Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošijjan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema npravniStvo ln ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ullee St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeraSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74.
^tev. 293.	У Ljubljani, v četrtek'23. deeembra 1897.	Letnilt XXV.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 22. decembra.
Včeraj sta imeli avstrijska in ogerska delegacija sklepni seji ter vsprejeli skupni fiuančni zakon.
V avstrijski delegaciji je D n m b a poročal o carini za 1. 1898. Naglašal je, da vsled zmedenih parlamentarnih razmer ni mogoče razpolagati s preostanki carinskih dohodkov, ker ni dognana carinska in trgovinska pogodba. Isto velja o kvoti, katero bode krona določila.
Delegat dr. Gross pravi, da je z določbo glede kvote zadovoljen, nikakor pa ne glede carinskih dohodkov, ker jih vlada po § 14. ne sme in ne more določiti z ogersko vlado, češ, da to spada v področje državnega zbora. Ako se do 1. januvarija ne obnovi carinska in trgovinska pogodba z Ogersko, potem sta obe državni polovici samostojni carinski ozemlji. Carina se bode pobirala po določenih tarifih, pogodbah in zakonih, in če se pozneje sklene nagodba z Ogersko, se bodo dohodki porabili v pokritje skupnih stroškov. — Da je prišlo do te zmešnjave, pravi dr. Gross, so oni krivi, ki so izdali in zagovarjali jezikovni naredbi, proti katerim so se Nemci branili. — To je pač skrajna predrznost, da levičarji sedaj krivdo zvračajo na desnico, ko je znano vsemu svetu silovito in surovo početje nemških opozicijskih strank.
Dobro je dr. Grossa zavrnil vitez J a w o r;s k i, rekoč, da je večina državnega zbora vse storila in poskusila, da bi se rednim potom podaljšala nagodba z Ogersko. Zgodovina bode sodila, kdo je provzročil to nevarnost za državo in koristi Avstrijo. Večina obžaluje, da bode morala vlada sama po § 14. začasno vrediti razmere z Ogersko, toda sedaj ni druzega sredstva.
Delegat Kaiser ponavlja zavijanja dr. Gros-sova, češ, da so levičarji pri vsem nedolžni, ter predlaga, naj se sklepa o finančnem zakonu, ko bode od
LISTEK.
Dr. Friderik Dittes.
(Spisal A. P. Korošec.)
VI.
Dittesov značaj.
Včasi slavimo može, kateri sicer niso veliko koristili občnemu blagru, a so pokazali v težavnih in nenavadnih slučajih izvanredno duševno velikost, katera je vredna, da se je spominjamo in se ob njej vigledujemo. Morda je tudi dr. Friderik Dittes mož iz te kovine ? Ah, da bi bila to resnica I Toda pri Dittesu duševne velikosti ne smemo iskati. Njegov značaj ni bil, da bi ga posnemali. Jeden izmed onih treh mestnih očetov, ki so hodili po Dittesa v Nemčijo, spisal je knjigo: „Das Wiener Piidagogium in den Jahren 1868 bis 1881, dargestellt von A. Kolatschek", v kateri knjigi nam pripoveduje in dokazuje jako nelepe reči o Dittesu. Dittes ni bil mož beseda. Obljubil je, koliko ur bo poučeval na peda-gogiju, a pozneje ni hotel držati svoje obljube. Bil je intrigant. Roval je proti profesorju Kehru, da bi ga ne poklicali na pedagogij. Bil je častihlepen. — Njegov kolega na pedegogiju, prof. Willmann, imel
krone določena kvota in bode dognano, kako se porazdeli earinski dohodki.
Delegat Seheicher naglaša, da ni pristaš trobentačev v državnem zboru, da pa vztraja s tovariši v opoziciji. — Da je prišlo do tega, je kriva prejšnja vlada, ki je narode razdvojila, namesto združila proti Ogrom. Govornik izjavi, da se pridruži predlogu delegata Kaiserja.
Dr. Herold je odgovarjal Kaiserju in Schei-cherju ter rekel: Češki poslanci bi bili odločno zahtevali pravičnejšo nagodbo z Ogersko, ko bi bilo prišlo do razprave v zbornici. Da se to ni zgodilo, krivi so levičarji. Jezikovni naredbi nista dar prejšnje vlade češkemu narodu na škodo nemškemu. To je le del pravice, katero zahteva češki narod. Sprava z Nemci je mogoča na podlagi dveh načel, ki sta : popolna jednakopravnost obeh jezikov v deželah češke krone in nerazdeljivost češkega kraljestva. Ce Nemci vsprejmo te dve načeli, je sprava takoj mogoča ; ako ne, potem češkega naroda ne ukloni nobena sila.
Delegat dr. pl. H o f m a n n pogreva stare fraze o nemškem državnem jeziku, proti kateremu je prejšnja vlada kot jez postavila jezikovni naredbi. Govornik meni, sedanja vlada naj prekliče ti naredbi, in mirna bo Bosna.
Poročevalec D u m b a naglaša, da govorniki obeh strank izražajo potrebo sprave. Torej treba le dobre volje, in sprava se bode dosegla potom kompromisa.
Nasproti Scheicherju poudarja, da je druga rešitev sedaj nemogoča, kakor po § 14., ker bi drž. zbor vsled tolikih nasprotij vender ne sklenil začasne nagodbe. Govornik očita levičarjem, da volilce najprvo nahujskajo, potem pa se sklicujejo na zahteve in želje volilcev, kar ni pošteno. Levičarji višje cenijo strankarske, nego državne koristi.
Pri glasovanju je bil predlog delegata Kaiserja
je veliko trpeti'od njega, ker je bil bolj čislan kot Dittes. Kazal je neurejeno ljubezen do denarja, in Kolatschek pravi, da je to bil, če ne jedini, vsaj zelo važen smoter njegovega življenja. Zato ni čudno, da je bilo njegovo trinajstletno delovanje na peda-gogiju vsaj v gmotnem oziru plodonosno. Posebno pogosto se očitajo Dittesu konflikti z resnico. Slabo stanje pedagogija je prikrival z neresničnimi letnimi poročili. Fr. Stauracz, pisatelj knjige: „DerSchlach-tengewinner Dittes" navaja 32 slučajev, kjer se Di-tesu očitajo takozvani „konflikti z resnico". Nam se zdi čudno, da največji pedagog sedanjega časa ni bil, da se emfemietično izrazimo, resnicoljuben. — Vkljub temu se mu prepevajo navdušeni slavospevi. O tempora, o moreš I Dittes je bil nadalje tudi precej len. Imel je naslov in plačo ravnatelja, a njegove posle je moral opravljati tudi — šolski sluga. Šolski sluga je bil knjižničar in vpisovatelj. Učenci so večkrat zaman trepetali ter čakali celo uro na svojega profesorja in ravnatelja, a ni se dal videti. To je morala biti krasna disciplina! V teku 13 let Dittes ni našel primernega časa, da bi izdelal za zavod primeren učni črtež. Prijatelje je imel, dokler jih je rabil za svoje samoljubne namene. Učiteljice je imenoval Dittes .bitja, ki še svojega poklica niso
odklonjen ter finančni zakon v drugem in tretjem branju vsprejet.
Delegat dr. H o f m a n u vpraša vojnega ministra, zakaj se postopa proti onim rezervnim častnikom, ki so v Gradcu spremljali k pogrebu osebo, ki je bila usmrtena ob zadujih nemirih. — Ta manifestacija ni bila proti armadi, temveč proti prejšnji vladi.
Vojni minister odgovarja, da mu o kakem postopanju ni nič znanega iu je tako postopanje proti neaktivnim častnikom nedopustno. Ako pa so častniki sami zahtevali tako postopanje nasproti svojim tovarišem, more on to le odobravati.
Nato je vnanji minister grof Goluchowski v imenu cesarjevem zaključil delegacijo.
Politični pregled.
V L j u b I j a n i, 23. decembra.
Sprememba jezikovnih naredeb. Tekom včerajšnje seje avstrijske delegacije se je mej delegati razširjala vest, da namerava Gautscheva vlada še pred sestankom češkega deželnega zbora, toraj pred 10. januvarjem, spremeniti jezikovni naredbi v smislu zahteve zastopnikov nemškega naroda na Češkem. V tej novi izdaji jezikovnih naredeb se spremene določbe sedanjih naredeb glede vporabe jezika pri sodiščih in drugih oblastvih v toliko, da se mesto dvojezičuosti po celi Češki razdeli ozemlje v tri dele, v nemško, čeSko in dvojezično ozemlje. Mesto določbe, da si morajo vsi uradniki v gotovem roku prisvojiti znanjd obeh deželnih jezikov, se izda nova določba samo glede kvalifikacije konceptnih uradnikov. Te spremembe namerava dognati vlada v sporazumu obeh čeških strank. Cehi so baje že pritrdili vladni nameri, toraj preostaje le še sporazumljenje mej vlado in nemškimi zastopniki. Konečno se še naglaša, da se snide državni zbor koncem meseca februvarija. — To poročilo objavlja ii	■	д—
dosegla ali pa so ga že zgrešila." — Lep poklon za učiteljice. Naj si gospodične zapišejo te besede v svoje albume, da bo jim lažje vskipelo njih navdušenje za Dittesa, kadar se bo proslavljal ali kadar se bo pobiralo zopet za kak njegov spomenik.
To so nekatere poteze iz Dittesovega značaja. Ali je ta značaj občudovanja in slavljenja vreden ? Gotovo ne, a vender se Dittes slavi. Zakaj neki ?
VII.
V čem je bil Dittes resnično velik?
Dittes je bil nezmožen praktičen pedagog, bil je neznaten pedagogičen pisatelj, a v nečem je bil velik — v svojem sovraštvu do katoličanstva in vsega, kar je nosilo katoliško ime. Dittes sam o sebi pravi, da je boj njegov element. Mi k temu le dostavljamo, da je bil boj proti katolicizmu njegov element. Z besedo in s peresom je napadal katoliške dogme, zasmehoval cerkvene uprave in avtoritete in pobijal potrebo verskega pouka v šolah. Ako nam učitelji zatrjujejo, da slavijo Komenskega, Pestalozzija, Diesterwega i. dr., ker so bili veliki pedagogi, ne pa zaradi njihovega napetega razmerja e katoliškim naziranjem, no, mi verjamemo njihovim besedam, ako pa nam kak učitelj zatrjuje
zadnje izdanje dunajske „N. Fr. Presse". Koliko je na tem resnice, nam ni znano, vsekako pa smemo z gotovostjo naglašati že danes, da taki spremembi jezikovnih naredeb češki zastopniki nikdar niso in ne bodo pritrdili. Vse to je toraj le srčna želja voditeljev češko-nemške stranke, ki dobro vedo, da bi bila taka sprememba jezikovne uaredbe za nje mnogo bolja nego nobena. — Kar se pa tiče nadaljnega zasedanja državnega zbora, je pa gotovo, da se to zgodi tekom meseca februvarija, ako ee namreč posreči baronu Gautschu uvesti na Češkem zopet normalne razmere.
Nemška ljudska stranka je sklenila, kakor poročajo listi, dn6 6. januvarija v Linec sklicati nemški ljudski shod in povabiti na to zborovanje zastopnike vseh nemških strank. Program za ta shod Se ni objavljen in se toraj za gotovo ne vč, kak namen imajo sklicatelji shoda, toda kdor ve, kaj je pristnim Germanom na srcu, si lahko misli, da se bode v prvem in zadnjem govoru udrihalo po nemških klerikalcih, kot »izda-jicah« svojega naroda, ki so postali nezvesti zati-rauemu nemStvu. To je razvidno posebno iz tega, ker so na shod vabljeni v prvi vrsti pristaši te stranke iz Gorenje - Avstrije iu SolnograSkega. Da se bode udrihalo tudi po sklepih poljskega in češkega shoda, je umevno samo po sebi.
Stojalovskega kandidatura. Vsled snlrti bivšega državnega poslanca HotopeSa je izpraz-neno jedno poslaniSko mesto. Dopolnilna volitev se vrši v kmečkih okrajih Lancuti in Lisko, ki jih je zastopal pokojni HompeS, dnć 3. februvarija bodoče leto. Za to mesto se bode potegoval, kakor se zatrjuje v poročilu iz Levova, pater Stojalovski, kakor je sam izjavil na nekem shodu minuli ponedeljek. Izvolitev mu je po poročilih poljskih listov zagotovljena, ker ga bode podpirala katoliška stranka. Kakor znano, je Stojalovski svojedobno izjavil, da ne kandiduje rad v državni zbor, posebno pa ne v tem slučaju, da bi se mu moral umakniti kak dosedanji poslanec njegove stranke. Sedaj ima odprto pot in ako zmaga, nad čemur skoro ni dvomiti, bode imela njegova stranka voditelja v svoji sredi. Kadar bodo pa razpisane volitve v deželni zbor, tedaj bo pa gotovo nastopil kot kandidat v vsaketa slučaju, ker je njegova iskrena želja delovati v deželnem zastopu.
Položaj tia Ogerskem. S kompromisom mej Bioffyjevo vlado in opozicijo ogerskega državnega zbora najbrže ne bode nič. Nobena pogajajo-čih se strauk noče odnehati niti za las od svojih zahtev. Vladni in drugi mažarski večini prijazni krogi naglašajo, da je sporazumljenje preprečila Ko-šutova neodvisna stranka s svojimi pretiranimi zahtevami, nasprotno pa je poslanec Benyovsfci izjav-ijal v včerajšnji seji, da je neodvisna stranka bila vedno pripravljena iu je še sedaj, skleniti z vlado kompromis. Strauka ne stavi nikakih pretiranih pogojev in zahteva s&mo, da se strogo izpolnuje obstoječi zakon. V trenotku, ko bo jela vlada postopati strogo v smislu zakona in bode izvajala njegove posledice, je kompromis gotov in mir zagotovljen. V nadaljnem govoru je ta mož mnogo govoričil o avstrijskem jerobstvu ter o mastnih dobičkih, ki jih uživa Avstrija od zveze z Ogersko. V istem
da občuduje Dittesa zaradi njegove velike vrednosti v pedagogični znanosti, tedaj računi ali pri nas na neumnost in nevednost ali pa je sam neumen in neveden. Strokovno izobražen in v pedagogičnem slovstvu udomačen učitelj ne more šteti Dittesa med peda-gogične celebritete. Ako bi Dittes v svojih spisih in govorih ne pobijal cerkve in njenih naukov, ako bi ne delal tako ognjevito, da se pouk po šolah otrese vseh konfesijonalnih uplivov, smelo trdimo, da bi se takrat Dittes imenoval k večjemu še kedaj v kaki obširnejši zgodovini pedagogike. S svojim sovraštvom do vere pa je prišel Dittes prav ceno do slavnega imena na pedagogičnem znanstvenem polju. Kedor sovraži katoliško vero, sovraži dosledno in genere tudi oznanjevalce te vere. Tako i Dittes !
Ko je trojica mestnih očetov bila tako srečna, di je našla v Goti Dittesa, doposlala se mu je pogodba s pogoji, pod katerimi se mu nameni izročiti ravnateljsko mesto na pedngogiju. D.ttes je tedaj segel po svoje pero ter zapisal med pogoje lastnoročno besede: „Nikdar ne sme noga duhovnika vstopiti v zavod I" S temi besedami je markautno označil duh svojega bodočega delovanja v Avstriji. In v tem oziru mu Zares nihče ne more očitati, da bi se lagal.
(Dalje sledi.)
smislu je govoril tudi njegov sodrug Nesko, ki je izjavil, da se njegova strauka ne da utolažiti z obljubo, da se jutri ustanovi samostojnajbanka, le danes ne. Stranka noče brez vsake odškodnine pobirati za vlado kostanj iz žrjavice. Prvi in drugi sta povedala vladi mnogo bridkih resnic in dokazala, da še nikakor ni govoriti o kakem kompromisu. To je pokazal tudi ministerski predsednik sam, ki je takoj za tem posegel v razpravo. Govornik je najodločneje pobijal KoŠutov predlog ter obdolževal opozicijo, da s svojim postopanjem neizmerno mnogo škoduje duvalizmu, katerega želi mažaronska stranka gojiti, kakot punčico v očesu. Rotil in prosil je zbornico, naj vsprejme nespremenjeno vladno predlogo, ter s tem obvaruje Ogersko in celo monarhijo pred neljubimi posledicami. Včerajšnja seja je morala trajati zelo dolgo, ker najpoznejše izdaje večernih listov ne objavljajo konca seje. Kakor je posneti iz splošue razburjenosti v opoziciji, ni pričakovati, da bi se bila zadeva rešila ugodno ta mažaronsko stranko.
Patrijvtizeni pri socijalnih demokratih, je, kakor nam dokazujejo razni socijalistični spisi in govori voditeljev rudeče garde, pred vsem pa njih surovo vedenje v zadnjem zasedanju državnega zbora, lastnost, katero je ložje najti pri njih pradedih v ameriških pragozdih, kakor pa pri avstrijskih in tudi ostalih socijalno - demokratičnih strankah sploh. — Tembolj čudno, da naravnost smešno je, ako se predrzne „Arbeiter Zeitung" pisati o patrijotizmu in nekako kazati na potrebo, da ase zanj ogrevajo vsi avstrijski narodi, sicer da za Avstrijo ni dobro, kakor kaže sedanji položaj. Posebno vneto je to glasilo za neke „železne državne oklepe" ali morda obroče, ki naj bi vezali v domoljubju vse sloje avstrijske. Kako Sodijo socijalni demokratje o patrijotizmu, n&m pač ni treba razlagati, saj vender vsak pozna te brezdomovince, ki bi najraje videli, da bi Avstrije sploh ne bilo. Vender pa mora imeti „Arb. Zeitg." nek poseben namen. — Morda hoče, da se njo in njene zveste somišljenike z Adlerjem na čelu prišteva mej one patrijote, ki niso posebno veseli, da je avstrijski patrijotizem prijadral tako daleč, ali pa dela s tem reklamo za svoje „železne državne oklepe", s katerimi krošnjari po vseh delih države. Toda socijalisti s svojim doktorjem na čelu se zelo motijo, ako menijo, da je Avstrija že tako daleč zašla, da si bo morala v svoje ohranjenje naročiti takih obročev. Tako daleč pač še nismo prišli, da bi morali apelovati na „patrijotična čutila" so«, demokratov.
Sturdza o zunanji politiki Rumunije. V zadnji seji rumunskega senata je ministerski predsednik Demeter Sturdza imel daljši govor, v katerem je razvijal razmerje Rumunije napram zunanjim, posebno sosednjim državam. V prvi vrsti je izražal radost, da se je evropskim velevlastim posrečilo odvrniti veliko nevarnost splošue vojske, katere početki so se pojavili na orijentu. Pri tem delu ima precej zaslug po mnenju ministerskega predsednika tudi Rumunija sam», ki je vsled tega postala važen faktor v krogu evropskega koncerta. — Omenjal je nadalje z zelo laskavimj besedami obiska našega cesarja na rumunskem dvoru, ter ostalih obiskov in važnejih dogodkov. Posebno simpatično pa pozdravlja Sturdza nove pojave o trdnosti trozveze, ki je najboljši porok za nadaljni svetovni mir. Pozdravlja se tudi rusko-franooska zveza. Konečno se pa izjavlja, da nikakor ni pravično, prištevati Ru-munijo k balkanskim državam, marveč pripada evropski družini ter hoče vedno podpirati velevlasti v njih prizadevanju za ohfanenje svetovnega miru. Tudi napram Srbiji iii Bolgariji goji Rumunija prijateljske razmere. Sploh je izražena zunanja politika Rumunije na kratko z nastopnimi besedami: Ne odbijati nobene prijateljske roke in čđVati nađ interesi rumunskega kraljestva.
Rusija na Kitajskem. Nepopisni vrišč je vprizorila akcija ruske vlade, ki je odposlala v Port Artur tri vojne ladije, da prepreči nakane Nemčije, ki si je hotela prilastiti to najnoveje pristanišče in odpreti pot nadaljni svoji svetovni trgovini. Nihče ne dvomi, da ima Nemčija do te važne postaje skoro ravno toliko prava, kakor ostale evropske države, kajti kdor si pribori tPort Artur, ki je last japonske vlade, ta ga ima v svoji posesti in ga lahko izrablja v svoje koristi. — Rivno tako pa tudi nihče ne more Zameriti Rusiji, ako ne mara dovoliti, da bi prišla ta važna točka v roke kake druge velevlasti, nasprotno rekli bi, ima Se ruska vlada vsled tega nekaj več pravice do tega pristana,
ker je mogočna Rusija soseda kitajskega cesarstva. Poleg tega pa je Rusija tudi uvidela, da je Port Artur glavni vhod v Sibirijo, so vrata, ki nikakor ne smejo priti v prid drugemu tekmecu, ako noče Rusija, da ji je zaprt izhod iz Sibirije v Veliki Ocean. Kitajcem je konečno vse jedno, kdo si prilasti to postojanko, ker se vspešno nikomur ne morejo postaviti v bran. Ti bi torej Nemcem ne pro-vzročali nikake posebne preglavice, ko bi jih le mirno gledali Rusi, Angleži in Japonci. Angleže jezi nemška akcija radi tega, ker jim je zelo nadležna nemška konkurenca v svetovni trgovini, Japonci so pa preveč navezani na Ruse, da bi nikakor ne smeli ostati hladnokrvni napram nemškemu rogoviljenju, in je torej gotovo, da bodo v slučaju vojske gotovo stali na strani Rusije. — Kako se bo stvar razvila, ali se poravna lepim potom, ali se vname vojska in kako se bo iztekla, je dosedaj še nemogoče razsoditi.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 22. decembra.
V današnji seji se je nadaljevala razprava v včerajšnji seji nerešenih točk.
O uradovanju mestnega magistrata za časa, odkar mu načeluje sedanji župan, t. j. od 22. junija 1896 do 30. novembra letos, je pdročal odbornik Senekovič. Poročilo omenja delovanja posamnih magistralnih uradov ter o njihovi notranji preureditvi. Vsem uradom skupaj je doSlo v tem času 51.423 aktov, od katerih je bilo koncem minulega meseca nerešenih 375, ki se tičejo večinoma zadev, katere Se niso bile zrele za rešitev. — Poročevalec predlaga, naj se poročilo vzame na znanje ter se izreče zahvala in priznanje vsem uradnikom, posebno pa Se županu ter uradnikom SeSeku, Križaju in Lahu. Temu predlogu se pridružuje tudi odb. Zabukovec, ki naglaSa posebno zasluge županove za tako vspešno delovanje magistruta. Zupan se zahvali na izkazanem priznanju.
O oddaji mizarskih del in dobavi hrastovih deSčičnih tal pri zgradbi poslopja meščanske imovine poroča odb. dr. Stare. Poročevalec predlaga, naj se oddajo mizarska dela v kletih, pritličju in mezaninu najcenejima ponudnikoma Bin-derju in Petrinu, glede ostalih del v I. in II. nadstropju pa naj se spopolnijo ponudbe z ozirom na to, da se Spalete pri oknih povsod opuste. Temu predlogu se upirajo odb. Subic, Kozak in Žitnik' mej tem ko odb. Velkavrh zagovarja predlog odsekov ter naglaša, da je ponudba kranj. stavb, družbe ugodneja in se je ofert prvih dveh ponudnikov naknadno spopolnil v stavbinskem uradu, kar se ne more nikakor odobravati.
Pri glasovanju se vsprejme predlog odb. Žitnika, naj se odda vse delo ponudnikoma Binderju in Petrinu. Skleni» «e tudi, da se izvrše vsa dela iz mecesnovega lesa, le 10 portal za Muyerjevo prodajalnico v Špitalskih ulicah se na njegovo željo dovoli izvršiti iz slavonskega hrasta. Konečno se določi, da mora podjetnik plačati 30 gi. globe za vsak teden zamude.
Dobava deSčičnih tal se odda ponudniku Gu-zelju za ceno 2 gl. 25 kr. pro m8, ključavničarska dela nadalje ključarjem Rebeku, Pilko in Achtschinu za svoto 1028 gl., steklarska dela pa jedinemu ponudniku Kollmanu za ponujano svoto 1159 gl.
Dimnikarska dela pri mestnih poslopjih se oddajo na predlog odb. Trčka za dobo 3 let ponudniku Stricelju za letni pavSal 400 gl.
O kolavdaciji ceste na Havptmanci poroča odb. Pavlin. Faktični stroški za uravnavo te ceste znašajo 2641 gld. 72 kr., toraj .123 gld. 75 kr. manj, kakor je bilo proračunano. Glede uporabe preostanka predlaga poročevalec, nuj se dovoli iz tega zneska 50 gl. nagrade inženirju Pelriku, ostalo pa naj se uporablja za vzdržavanje te ceste. — Predlogu se pritrdi.
Isti odbornik poroča 0 določitvi stavbene črte v okolici zatiskega dvorca na Starem trgu. Sklene se zazidati sedanje ZatiSke ulice ter odpreti novo ulico kot podaljšanje Florijanskih ulic, ker sicer te ulice nimajo nikakega pomena za promet in je tudi iz higljeničnih ozirov priporočati, da se zazidajo. V to svrho pa treba kupiti »ZatiSki dvorec«. Vsprejme se toraj predlog, naj se za prepustitev tega poslopja ponudi vladi 10.000 gl. — Nasvćtu se pritrdi.
ProSnji upravnega sveta otroftke bolnice za odpravo sanitarnih nedostatkov v StreliSkih ulicah
se na predlog istega odbornika ugodi в tem, da ee magistratu naroči, naj stoli potrebne korake v odpravo teh nedostatkov. Naprava dotičnega kanala je bila pa že sklenjena v jedni prejšnjih sej.
Račun o uporabi dotacije za vzdrževanje šolskih delarn na II. mestni deški šoli se odobri. Poročevalec odb. dr. Požar.
Za ureditev šolskega vrta pri šoli na Barju se dovoli 1000 gld. Poroč. odb. Š u b i c.
Isti odbornik poroča še o predlogu kuratorija mestne vigje dekliške šole o uravnavi slijžbnih prejemkov nadzorovalni dami g. Wessnerjevi. Sklene ie, določiti plačo s 1. jauuvarijem na 700 gld., do-klado 200 gld., šest petletnie po 50 gld., katerih tri se jej nakažejo ob jednem s preosnovano plačo, ter 120 gld. stanarine, dokler ne dobi naturalnega stanovanja. Ta preuredba se izvrši le ad personam, da se jo ohrani zavodu, ker bi bila sicer prosila za višje dotirano mesto nadučiteljice.
V odsek, ki bo moral izvesti pogajauja glede premestitve pokopališča, se izvolijo odb. dr. Blei-weis, Pavlin, Senekovič, Trček in Žužek.
Paznikom pri električni razsvetljavi se imenuje začasno vratar pri mestrii klavnici Fr. Crtalič z letno plačo 600 gld., ker se je poprej vsprejeti paznik Klobčič odpovedal tej službi na prigovarjanje dosedanjega njegovega delodajalca kranjska industrijske družbe na Jesenicah. Predlagatelj odbornik S e -n e k o v i č.
Konečno je odb. dr. Požar interpeloval župana radi raznih nedostatkov pri prodaji premoga, kateri ee izvršuje sedaj popolnoma po samovolji trgovcev oziroma njih hlapcev. Interpelant vpraša, kaj je v tem oziru mogoče in kaj se namerava ukreniti.
Zupan odgovarja, da je odpomoč mogoča iu da je že vse potrebno ukrenil, da se odstranijo ne-dostatki.
Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. decembra.
(Glasovi glede sporazumljenja mej Slovenci na Kranjskem.) »Slov. Narod« je ponatisnil posnetek cir. ŠusterSičevega govora o tej zadevi ter jв mej drugim dostavil: Dr. Susteršič je govoril izredno miroljubno, kar je samo ob sebi z ozirom ita njegovo preteklost in posebno na njegove govore na katoliškem shodu velikega pomena. Videli bođemo kmalu, prodere li dr. Šusteršič s svojo miroljubnostjo v svoji stranki ali ne. »Slovenec« piSe nekaj o važnih pomislikih, katerih Se ni iz-razil, katere pa naj izrazi, da se zadeva na vse atraini pojasni. Tudi nas bi veselilo, če bi se dosegla trajna obema strankama pravična poravnava riat Kranjskem. O tem govoriti pa bode čas takrat, kadar bode stavila katoliško-narodna stranka svoje nasvete, koja je po mnenju dr. SusteršiCevem zavezana pričeti poskuse za spravo razdvojenih bratov.
«Slovenski List« piSe: Velikanskega pomena za bodočnost slovenskega naroda je bil shod, ki se je vrSil v dvorani «Katoliškega doma« dnč 19. t. m. Bil je shod katol. polit. druStva, Številno obiskan, in drž. poslanec dr. ŠusterSiC je napravil na njem velevažno izjavo. Za danes nočemo nalpravljati komentarja in zatorej kar precej povemo obseg ŠusterSičevega govora, kolikor nam možno kratko in točno.
»Edinost« piSe: Za danes čitamo v «Slovencu« le posnetek dr. ŠusterSičevega govora. Ali že ta posnetek se nam zdi toliko važeD, da smatramo za potrebno, da ga navedemo tu, predno prido-damo nekoliko svojih izvajanj. — O vladi Gautschevi se je postavil dr. Šusteršič na isto stališče, na katero smo se postavili mi: sodili jo bodemo po njenih delih. Potem objavlja posnetek dr. ŠusterSičevega govora ter dostavlja: »Slovenec« opaža, da je ta govor vzbudil senzacijo |med poslušalci. Mi pa dostavljamo, da vzbudi senzacijo po vsem Slovenskem. Takih besed že dolgo nismo čuli e Kranjskega sem. To je blagovestje bratoljubja. Sedaj treba še dejanj in mi vsaj s svoje strani radi ugodimo pozivu dr. Susteršiča: radi poifabinib, kar je bilo. Jednakim rodoljubnim zadoščenjem beležimo tu tudi pripomnjo uredništva »Šlovenčevega«: »Mi objavimo ta velepomenljiv gOvor poslanca dr. Susteršiča v celoti po steno-gfafičnem zapisniku. Za danes le omenimo, da se vkljub rdzriim važnim pomislekom moramo z ozirom na izredao važen in usoden položaj v državi
ukloniti argumentom dr. Susteršiča ter vse poskusiti, da se srečno dovrši ta velika ukcija«.
(Zahvala.) Odbor „Gospodinjske šole" usoja si izrekati najtoplejšo zahvalo Nj. eksceleuci premilost-nemu gospodu dr. Jakobu Missii na znamenitem daru v znesku 50 gld., ki jih je podaril v prid imenovane šole.
Milica Hribar, t. č. podpredsednica.
(Obdarovanje šolskih otrok.) Danes ob 11. je bilo v telovadnici I. mestne deške šole blizo 200 učencev in učenk raznih tukajšnih mestnih ljudskih šol obdarovanih s toplo obleko in štrucami. Lepo slovesnost so počastili s svojo navzočnostjo vele-častiti nadzornik gosp. kanonik Zamejic, blagorodni gospod mestni župan Ivan Hribar z gospo, gospod ravnatelj višje gimnazije Seuekovič in mnogo druge odlične gospode. Za to prelepo delo krščanske ljubezni, ki se v Ljubljani ponavlja že 32 let, ima največ zaslug gospod cesarski svetnik Murnik, in odbor plemenitih gospej in gospic, njim na čelu gospa dr. Tavčarjeva. Hvaležno omenimo tudi slavuo „Kranjsko hranilnico", ki je zdatno podprla preblago podjetje. Sklenemo poročilo z besedami govornika pri lepi slovesnosti g. kateheta Merčuna: Njim in vsem dobrotnikom uboge šolske mladine — Bog plačaj!
(Iz Št. Petra na Krasu,) 22. decembra. Včeraj zvečer nekoliko pred deveto uro spravila je tromba ogujegascev celo uašo vas na noge. Pri silnem pišu burje vnele so se saje v dimniku pri baraki pod vasjo, v kateri ima tvrdka tukajšnje lesne tovarne svojo kuhinjo za delavce. Dasi ni bilo pri tem posebnosti, je vendar plamen, iz katerega so letele debele iskre v vas, provzročil dokaj strahu, posebno tistim, kateri so se prebudili iz spanja. Dotično barako je postavil pred petimi leti gospod Dekleva iz Postojine za rabo k mitnici, preloženi po novi odredbi od Postojine k nam. Ze takrat se je uvidelo, da bode baraka v zadevah požara nevarna naši vasi, zato so. se nekateri vaščani obrnili v tem oziru s pismeno prošnjo do politične oblasti, a niso nič opravili.
(Z Reke.) V ponedeljek bile so tukaj zopet mestne volitve. Zmagala je tudi zdaj avtonomna stranka. Tokrat bilo je Hrvatom svetovano vzdrža-nje. Barčic, Maylauder in Osojnak so si jih v odprtih pismih prav gorke povedali. Čudna je res ta tako-zvana avtonomna stranka, Hrvati se nimajo nadejati cd takih, ki vpijejo: živela avtonomna Reka združena z Ogersko. Hočejo jo imeti izključno italijansko v društvu z Ogersko. — Naša čitalnica je imela te dui tudi volitev novega odbora; izbran je za predsednika baron Vranizany; odbor je mešan, nekaj jednih, nekaj drugih. — Letos ni tukaj najboljšega prometa; opaža se to prav občutljivo. Stanovanj je v mestu mnogo praznih, zato se je pa tudi letos malo zidalo. — Začelo se je že kopati za novi okrogli tunel pod trsatskim brdom. Kedar bodo začeli riti v zemljo, pričakuje se mnogo italijanskih delavcev. — Te dni oglasila sta se tukaj dva ori-jentalca, ' ki pobirata — vsaki za sebe — milodare za svojo ponesrečeno domovino. Stvar je na sebi plemenita, samo čudno je ponašanje teh zbiralcev, njih drzovitost in neotesanost jih baš ne priporoČ8, tako da se lahko sumiti more, ako je vse v redu. Orijentalci so res podpore potrebni, ali izbirajo naj si bolj zanesljivih ljudij za to. (To sta gotovo sleparja, katere je pri nas iztiralo oblastvo. Opomba vredn.)
(Stekel pes.) Posestniku Pavlu Renko-tu v Na-danjem selu zbolel je pes in na njem opazili so znake stekline, vsled česar so psa takoj ustrelili. Iz vseh bolezenskih znakov kakor tudi po komisijskem pregledu potrdila se je ta sumnja in vsled tega odredilo je okrajno glavarstvo pasji kontumac čez Na-danje Selo in sosedne občine, kateri ima trajati do 5. marca 1898
(Pohujšani Zola.) Znani pornografski francoski romancier Zola, katerega spisi se po „Narodu" toliko proslavljajo z željo, naj bi se objavljali tudi v slovenščini, igra v zadevi Dreyfus-Esterhazy važno ulogo v židovsko framasoneki službi. „Figaro" mu je zato na razpolago. V tem listu britko toži, pri nas bi dejali naši nasprotniki, da zavija oči proti nebu prav kakor najstrožji moralisti, in toži o pokvarjenem ljudstvu: Le poison est dans le peuple, strup je v naroda, če tudi ves narod Še ni otrovljen, vendar je v nas skrit strup, ki nas vničuje. Iu ta strup, o katerem toži Zola, je — antisemitizem! Lep priior zireš : Zola grajajoč pohujšljivce 1 Vkljub Zoli se je p& drznila zbornica izjaviti, da je
Dreyfus zaslužil svojo kazen in da se mora varovati čast vojne. Zato pa se je raztogotil in to jezo židovskega hlapca Zole sotrudnik lista L' Aurora, ki je vprašal Zolo o njegovem mnenju, takole dramatično opisuje: Kaj mislite vi o sklepu zbornice v zadevi Dreyfusovi ? vprašal sem daDes Emila Zolo. — Pri teh besedah se je nagubil mojstru obraz, stiskal je pesti ter dejal ogorčenim glasom : Jaz mislim, da se je zbornica zopet enkrat onečastila. Včeraj se je prav odela v sramoto. Zakrivila je zločin. Odkar sem vstal, skušam, kako bi jej izrazil svoj gnjev. Kako žalostni so časi. Kako nedostojno, nesramne prizore moramo gledati I — Kako globoko smo vendar padli I Kak gnoj I Francoski gospoduje dandanes gnjiloba, ki okuži vse, česarkoli se dotakue. Sklep zbornice nima druzega namena, kakor dati trenotno zadoščenje nesramnemučasopisju, ki trapi Francosko in deluje na njeni razpad. — Immonde spectacle 1 La presse immondel Tako vzdihuje ubogi deviški Zola, ki je sploh \se, kar je dobrega in lepega, stlačil v gnojnico svojih mlakužnih spisov, tako on vzdihuje, ker mu take vzdiha židje mastno plačujejo. Prav pristavlja „L' Univers* : Ja mais corrupteur ne se plaignit plus effrontement de la corruption !
(Dinamitni kralj ) Pred kratkim umrl je znani „dinamitni kralj", Alfred Nobel, kateri si je z izdelovanjem dinamita ogromno premoženje pridobil. V svoji oporoki volil je glavni del svojega premoženja znanstvenim namenom, s tem pa njegovi sorodniki niso bili zadovoljni in so vložili protest proti veljavnosti oporoke. Velikansko premoženje se bode sedaj najbrž razbilo.
Društva.
(Slovensko plan. društvo.) Opozarjamo na današnji zabavni večer 8 predavanjem, petjem in razstavo slik. Pričetek ob 8. uri v čitalniški kavarni „Nar. doma".
(Čitalnica Vič-Glince.) Vabilo na veselico, katero priredi viško-glinška čitalnica s prijaznim sodelovanjem tamburaškega kluba .Zvezda" na Štefanov dan dne 26. decembra 1897 v prostorih gosp. J. Trauna na Glincah. Vspored : 1. Drag. Barborič: „Koračnica" slov. nar. pesnij, izvajajo tamburaši. 2. Volarič: „Za dom", poje čitalniški pevski zbor. 3. Iv. pl. Zaje: .Večer na Savi" fantazija, izvajajo tamburaši. 4. F. S. Vilhar: „Slovenec i Hrvat", poje čitalniški pevski zbor. 5. I. Bartl: „Sto čutiš", srbeka narodna, izvaiajo tambu-raSi. 6. H. Sattnar: „Na planine I" poje čitalniški pevski zbor. 7. M. Mayer: „Hrvatsko kolo", izvajajo tamburaši. 8. „Eno uro doktor". Burka v jednem dejanju. 9. Prosta, zabava, petje, tamburanje itd. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 30 kr., stojišča 20 kr., za ude 10 kr. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje
čitalniški odbor.
(Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali od dne 25. novembra do 20. decembra: C. g. Ivan Murovec, dekan v Cerknem iz Nabiralnika v župnišču 2 gl. 40 kr. — Pri gosp. Sršenu v Ljutomeru se je nabrala na odhod-nici g. Žargaja svota 6 gld. 25 kr., katero je poslal gosp. dr. A. Mihalič. — Brezrjiški Mohorjani po č. g. župniku T. Potočniku 2 gld. 50 kr. — Po č. g. K. Miklavčiču v Višnji Gori 2 gld. 10 kr., nabrane v veseli družbi „pri Kralju". — Mohorjani na Selih pri Kamniku 2 gld. — G. Kristijan Hodnik v II. Bistrici svoto 9 gld. 30 kr., nabrano ob odkritju slike čitalniškega dobrotnika J. Tomšiča. — Izven-akademična podružnica v Gradcu po g. dr. Fr. Hra-šovcu 20 gld. — C. gosp. Avgust Skočir. kurat v Gradcu 5 gld. za mesec december. — Mohorjani v Jarenini po č. g. Fr. Gomilšeku 5 gld. 10 kr. — Podružuica na Premu od g. V. Repivca 1 gld. — Iz nabiralnika „pri Petru" v Slov. Bistrici po č. g. M. Medvedu 1 gld. 50 kr. — Moška podružnica v Ajdovščini 45 gld. — Nekateri Mohorjani po č. g. dr. Iv. Svetini 2 gld. — C. g. Ivan Sakser. župnik v Hotederšici 2 gld. — Podružnica v Medgorjah po g. tajniku Ebnerju 20 gld. — Ženska podružnica v Gorici po g. Am. Drufovki 50 gld. letniue. — Podružnica v Poljanah nad Skofio Loko po č. g. župniku J. Ramovšu 25 gld. — C. g. Ivan Trpin, beneficijat v Smartinu pri Litiji 1 gld. 80 kr. iz nabiralnika. — Podružnica v Skofji Loki 59 gl, 50 kr. — Milosrčnim Slovencem ee priporoča naša jako potrebna družba za kak božični dar. Nebeško dete Jezušček naj obiluo blagoslovi vse dobrotnike slovenske mladine.
Blagajništvo družbe sv. Girilain Metoda v Ljubljani.
(Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko) sklicuje javen shod na 26. decembra 1897 popoldan ob 4. uri v Postojni v hotelu „pri ogerski kroni" s sledečim vsporedom: 1. Poročilo drž. poslanca g. Andreja Ferjančiča. 2. Poročilo deželnega poslanca g. Jožefa Lenarčiča. 3. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 23. dec. Knezonadškof goriški dr. Missia je bil danes pri cesarju vsprejet v avdijenciji. — Včeraj se je izvršil pri nun-cijaturi kanoničen proces.
Dunaj, 23. decembra. Po sklepu delegacij bo državni zbor v najbližjem času zaključen.
Dunaj, 23. decembra. Poročilo „N. F. Presse" o novih jezikovnih naredbah, katere baje izda vlada že pred otvoritvijo češkega deželnega zbora, je neresnično v toliko, v kolikor trdi, da so izdanju novih jezikovnih naredb pritrdili češki državni poslanci, ki vstrajajo pri sklepih shoda zaupnikov češkega naroda.
Dunaj, 23. decembra. Zasebni deški meščanski šoli katoliškega šolskega društva je vlada podelila pravico javnosti.
Praga, 23. decembra. V zadnji seji deželnega odbora se je sklenilo soglasno, da se takoj v prvi seji deželnega zbora predloži budgetni provizorij, po katerem se bode do rešitve celega proračuna zopet pobirala 39 odstotna deželna doklada.
Krakov, 22. decembra. Stavki pekovskih pom. pridružili so se pomočniki v pred-krajih mesta in v Podgorcah. Vsa pogajanja mej delodajalci in delavci so ostala brez-vspešna. Magistrat je odredil strogo preiskavo vseh mestnih pekarn.
Levov, 23. decembra. Mnogi dež. poljski poslanci bodo stavili v deželnem zboru predlog, da se sklene izdati adreso na cesarja, kjer označijo svoje stališče glede sedanjih političnih razmer. — Jednako adreso bodo predlagali tudi češki poslanci v češkem deželnem zboru.
Zagreb, 23. decembra. Sinoči se je razglasila sodba nad onimi, ki so se vdeležili uboja treh uradnikov v Sjeničaku. Od 36 zatožencev jih je jednajst obsojenih na smrt, jeden v desetletno, dva v triletno ječo, štirje pa v zapor od desetih mesecev do dveh let, 16 je bilo oproščenih.
Reka, 23. decembra. V mestu in okolici razsaja že dva dni zelo močna bora.
Budimpešta, 23. decembra. Dijaki-vse-učiliščniki so vprizorili velike demonstracije proti obnovitvi nagodbenega provizorija. V vseh govorih so so izražali za ideje Košu-tove stranke. Vvedla se je proti dijakom stroga preiskava.
Budimpešta, 23. decembra. V Doljni Tuzli je bil danes Jaroš Šindler zaradi dvojnega umora v smrt obsojen.
Berolin, 23. dec. Uradni listi opozarjajo drugo časopisje, naj se vzdrži vsakega kri-tizovanja razmer mej Nemci in Eusi, ter dostavlja, da so razmere mej Nemčijo in Rusko prijateljske.
Pariz, 23. decembra. Poslanska zbornica je s 473 proti 73 glasovom odobrila dvamesečni provizorij.
Rim, 23. decembra. Senat je prekinil zasedanje do 18. januv.
Carigrad, 23. decembra. V okraju Smirna se pojavljajo v zadnjem času opetovano močni potresni sunki. Provzročena
škoda je velika. Ponesrečenih je tudi več ljudij.
London, 23. decembra. „Standard" poroča iz Carigrada: Poslaniki so sostavili načrt za prevredbo krečanskih razmer. Sostav-ljen je iz nastopnih točk: Imenovati je začasnega guvernerja, najeti posojilo v znesku šestih milijonov, za katero jamči Kreta s svojimi carinskimi dohodki; sostavi naj se nadalje orožniški polk ter posvetovalni odbor, ki naj sestoji iz zastopnikov velevlastij. Ta odbor naj izdela načrt za avtonomno upravo otoka, ki naj določa, da se izvoli krščanski guverner za dobo petih let z odo-brenjem sultanovim. Izvršiti je nadalje vse priprave, da se snide narodna skupščina, ki imej popolno postavodajalno oblast, mej tem ko se prisodi guvernerju najvišja izvrševal na oblast. Kreta postane potemtakem avtonomno-neutralna provincija turškega cesarstva.
Meteorologično porodilo.
_Višina nad morjem 306 2 ш.
Umrli no:
19. decembra. Jožefa Sajovic, posestnika hči, 1 leto, Vodmat 93, srčna hiba.
21. decembra. Marija Klun, branjevka, 58 let, Poljanska cesta 27, jetika.
Tržne cene v Ljubljani
doć 22. decembra.
	gl.|kr.			gl-	kr.
Pšenica, m. st. . .	12	80	Špeh povojen, kgr. .	—	66
Rež, „ . . .	8	60	Surovo maslo, „ .	—	У0
Ječmen, „ . . .	6	50	Jajce, jedno . . .	—	
Oves, „ . . .	6	80	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	9	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	W	Telečje „ „ .	—	60
Koruza, „ . . .	6	50	Svinjsko „ „ .	_	62
Krompir, „ . .	2	60	KoStrunovo „ „ .	_	36
Leča, hktl. . .	11	—	Piščanec ....		60
Grah.....	12	—		_	18
Fižol, , . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	78
Maslo, kgr. . . Mast, „ . .	1	—	Slama, 100 ,, ,	1	10
	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	50
Špeh svež, „ , .	—	56	„ mehka, 4 „ „	4	80
22
23
čas opazovanja
9 zvečer
7 zjutraj 2. popol.
St&nje barometra v шш
749 0
7481 746 8
Тешрега
tura po Celziju
-3T
-68 -2 2
Vetrovi
er. svzb.
sr. svzh. sl. szah.
Nebo
jasno
oblačno
lig л . Џ
73
«M ►
00
Ш. r^v.. .-.uu —(, c, 81. szan. „ Srednja včerajšnja temperatura —4 6", za 2'3° pod normalom
Naznanilo.
„Južno-štajerska hranilnica" v Oelji
obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 1898 naprej po
4 odstotke,
ne da bi odtegovala rentni davek.
Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsakega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu.
843 9-2
Ravnateljstvo.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obatoji od 1. 1828) prod n, j a
domača in inozemska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani , cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacega blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 62
f€3€HMK3£H3«
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega roda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani.
S®" Zajamčeno samočista 'gg
jI odlikovana z najvišjimi jI odlikovanji
Tomaževa fosfatna moka
iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko
je najbolje učinkujoče ln najcenejše fosfornokislo gnojilo.
Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči.
Za vse vrste zemljine prsti.
Za zboljfianje zemlje revne na fosforni kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastlin«, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov.
Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfate.
Jedva nedost&joča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago.
Vprašanja in naročbe naj sj pošiljajo	56 36—36
prodajališču fosfatne moke
čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi
Mariengasse 11.
13 u n a j 8 k a borza.
Dn6 23. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....102 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....101	„
Avstrijska zlata renta 4°/0......121	„
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4°/0.......121	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	938	„
Kreditne delnice, 160 gld.......351	„
London vista .......... •	130	„
NemSki drž.bankovci za 100m. nem. drž.velj.	58	„
20 mark ............11	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........45	n
C. kr. cekini......................5 „
05	kr.
95	„
60	,
65	„
55	„
45	„
05 „ 927,n 79 „ 63'/..
50 „ 70 „
Dn6 22. deoembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	159	gld. 50	kr.
5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	169	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....188	„	—	„
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron	99	„	—	„
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139	„	-	„
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	129	„	—	„
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 i .	107	„	50	„
Posojilo goriškega mesta......112	„	50	„
4°/0 kranjsko deželno posojilo .....	98	„	20	„
Zastavna pisma av. Osr. zem.-kred.banke 4°/0	98	„	40	„
Prijoritetne obveznice državne železnice. .	225	„	70	„
južne železnice 3°/e .	183	„	75	„
„ „ južne železDice 5°/0 .	125	„	75	„
dolenjskih železnic 4°/0	99	„	50	„
Kreditno srečke, 100 gld..............200	gld. 50	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	„	—	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........74	„	50	„
St. Genćis srečke, 40 gld.......79	„	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......67	„	—	„
Ljubljanske srečke.........23	„	25	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. .	159	„	60	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl.st. v.	3425	„	—	.
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . .	4Ž0	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	77	„	25	„
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	101	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....129	„	60	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	163	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................127	„	62	„
Nakup in prodaja "Ж8 vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulanlna iz vr S itev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„II K » C U R"
Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
&5-PoJ&anlla~£K v vseh gospodarskih in llnančnlh stvar«!
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti SjT n n 1 o ž o n i h glnvnlo.