je udeležil odprtja foruma voditeljev ob 50. obletnici Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Predsednik Türk je v govoru dejal, da je sicer običaj, da dobijo darila tisti, ki praznujejo, a da je tokrat obratno, saj OECD daje ob svojem jubileju svetu dragoceno darilo - indeks boljšega življenja, ki pomeni novo fazo pri merjenju napredka s poudarkom na socialni pravičnosti. Slovenija se je sicer po novem indeksu boljšega življenja uvrstila na 21. mesto med 34 članicami OECD. Najvišja tri mesta na lestvici zasedajo Avstralija, Kanada in Švedska, najnižje pa so se uvrstili Turčija, Mehika in Čile. Za poslance in župane konec sedenja na dveh stolčkih Poslankam in poslancem je vendarle uspelo uzakoniti nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Za novelo zakona o poslancih je namreč glasovalo 48, proti pa 36 poslancev. Od prihodnjih parlamentarnih volitev dalje tako sedenje na poslanskem in županskem stolčku hkrati ne bo več mogoče. Državnemu zboru je nezdružljivost poslanske funkcije z župansko oziroma podžupansko uspelo uzakoniti v sedmem poskusu. V Lipici odprli muzej lipicanca Lipikum V obnovljenem objektu stare depandanse znotraj zgodovinskega stavbnega jedra Kobilarne Lipica so odprli muzej lipicanca, poimenovan Lipikum. Ta bo z bogato vsebinsko zasnovo in interaktivno, multimedijsko postavitvijo obiskovalcem Lipice ponudil povsem nov pogled na mesto in na konja lipicanca. Na več kot 300 kvadratnih metrih bodo obiskovalci dobili vse najpomembnejše informacije o Lipici in lipicancih. Leta 2005 začeti projekt muzeja Lipica sta s finančno podporo omogočila Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP, ki sta prispevala 85 odstotkov od 800.000 evrov vredne investicije, ter ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo preostalih 15 odstotkov. Nič posebno novega: če kdo iz Porabja išče zaposlitev izven domačega kraja, se običajno pozanima, kakšne so možnosti v Avstriji in ne v Sloveniji, in enako ravnajo tudi Pomurci, ki že od nekdaj delajo pri severnih sosedih. Seveda pa to ne pomeni, da kdaj v naslednjih letih le ne bo drugače, zato so pomembna tudi srečanja in pogovori med uradom za delo v Monoštru in pomursko službo zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti. Kot sta povedala direktorica pomurske službe zavoda za zaposlovanje Cvetka Sreš in vodja monoštrskega urada za delo Attila Bartakovič, delavci z obeh strani nimajo motiva za zaposlitev v Pomurju in Porabju. Čeprav so vzroki za to različni, so v ospredju zaslužki, ki so v obmejnih avstrijskih krajih mnogo višji. Težko si je namreč predstavljati nekoga z Goričkega ali Murske Sobote, da se bo vozil na delo v Monoš-ter za manj kot 500 evrov na mesec, ko za enako delo v Avstriji zasluži vsaj dvakrat več. Po nedavni sprostitvi za zaposlovanje slovenskih pa tudi madžarskih državljanov v Avstriji so nastale nove razmere, kajti tamkajšnja podjetja iščejo delavce v Sloveniji in jim zagotavljajo najmanj tisoč evrov neto plače. Zlasti aktivna so doslej bila podjetja s Koroške, deloma tudi s Štajerske, čeprav nekaj ovir predstavlja obvezno znanje nemškega jezika. Tako je na nedavni zaposlitveni sejem v Mariboru prišlo kar 5200 iskalcev zaposlitve, slovenskih delodajalcev je na sejmu bilo 22 in kar 15 iz Avstrije. Že zdaj naj bi v Avstriji delalo okoli 6 tisoč Slovencev, v kratkem se bo ta številka še povečala, tudi v škodo slovenskim podjetjem, ki tudi zdaj iščejo delavce z enako izobrazbo kot delodajalci iz Avstrije. Po podatkih Attile Bartakoviča je pred dvema letoma v Sloveniji delalo 7 tisoč Madžarov, koliko Slovencev dela na Madžarskem, nimamo podatka. Zdaj je v Pomurju prijavljenih 9500 brezposelnih delavcev, kar pomeni visoko, 20- odstotno stopnjo brezposelnosti, medtem ko je v državnem merilu 12-odstotna stopnja brezposelnih ali 111 tisoč iskalcev zaposlitve. Kot je povedal Attila Bartakovič, je v Monoštru oziroma prostoru monoštrskega urada stopnja brezposelnih 9,7 odstotka, v državi pa 11,6 odstotka. Nedavni 5. pomurski zaposlitveni sejem je obiskalo več kot 2 tisoč ljudi, 25 delodajalcev jim je ponudilo 933 delovnih mest, največ, 305, Slovenska vojska. Kljub visoki brezposelnosti nekatera podjetja ne morejo dobiti sezonskih delavcev, denimo zdaj za obiranje jagod, jeseni pa za obiranje jabolk in grozdja. Kdo je res brezposeln in brez dohodkov in kdo nima službe, dela pa ne išče, je že druga zgodba. E. Ružič Pomlajena senička folklorna skupina Na pogovoru v Murski Soboti so izmenjali informacije o zaposlovanju v Porabju in Pomurju. Direktorica regijske službe za zaposlovanje Cvetka Sreš in vodja monoštrskega urada za delo Attila Bartakovič sta ugotavljala, da se Porabci le v redkih primerih zanimajo za delo v Pomurju, denimo pri manjših podjetnikih na Goričkem, enako velja tudi za Pomurce … DO MADŽARSKE V Zalavári pri sv. Cirilu in Metodu Mrau je Ferenc Mádl 29. majuša v 80. lejti starosti je mrau drugi predsednik demokratične Madžarske Ferenc Mádl, steri je tau funkcijo prejkvzejo od Árpáda Göncza. Ferenc Mádl se je naraudo 1931. leta v vesi Bánd v županiji Veszprém. Po profesiji je bijo pravnik (jogász), včiu je na univerzi, člen Madžarske akademije znanosti je grato 1993. leta. S politiko se je začno spravlati po leti 1990. V prvoj vogrskoj demokratičnoj vladi (kormány) je bijo najprva minister brez listnice, steri odgovarjo za politiko rosaga na področji znanosti, potejm je bijo dvej leta minister za kulturo pa šolstvo. Za predsednika rosaga so ga izvolili leta 2000, tau funkcijo je opravlo 5 lejt. V časi svojoga predsedovanja je gorazisko Slovenijo pa Porabje tö. Biu je na Verici 2002. lejta, gda se je odpro mejni prehod Verica-Čepinci (na kejpi). Porabski slovenski penzionisti smo se v soboto, 21. majuša, odpelali na izlet v Zalavár/Blatograd. Zatok smo se držali toga datuma, ka na te den svetijo tejva dva slovanska apoštola, sv. Cirila pa Metoda. Onadva sta pred več kak gezero lejtami prišla z zemle gnešnje Bulgarije v našo lejpo Panonijo. Oznanjala sta božo besedo, sta predgala, mašüvala pa pisala v slovanskoj maternoj rejči. Širila sta krščansko vöro. Te reči sem si zapomnila od našoga dugoletnoga düšnoga pastira, gospauda Janoša Kühara. Nej zaman so dali gospaud Kühar tejva dva slovanska apoštola namalati na plafaun naše lejpe gorenjeseničke cerkve. Nej gnauk pa dvakrat so nam pravli, ka so Slovani prva bili v Panoniji kak Madžari. Dvajsti lejt po njinoj smrti je biu pri nas na ednom svetki Csaba Hende (gnešnji minister za obrambo) pa smo od njega ravno tau čüli. Zalavár/Blatograd je v županiji Zala. 1985. leta so postavili dva bronasta kipa (szobor) v spomin Cirili in Metodi. Žau, te so vkradnili, vküpzosekali in na kile odali. Pred leti so tadva kipa nazaj postavili. Stojita v Spominskom parki narodov. Na Madžarskom živeči Slovenci smo leta 2005 v tom parki tö dali postaviti spomenik Pribini pa Koclji, steroga je blagoslovo mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej po svetoj meši, stero je slüžo v zalavárskoj cerkvi. Spomenik je napravo slovenski kipar Metod Frlic, na njem sta dva simbola, meč (kard) pa knjiga. Pribina pa njegvi sin Kocelj sta vodila kneževino (fejedelemség) panonski Slovanov eške pred tistim, ka so Madžari prišli v Panonijo. Slovenski penzionisti smo bili zdaj z dvöma busoma v spominskom parki. Pri spomeniki so položili rauže predsednica drüštva Elvira Mešič, podpredsednik Gabor Lazar pa blagajničarka Margit Korpič. Pevke smo spopejvale štiri pesmi, med tejmi je bila himna sv. Cirila pa Metoda tö. Zavaliti se moram pevkam iz Slovenske vesi, ka so se po autobusi navčile tau lejpo himno. Potejm smo si poglednili otočec Kis-Balaton, Kányavár, učno paut (tanösvény) pa muzej. Čista narava, frišek zrak, lejpi lokvanji (tavirózsa), rece na vodej, vse je bilau za tau, ka bi se lepau meli. Lejpi cajt smo tö zadobili, tak sta leko Klara Fodor pa Miška Ropoš dosta-dosta kejpov napravila. Dober obed nas je čako na Sármelléki, od tec smo se pelali v Badacsony. Tam smo se že malo bodjali, nej ka bi dež dobili, ka je vöter gono nikše oblake pa ranč tak nikše cvejte z drejvdja, kak če bi vuna bila. Ništerni smo si malo počinauli v pivnicaj, drugi so šli vodo, jezero gledat, ta najbole flajsni so šli gledat zemenice pa so küpili vino za domau. Vino je vseposedik dobro bilau, če je pa stoj lačen biu, si je leko küpo pečene ribe, klobase ali kaušto ribjo župo. Dva autobusa lidi je nej malo, ali nikše nevole je nej bilau, redno smo opravili den, steri je bogati biu tak za düšo kak za tejlo. Baug plati vsem, ejkstra sekretarki Slovenske zveze Klari Fodor. Vera Gašpar Država je odkupila od Rusov delnice MOL-a Madžarska vlada je prejšnji teden za 1,8 milijarde evrov odkupila od ruskega lastnika (Surgutnevtygaz) paket delnic madžarske naftne družbe MOL, ki so ga Rusi pred leti odkupili od avstrijske družbe OMV. S tem si je v madžarski naftni družbi pridobila več kot 21-odstotni delež, skupaj z MOL-ovimi delnicami pa ima država več kot 25-odstotni delež v omenjeni družbi. Za odkup delnic je vlada uporabila finančna sredstva iz kredita Mednarodnega monetarnega fonda (IMF), ki ga je dobila še prejšnja vlada, vlada Viktorja Orbána pa je imela omenjena sredstva deponirana pri Madžarski narodni banki. Po mnenju premiera je bil to pomemben korak do »močne Madžarske«, kajti nobena država ne more biti močna, če je njena oskrba z energenti prepuščena dobri volji drugih. Javni mediji bodo odslovili kakih 1000 delavcev Iz javnih medijev (madžarska televizija, madžarski radio, Duna televizija, Madžarska tiskovna agencija) bodo odpustili kakih 1000 ljudi. V prvem krogu, ki naj bi ga zaključili do začetka avgusta, bo ta usoda doletela kakih 600 delavcev, predvsem pri dveh programih madžarske televizije in pri madžarskem radiu. Na madžarski televiziji je trenutno zaposlenih 1600, na radiu pa 1100 delavcev. 200 od 600 ljudi bodo – po načrtih – predčasno upokojili, po mnenju Sklada za javne medije je podobno število tistih, ki že lep čas ne opravljajo vsebinskega dela. Dve tretjini madžarskih moških je nezadovoljnih Po podatkih raziskave Univerze v Pécsu, v kateri so vprašali 4000 moških, dve tretjini le-teh ni zadovoljnih s svojim življenjem. Moški na Madžarskem se najbolj bojijo brezposelnosti, obubožanja in nevarnosti, ki lahko preti njihovi družini. Le 10 % se ukvarja redno s športom, 60 % nikoli, vsak tretji pije alkohol vsak dan ali tedensko večkrat. V spominskom parki Cirila pa Metoda v Zalavári smo svetili s svetimi pesmimi potejm, ka smo v domanjoj pa vogrskoj rejči leko čüli od njija življenja pa dela za Slovence V Keszthelyi med gledanjom centra varaša smo si privauščili, ka smo se fajn meli Djajca v kotli Bidrna Rejza (Terezija Mukič) se je na Gorejnjom Seniki naraudila pa tam živela v mladi lejtaj. Zdaj je že v Varaši, dapa njeno srce go zato vsigdar nazaj domau vlečé v tisto ves, gde je telko lejpi spominov mejla. Spomini so lejpi, dapa kak mo vidli, žitek je zato nej biu tak léki kak zdaj, gda si nazaj mislijo. Žmetno je bilau tistoga ipa, dapa kak Rejza pravijo, lidgé so bola veselo živeli kak zdaj. Z njimi sem se pogučavo na eden najbole vrauči den v majuši. - Rejza, zdaj ka je tak vrauče, zato je baukše, ka ste tü v Varaši pa nej na Seniki, gde bi s senauv mogli delati, nej? »Vej zdaj že tam gor tö niške ne dela s senauv, vej pa vse je vküpzaraškeno pa ranč mare nega. Kak bi bilau, gda so tak fal mlejko kipüvali, ka se je nej splačalo krave držati. Vejm, gda sem eške ge tü nosila mlejko, za liter mlejka so tri forinte pa šestedet filerov dali. Tau je nej doma bilau, liki pri stari materi, zato ka sem ge tam gorrasla. Zdaj, gda pa tü kipüjem v bauti mlejko, dvejstau devetnajset forintov moram plačati za liter.« - Na vesi je zato bola žmetno bilau kak zdaj v Varaši, nej? »Strašno dosta je trbelo delati doma, pa te sem eške na gazdašag (v zadrugo) tö odla delat, zato ka slüžti je trbelo. Ka smo doma pripauvali, tisto je nej dojšlo za volo tauga, ka je dojdavanje bilau. Mogli smo državi pauv tadati v petdeseti lejtaj. Bilau je tak, ka bi tak rada djajco djejla, dapa stara mati nej dala, zato ka sakšo djajco je trbelo. Mati so v kotli nika küjali, ge sem počakala, aj kokauš znesé, pa gda je začnila kokodakati, te sem ge djajco brž vkradnila. Nut sem go v koteu djala, pa sem go tam začnila küjati. Gnauk samo mati pridejo, pa zgraužati škejo kotel, dapa ge sem nej njala, zato ka sem se bojala, ka djajce gorpride pa mati vpamet vzemejo. Gda se je djajca sküjala, te sem brž kauli za ram üšla pa sem go tam zejla. Prvin je nej tak bilau kak zdaj, gda se mlajši tak zbérajo.« - Kelko mlejka ste nosili na den v zbiralnico? »Zazrankoma tri litre pa večer tü tak, vejga baug je nej bilau, zato ka krava silge nej dobila. Ka malo travo, krmo pa slamo smo polagali, s tauga mara slabo doji.« - Kak ste mlejko doj z Janezovoga brga prinesli pozimi, gda je sklisko bilau? »Tau ranč ne guči, bilau tak, ka sem skur vse tavlejala, dapa ge sem malo okrstila z vodauv pa je kantla puna gratala. Eške sreča, ka so te masnost nej merili, ovak bi vpamet vzeli, ka tau je samo mlejčna voda, dapa tau je drugi tü delo, nej samo ge. Ka bi delala, vejpa mati bi tau včasin vpamet vzela, zato ka vsakšo paut, gda sem mlejko nesla, v tiste male knjigice so nutspisali, kelko sem prinesla. Če bi falilo, te bi dobila po riti, zato sem pa te malo okrstila mlejko. Dobro, stara mati so zato nej bili taši, bola bi pravla, ka so dobri bili zamé, zato pa zdaj telko odim na njini grob rauže sadit pa polejvat.« - Najbola ste zato poleti švicali, gda ste s krmov delali, nej? S krmov sem zato rada delala, zvün tauga, gda smo na pod praznili, tisto sem fejst nej marala. Ge sem bila najmlajša pa mena je trbelo pod strejov klačiti. Tisto je vrajžo bilau, gda te je aumanca tak polejvala, ka si vse moker biu. Dapa nazajgučenja je nej bilau, mujs je bilau titi, če si sto ali nej. Zaman sem večkrat prajla, ka ge mo bola gorlüčala, niške me nej poslüšo. Dob-ro, tisto bi tö nej ladala, zato ka sem eške mala bila. Ovak sem s krmov rada delala, gda je vküp trbelo vlejčti, obračati, navile klasti, gda je pa že süjo bilau, te smo pa bagle klali. Male navile je eške trbelo trausti, zato ka tisti so eške nej bili süji. Tau delo se je mena vse vidlo, dapa žetva, tista nej, zato ka so pauvrsti tak pikali, dapa tau je tü trbelo delati. Okapati sem tü dosta mogla, dapa nej redé, samo raub, ka je austo, tam sem travo nika tazmlatila. Mi smo ovak gorarasli kak ta mladina, zato ka smo fejst mogli delati. Nej kak zdaj, ka eške kokauš ne poznajo, zato ka perge ma. Tau mislijo, ka je kokauš taša kak tista, štero v bauti küpijo spucano. Tau je zato žalostno, nej? Dapa ge tau pravim, ka tau zato eške vse nazaj pride, ka do se doma njive delale pa kokauši, mara, svinje krmile. Ge sem v tejm gvüšna.« - Krave ste kaj pasli? »Pasla sem, ranč nej malo, dapa tau sem ge tö vözmislila, kak je lakejše pasti. Vkradnila sem sau, pa sem njim malo potorila, aj se bola pasejo, etak se nej trbelo bojati, ka odletijo. Tašoga reda sem te naprej vzela knjige pa sem štejla. Kak koli je bilau, dapa baukše je bilau zato kak zdaj. Zato ka je bilau lübezenje. Te je lüstvo bola vküperodlo pa pomagalo eden drugomi. Tau zdaj več nega, sausad sausada več ne pozna.« - Vam se je vidlo na Janezovom brejgi? »Ge sem rada bila tam, v obadvaujoj kuči, gde smo bili, zato ka prva je dojzgorejla. Gda so mlejko nesli, edna je svejčo mejla v rokej, pa nin tam paulak je cükala (lulala) kak je straušenca narejena bila, se je vužgala, pa te tak je ram dojzgoro. Te smo tadoj šli pa smo se v drügi ram spakivali, v ram od oče stare matere.« - Fejst se je vidlo vam na Janezovom brejgi pa te itak ste sé v Varaš prišli, kak tau? »Sé poslüši, če delat odiš sé v Varaš, te je zato etak lekejše, če tü živéš. Nej trbej ti rano stanti, nej trbej ti blato klačti. Vejm, ka gda je dež üšo, te si najprvin šebere (škornje) o-büjo, pa spodik, gde je več nej bilau blate, si črejvle obüjo. Tau je tak šlau vsigdar, gda je dež üšo, vejš, ka tau človeki že više prišlo. Od baute je do nas domau dva kilomejtra bilau. V šaulo sem vsakši den üšla ta pa nazaj, te v bauto pa še v cerkev, nej čüda, ka mi je više prišlo. Bilau je tak, ka se v bauto prišla, pa sem palacko doma njala, dapa baugi hvala, zato mi je bautoš dau brezi penez tö. Drugi den sem te znauva mogla titi pa sem plačala. Ovak sem samo na keden gnauk üšla v bauto, ka nej bilau penez, ka bi telko vse kipüvali.« - Dostakrat je bilau tak, ka je želaudec prazen biu? Dostakrat je bilau tašo, stara mati so vsigdar kukrčne žgaun-ke sküjali, pa tau je že meni tak više ojdlo, ka tau ranč taprajti ne vejm. Njim je tau dobro bilau pa so radi meli, dapa tau je namé doj po gunti vse škrabalo, dapa ge sem tö mogla djesti, če drügo nej bilau. Močnik sem zato bola rada mejla. Gda sem po krüj üšla, dočas sem domau prišla, sem ga že kauli vse vözoškipala, zato ka sem lačna bila. Ge sem zato taša bistra bila pa sem se vsigdar vcujpotisnila, aj don dobim krüj, ovak bi s praznimi rokami üšla domau. Te je tak bilau, če si daubo samo edno kilo, nika nej več, zato ka nej bilau krüja. Pa itak smo zdravi bili, nikdar nika nas nej bolelo, pa eške starejše sem nej čüla, ka bi se žaur-gali ali ka bi viski cuker ali holesterol meli. Vseedno kak je bilau, srmastvo je bilau, dosta je trbelo delati, lačni smo bili, dapa zato je lepau bilau pa fajn bilau, zato ka lüstvo je vekšo lübezen melo eden do drügoga kak zdaj.« Karči Holec Bidrna Rejza (Nagy Péterné) Mlade dejkle na Gorenjom Seniki (druga s prave je Rejza) POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI KOTIČEK LAGVE SENJE Na taum svejti je tak gé, ka vsikši šké, aj njemi nej lagvo gé. Na taum svejti je tak gé, ka bi vsikši rad, aj njemi je lepau. Pa je ranč takšo naše postrašeno strašilo tö. Depa, njemi je nej najbole lepou na taum svejti. Kak bi pa ovak bilau, če pa je gé postrašeno strašilo. Pa si zatoga volo nej bi nigdar brodilo, ka je leko kaj lagvoga dobro tö. Bila je nauč kak vsikša druga. Vse kauli njega je spalo. Vse je spalo, samo ono je nej spalo. Po svojoj staroj šegi je spalo vodne. Je spalo, samo aj ne čüje pa ne vidi ftiče. Samo aj se ji ne postraši. Pa je v toj nauči znauva brodilo vsefele. Pa se je samo s seuv zgučavalo. Se je zgučavalo od svojga žitka. »Na, znauva sam vcejlak sam. Na, znauva nemam nikoga na cejlom svejti. Na, kak aj mi je sploj lepau na taum svejti? Na, te je pa tau kakši žitek?« se njemi je vse takšo naganjalo po glavej. Od vsega toga si je brodilo vcjlak tiüma. Vcejlak tiüma samo aj sausedno strašilo nika ne čüje, samo aj tadale spi pa se z njim ne kori. Si je brodilo vcejlak tiüma, samo aj ga ne čüjejo vrabli v njegvom klobüki. Samo aj spijo pa ne začnejo popejvati. Samo aj ga ne postrašijo. Nauč se je vlejkla. Nauč se je nikak nej škela skončati. Depa, dun je nauč minaula tö. Eške prva je začno prvi ftič popejvati, je ostrašeno strašilo že sneno gratalo pa je že spalo tö. Tau njegvo spanje pa je nej bilau takše kak vsikši drugi den. Že malo po tistom, kak je sunce na nébo prišlo, se je začnolo. So se začnole njegve lagve senje. Najprva je senjo, ka je edno velko ftičovo djajce. Pa na taum djajci gore sedi eške vekši ftič. Tak velki ftič, ka ga gvüšno nega na taum svejti. Velki pa žmeten ftič. Té velki pa najbole žmeten ftič se gnejzdi na velkom djajci. Na, se gnejzdi na postrašenom strašili. Kuman si eške zdijavle. Kuman si leko kakšo sapo vzeme. Depa, vse menje pa vse menje. Dokejč si sploj več ne more zdijavati. Postrašeno strašilo se je v tej lagvi senjaj začnolo trausiti. Vse bole pa vse več se je trausilo. Vrabli v njegvom klobüki so od straja začnoli lejtati es pa ta. Pa gda se je najbole trausilo, je eške kcuj začnilo kavüliti, kak bi se glaso kakši vuk. Kavülilo je pa kavülilo, ka so vrabli odleteli nikan daleč, pa sploj vsi ftiči so od straja odleteli na najbole dalešnja njiva. Pa gda ga je najbole sapilo od lagvi senj, se je zbidilo. Postrašeno strašilo je pomalek gor oprlo oči. Ja, stra ga je bilau, ka se ne postraši ftičov. Depa, ednoga je nej bilau. Ednoga se je nej čülo. Glej dalo je pa li gledalo, depa, nika. »Na, dun si je postrašilo,« se je zglasilo sausedno strašilo. »Dun je nikšen hasek od tebe.« Nej trbej prajti, kak je bilau postrašeno strašilo srečno pa veselo. Tak srečno pa veselo, ka je tak nagnauk tapozabilo lagve senje. Pa zatoga volo nigdar nede vedlo, ka so lagve senje leko dobre tö. Miki Roš Ekskurzija v Avstrijo Dijaki monoštrske gimnazije, ki se učimo tudi nemščino, imamo vsako leto možnost, da se udeležimo enodnevne ekskurzije v Avstrijo. To je nagrada za tiste, ki so v šolskem letu naredili jezikovni izpit ali so se udeležili tekmovanja iz tega jezika. Kot dijakinja gimnazije, ki je to šolsko leto naredila jezikovni izpit na srednji ravni iz nemščine, sem tudi sama imela možnost, da sem se udeležila izleta. Ta izlet vedno organizira šola, mi si moramo plačati samo ceno vstopnic. Prevoz je za nas brezplačen. To leto je bila ekskurzija 23. maja. Zjutraj ob osmih smo štartali iz Monoštra. Vse skupaj nas je bilo 41 dijakov in 3 učitelji. Najprej smo se odpravili proti Riegersburgu, kjer smo obiskali tovarno čokolade Zotter. Tukaj smo si najprej ogledali kratek film o prvih korakih in vse do tam, da mi dobimo na koncu čokolado. Po filmu smo šli okrog po tovarni. V tovarni je več različnih postaj. Moram pa dodati, da smo lahko poskušali vse vrste čokolad. To je bilo zelo dobro, toda na koncu smo se počutili tako, da nekaj časa gotovo ne bomo jedli čokolade. V čokoladni tovarni smo preživeli približno dve uri. Potem smo našo pot nadaljevali do grada v Riegersburgu. Različni prostori in zgodovinske zgodbe so bile za nas zelo zanimive. Splačalo se je sprehoditi do grada. Tudi razgled je bil enkraten. Že je bilo popoldne, ko smo se iz Riegersburga odpravili proti Gradcu. Na žalost je med potjo začelo deževati. Kljub temu nismo zgubili naše dob-re volje. Ko smo prišli v Gradec, je malo še deževalo, zato nismo mogli narediti večjega sprehoda po mestu. Za spoznavanje z mestom pa smo dobili malo časa. Medtem smo šli nekateri tudi jest. Popoldne okrog pol petih smo se vračali domov. Naš izlet se je končal zvečer ob pol sedmih v Monoštru. Vsi smo bili veseli in upamo, da bomo imeli možnost se udeležiti še takih ekskurzij. Martina Zakoč Športni dan v Bodoncih 19. maja smo se z učenci iz nižjih razredov OŠ Števanovci napotili na skupno športno srečanje v Bodonce. To je že večletna tradicija, saj nas povabijo na srečanje vsako leto v mesecu maju. V Bodoncih pri gasilskem domu sta nas čakali že dve šoli, bodonska in mačkovska. Lepo so nas pozdravili in pogostili z malico. Potem se je začelo tekmovanje. Pripravili so zelo zanimive igre. V teh igrah so učenci pokazali, kako so hitri, previdni, potrpežljivi. Samo nekaj iger bi naštela: napihovanje balonov, sprehod v parih z balonom, nalivanje vode, jabolka so morali z usti vzeti iz vode, z usti položiti pero v steklenico, gasilska igra, nošenje vode na drugo stran…itd. Naša skupina je dosegla 2. mesto, domača šola pa prvo. Pred kosilom so pokazali učencem gasilsko vozilo in tudi to so lahko videli, kako se gasi požar. Hvala lepa za povabilo in za to, da smo lahko skupaj preživeli ta lep dan. Agica Holec ravnateljica MLAŠEČI KAUT »Igrala je, igrala je Korpičova banda« PETEK, 03.06.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 VESELA HIŠICA - MEDVED IN KMET, LUTK. NAN., 10.25MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: PROJEKT, 10.35 ROBI V CIRKUSU, RIS., 10.45 MOJE ROŽNATO ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 11.00 ENAJSTA ŠOLA: SPECIALNA PEDAGOGIKA, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, 12.20 UGRIZNIMO ZNANOST: KEMIJA VONJA, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TURBULENCA: KAKO Z OBRTNIKI, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA: SELITEV, RIS., 15.55 SIMFONORIJE, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: PISANI TRAVNIKI, 16.25 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 BABILON.TV: ROMANJE, 18.20 ČARLI IN LOLA, RISANKA, 18.35 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 REFERENDUM: POKOJNINE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 BABILON.TV: ROMANJE, 0.35 INFOKANAL PETEK, 03.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.05 NA LEPŠE, 13.40 ČRNO BELI ČASI, 14.00 PARIZ: TENIS – ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, 17.55 RAD IGRAM NOGOMET, 18.30 PISAVE, 19.00 NOGOMET, KVALIFIKCIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO: FERSKI OTOKI - SLOVENIJA, 21.45 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 22.35 KORAN, DOK. SER., 23.25 MISLI Z GLAVO, AVSTRIJSKO-NEMŠKI FILM, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 04.06.2011, I. SPORED TVS 7.00 IZ POPOTNE TORBE: PISANI TRAVNIKI, 7.20 KRIŽ KRAŽ: MICHAEL ENDE: O ZAČARANI SKLEDI IN ŽLICI, LUTK. PREDSTAVA; BINE: CVETJE, LUTK. NAN.; PEPI VSE VE O BONTONU; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.10 KARLA IN KATARINA, DAN. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 SLONJA ZGODBA, AVSTR.-FRANCOSKI FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 NA VRTU, 18.25 OZARE, 18.35 PRIMER ZA PRIJATELJE, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA (HD), 21.40 LIST IN CVET: JELENA DE BELDER, DOK. ODD., 22.10 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ŠOPEK BODEČE ŽICE, ANG. NAD., 23.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.05 TRIKOTNIK (HD), 0.35 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL SOBOTA, 04.06.2011, II. SPORED TVS 9.55 SKOZI ČAS, 10.20 20. STOLETJE JURIJA GUSTINČIČA, DOK. ODD., 11.40 POSEBNA PONUDBA, 12.10 CIRCOM REGIONAL, 12.40 MINUTE ZA ..., 13.10 POTI Z VZHODA: V EVROPO, DOKUMENTARNA SERIJA, 14.00 SLOVENSKI VODNI KROG: CERKNIŠČICA, DOK. NAN., 14.25 IV. DAN DRUŽENJA IN GIBANJA VSEH GENERACIJ, 15.00 PARIZ: TENIS – ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE: FINALE (Ž) POSAMEZNO, 17.25 LJUBLJANA: KOŠARKA (M), LIGA TELEMACH, DRUGA TEKMA FINALA KONČNICE: UNION OLIMPIJA - KRKA, 19.15 PLANET ŠPORT, 20.00 UMIRI SE, AM. FILM, 21.55 SLOVENSKA FILHARMONIJA IN ARBORETUM VOLČJI POTOK (PINK FLOYD, U2, QUEEN, WHITESNAKE, EUROPE), 23.35 GANDŽA, AM. NAD., 0.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 05.06.2011, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.25 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE SALE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM, 11.00 IZVIR(N)I, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 RAZVEDRILNA ODDAJA, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNA RETROVIZIJA, 15.55 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO, 16.15 MEGA FACE, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK – FOKUS, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 PO REFERENDUMU, 21.30 INTERVJU: PROF. DR. NIKO TOŠ, 22.30 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 WALLANDER: PETA ŽENSKA, ANG. SER., 0.35 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL NEDELJA, 05.06.2011, II. SPORED TVS 9.40 SKOZI ČAS, 10.00 GLOBUS, 10.35 DOPOLDAN S SIMFONIKI, 11.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 12.00 TURBULENCA: KAKO Z OBRTNIKI, 12.55 RAD IGRAM NOGOMET, 13.25 PREGLED SEZONE V EVROPSKI LIGI V NOGOMETU, 14.35 ROKOMETNI MAGAZIN LIGE PRVAKOV, 15.00 PARIZ: TENIS - ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE: FINALE MOŠKI, 17.20 PLAVANJE - ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE, REPORTAŽA IZ KRANJA, 17.50 MARIBOR: ODBOJKA (M), TEKMA EVROPSKE LIGE: SLOVENIJA - HRVAŠKA, 20.00 ŽREBANJE LOTA, 20.10 ROKOMET (Ž), DODATNE KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO: FRANCIJA - SLOVENIJA, POSNETEK IZ PAUJA, 21.30 SRČNE VEZI, FR. NAD., 22.25 NA UTRIP SRCA, 23.55 PRIJATELJSKE ZDRAHE, ANG. NAD., 0.45 KRATKI FILM AGRFT, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 06.06.2011, I. SPORED TVS 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.30 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JABLANA SPOMLADI, POUČNA NANIZANKA, 10.35 (NE)POMEMBNE STVARI: GRAVITACIJA, 11.25 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE: KLJUKEC IN MATERINSKI DAN, RIS., 16.10 BINE: CVETJE, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: SEDEMKRAT PREK MURE V PREKMURJE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŽIVLJENJE: PREIZKUŠNJE ŽIVLJENJA, ANG. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 06.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.50 SOBOTNO POPOLDNE, 15.15 PISAVE, 15.40 SLOVENSKI UTRINKI, 16.10 POSEBNA PONUDBA, 16.35 TO BO MOJ POKLIC: IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE, 17.00 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 PRVI IN DRUGI, 18.25 FIRMA.TV, 18.55 IMPRO TV: KATARINA ČAS IN GREGOR GRUDEN, 19.30 UNIVERZA, 20.00 PEKLENSKI IZBOR, 20.45 ŽIVLJENJE S SOVRAŽNIKOM: LAKOTA IN UPANJE, DOK. SER., 21.40 KNJIGA MENE BRIGA - GABRIEL ZAID: SKRIVNOST SLAVE, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 IRINA PALM, ANG. FILM, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 07.06.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ROŽA ČUDOTVORNA, ODDAJA ZA OTROKE, 10.30 BINE: CVETJE, LUTK. NAN., 10.50 RIBIČ PEPE: UGLAJENA ŠVICA, 11.05 SINJE NEBO, NORV. NAD., 11.55 INTERVJU: PROF. DR. NIKO TOŠ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.55 BABILON.TV: ROMANJE, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: SMREKOVI VRŠIČKI, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MOTORJI POD SLOVENCI: SUBKULTURE, 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: FORENZIKA, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 20.25 OSMI DAN, 21.00 20 LET SLOVENIJE: MEDIJSKA VOJNA - PADEC TABUJEV, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.25 ŽIVLJENJE S SOVRAŽNIKOM: LAKOTA IN UPANJE, DOK. SER., 0.20 OSMI DAN, 0.45 MOTORJI POD SLOVENCI: SUBKULTURE, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL TOREK, 07.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.50 GLASBENI SPOMINI, 16.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.25 GLASNIK, 17.50 MOSTOVI – HIDAK, 18.20 NA LEPŠE, 18.45 MUZIKAJETO, 19.15 TRANZISTOR, 19.55 NOVO MESTO: KOŠARKA (M), LIGA TELEMACH: TRETJA TEKMA FINALA KONČNICE: KRKA - UNION OLIMPIJA, 21.45 TRIKOTNIK (HD), 22.15 DEDIŠČINA EVROPE: JEAN DE LA FONTAINE - IZZIV, FR. FILM, 0.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 08.06.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.35 RISANKA, 10.45 ZLATKO ZAKLADKO: SMREKOVI VRŠIČKI, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE: ZAŠČITENE ŽIVALSKE VRSTE, DOK. NAN., 11.25 IZVIR(N)I, 11.55 20 LET SLOVENIJE: MEDIJSKA VOJNA - PADEC TABUJEV, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.20 TRIKOTNIK (HD), 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 PUJSA PEPA: OČKOV NASLANJAČ, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA: PET ČUTOV, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 RISANKA, 18.30 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.35 MUSTI, RIS., 18.40 ROLI POLI OLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TRI SEZONE V PEKLU, ČEŠKO-SLOVAŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SVETO IN SVET: ETIKA DANES, 0.15 TURBULENCA, 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL SREDA, 08.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 SPET DOMA (HD), 14.35 DOPOLDAN S SIMFONIKI - ŽIVALSKI KARNEVAL: KATJA MELJNIKOV, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ, 15.15 BLEŠČICA, 15.45 KNJIGA MENE BRIGA, 16.05 OSMI DAN, 16.30 DUHOVNI UTRIP, 16.45 SLOVENCI PO SVETU: AVSTRALSKI IZSELJENCI, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 ČRNO BELI ČASI, 18.05 ŽIVLJENJE: PREIZKUŠNJE ŽIVLJENJA, ANG. SER., 18.55 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 20 LET SLOVENIJE: IVAN OMAN - KMET IZ ZMINCA, DOK. FILM, 20.45 20 LET STA, DOK. FELJTON, 21.25 ROKOMET (M), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO 2012: PORTUGALSKA - SLOVENIJA, 23.00 GOMORA, IT. FILM, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 09.06.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: TONČEK BALONČEK, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.20 SPREHODI V NARAVO: DALIJA, LEPA TUJKA, 11.40 SVETO IN SVET: ETIKA DANES, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.15 KRATKI FILM, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI: DOBRI SOSED NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 NAJBOLJŠE POČITNICE NA SVETU, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA: KAKTUS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KORAN, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 MATJAŽ KMECL: FRIDERIK Z VERONIKO, TV PRIREDBA PREDSTAVE MESTNEGA GLEDALIŠČA, LJUBLJANSKEGA, 0.55 GLOBUS, 1.25 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL ČETRTEK, 09.06.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.25 TV PRODAJA, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.55 BOŠTJAN LIPOVŠEK, JAMES OXLEY, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 14.20 ŠOA. TEŽA MOLKA, DOK. FILM, 15.15 UGRIZNIMO ZNANOST: FORENZIKA, 15.35 EVROPSKI MAGAZIN, 16.05 POMAGAJMO SI, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 TO BO MOJ POKLIC: IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE, 17.35 FIRMA.TV, 18.05 JUNAK NAŠEGA ČASA, LITERARNA NADALJEVANKA, 19.00 KONCERT, 19.55 ŠPORT, 21.45 ZDRAVNIČIN DNEVNIK; MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 22.35 BREZUPNI ROMANTIKI, ANG. NAD., 23.30 ZABAVNI INFOKANAL Če ste že pozabili, ka so spejvali pa kak so spejvali, te pojte 10. junija na 19. vöro v Kulturni in informativni center, gde de Korpičova banda znauva nastopala. Retro večer organizira Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Vakšoga prisrčno vabimo! Edgar Allen Poe: Anuška Laj Duga so lejta odplavala že V rosagi pri veuki vodaj, Cvela je dekla gnauk – poznate go – Se zvala je Anuška Laj, Nej ji je kraužilo drügo v glavej, Lübezen sam’ v naja srcaj. Badva deteta kak rosa na zran, V rosagi pri veuki vodaj, Glopše lübila, kak štokoli zna, Sva müva se z Anuškov Laj, Angelci so nad oblakaj bili Celau nevoškeni vsikdár. Zatok je, dosta lejt toga nazaj, V rosagi pri veuki vodaj, Prišo z oblakov en vöter na nauč, Raslado je Anuško Laj. Žlata bogata točila skuzé, Ge austo sem brezi njé, sam, V škrinjico kmično zaprli so go V zemlau tá cuj k veukim vodám. Nej se je angelcom vidlo tam gor’, Ka bole sva srečniva b’lá, Istina – zatok (tau pri nas se vej V rosagi pri veuki vodaj) Vnoči oblak nam je poslo vihér, Paj vmauro mi Anuško Laj. Naja lübezen pa jakša bilá Kak tista pri vekši lidaj – Od naja čednejši lidaj – Nem’rejo angelci v nebi nikdár, Vrazgé nej vu morski vodáj Laučiti moje lübeče srcé Od düšice Anuške Laj: Mejsec, gda stane, mi sénje nesé Od najdrakše Anuške Laj, Zvejzde na nebi kak svejkle oči So lübice Anuške Laj. Tak mi tečéjo vse duge noči, S snejov, liblenov že vküper ležim Vu škrinji pri veuki vodaj, Vu grobi pri kmični vodaj. (pesem Annabel Lee na domanjo rejč prejkspiso Dušan Mukič - ilustracija: Marija Kozar)