•-osmina Dlaeana v gotovln Msribor, srecta 25 sep*emhr?» 1935 Stev i p,„ iy yv i ■■■■—VJ' HgBgEHW»WW WWUKU» MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo .n upb *6, ur' / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra11 v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA! 99 leiasnim n\mm društven Mrodov jje izcrpaio rrc©in©s!0 posredovanja med Italijo m Mfoasžns*© - Francija vedno boli na strani tagižfe - Hng>eško Isrodov^ pred vhodom ¥ Jadransko morle Posredovanje izčrpano ŽENEVA, 25. septembra. Položaj, ki ie letal po italijanski odklonitvi predloga petorlce, še ni našel usmeritve. Splošno prevladuje prepričanje, da je Društvo narodov storilo že vse in da se ne da nič več stori i. To :e potrdil tudi Lava) v razgovoru z baronom Aloi-sijem. Odbor petoriee ie zaključil svoje delo eslnt*t>. Ootov^ je, da svet Društv a narode v ne bo mogel stavi i Italiji več.5*!; nrw?db, kakor iih fe vseboval predlog petoriee. Mimo tega pa postni,-) stav^nje novih predlogov brezpredmetno tudi zaradi fena, ker jo Mussolini včeraj Irjavil, da Italija sploh ni "••'-r-ar z« 'saka rova poga- ItojJa. am^alr c • h11« Izjave barona Aloi-siii o‘t izročitvi itaMSansk^a odgovora v ž-‘nffi proti 1+al’ii Vse kaže. da ie ?matral v vla'15 upiiv levičarjev, ki jih vorj; lf?rriot. Levičarji stoje odločno na strani Društva narodov in so sleikoorei ^Sprotnški Mussolinija in fašizma. Znatno je tudi to. da izražajo vsi francoski Jjsti prepričanje, da angleška in francos-vlada še nikoli nista bili tako soglasni, ^Vor sta sedni. Po vesteh iz Rima iz-*,!>da. da zbližanie Franclie in A"lo?i na vso Italijo. Mussolini se ie do *af!n!ega trdno zanašat na to. da bo Fran c’ a ostala na strani Itallie in je prav za-f3tli to<'a tudi hM tako nenopustljiv. Mo-Rio bi se zgoHitj. da bi sedaj Mussolini ||0Rtal mehkejši, vendar pa je vprašanje. n'- položai bi nastal zanj v tem primeru v sami n Sene vlad velesil ŽENEVA. 25. septembra. V sedanjem renotku je zelo važno to, kakšna bodo j^lišča vlad velesil Anglije, Francije in a*iie. Angleška vlada je iinela včeraj sejo, o kateri pa ni bilo izdano nobeno poročilo. Izvedelo se je le, da se je na njej sestavil odgovor na francoski metni: randum glede angleških garancij za varnost v Evropi. Obenem se je baje sklenilo naglo nadaljevati započeto vojaško akcijo v Sredozemskem morju. Sejo je imela tudi francoska vlada, vendar tudi njeni sklepi niso znani. O seji italijanske vlade se pa izve. da je razpravljala o ukrepih, ki naj jih stori Italija v primeru uvedenja postopanja proti njej v Ženevi. Italija izstopi iz D. n. RIM. 25. septembra. Sklopi seje italijanske vlade so vzbudili splošno prepričanje, da bo šla Italija v Abesinijfo do skrajnosti in ne more več pod dosedanje minimalne zahteve. Italija počaka sedaj še na sklepe sve‘a D. n„ da nato določi svoje stališče. Na eventuelne sklepe po čl. 15. bo takoj izstopila iz Društva narodov. 1 252 bojnih ladij LONDON, 25. septembra. Angleške priprave v Sredozemskem morju zavzemajo vedno večji obseg. Sedaj je od Adcna v Rdečem morju pa do Gibraltarja zasidranih že 232 angleških bojnih ladij: 82 jih leži samo v grških vodah ob vhodu v Jadransko morje. V Egiptu ima Anglija že sedaj okoli 1000 letal, pa tudi veliko število kopnene vojske. V Indiji je pripravljenih 50.000 mož, ki čakajo samo na povelje, da se vkrcajo na ladje in se odpeljejo na odrejeno mesto. Velike priprave se vrše pa tudi v angleški Somaliji in v Sudanu. Priprave se pa vrše tudi s strani Italije in Abesini:c. Vest, da je abesinski cesar že podpisal dekret o splošni mobilizaciji se potrjuje. Akt* a lugosiovasasklh nacionalistov Sarajevskega sestanka se udeleži tudi I. Stefanovič Odmevi v Beogradu in Srbiji V petok bo v lliždi pri Sarajevu konferenca pristašev pohorske deklaracije. V soboto pa sledi sestanek v Tesliču, tudi v Bosni. Obe konferenci se vršita na željo številnih jugoslovenskih nacionalistov iz Bosne in Hercegovine ter se-verozapadne Srbije. Obe imata zaupen značaj in sta omejeni na razmeroma ozek delokrog povabljenih, ki pripadajo raznim političnim grupaci’am. Beograjski radikalski listi skušajo sarajevski sestanek, ker se ga bo udeležil rsoleg drugih tudi bivši minister Ignjat Stefanovič v imenu svoje parlamentarne grupe, ki šteje 23 poslancev, prikazati kot akcijo taktičnega značaia v zvezi s oreviraniem. ki se sedaj vrši v Narodni skupščini. Vse te vesti so brez osnove. J ugoslovenski pohorski pokret nima ničesar opraviti s parlamentarnimi kombinacijami, ki so očividno edina stvar, na katero se gotovi listi in politiki razumejo. Na konferencah bodo poleg konkretnih programskih stvari razpravljali tudi o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. V zadnjem času so se odlični javni delavci iz Beograda, ki do sedaj niso pripadali nobeni politični organizaciji, pridružili programu pohorske deklaracije. Ravno tako je akcijski odbor pohorskega pokreta dobil iz notranjosti Srbije mnogo izjav soglasja in pripravljenosti za sodelovanje. muškateljčka pozabili, da gledajo tja le oni, ker JNS od Sv. Martina na Pohorju tja ni mogla videti. Se pač tudi take stvari zgode. Peter Rešetar ne hodijo več v šolo, zato se jim ni treba bati »čveka«. Ata pozablja o, da je laž greh. V »Ve-černiku« smo nedavno ugotovili, da so unificirane šolske knjige izšle in prišle v promet te dni, torej več mesecev potem, ko je že na vladi JRZ. »Slovenski Gospodar« pa nam odgovarja tako-le: »JRZ je vsega kriva! Mariborski »Ve-čemik« je modrijan svoje vrste. Lansko le o so izšle šolske knjige, prevodi iz srbskih knjig, in te so letos še na prodaj — kriva pa je tega .IRZ, da so te knjige izšle! JRZ je res kriva, da se nekaterim, ki tako modrost napišejo, od same jeze v glavi vrti!« Gornji stavek smo podčrtali, da vidi javnost. krJ-n neumnega bi se rad vedoma naprav.1! »Slovenski Gospodar«. Ne ata, te knjige niso izšle lani, ampak letos, v Gospodovem len 1935. meseca avgusta «n septembra in niso letos še na prodaj, ampak so letos šele na prodaj in se bodo v šole šele uvedle. Kako se že glasi ena božjih zapovedi? Menda: ne laži! Drugi Jevtič. »Delavska Politika« z dne 25. t. m. piše: »Pod tem naslovom smo v »Delavski Politiki« z dne 21. avgusta t. 1. objavili vest, da Je bil v 1. 1920. amnestiran Bogoljub Jevtič, ki je bil obsojen na robijo kot vojni dezerter. — Ker postoji sličnost imen. je treba povedati, da ta amnestiranec-vojni dezerter ni Identičen z bivšim ministrskim predsednikom B. Jevtičem.« Isti list objavlja v isti številki: »Razprave o najaktualnejšem dnevnem vprašan;« smo ^piorali opustiti, kar naj zlasti prizadeti naročniki upoštevajo.« Ne bo šnkerporacije? Pod tem naslovom objavlja »Delavska Politika: »Čuje sc, da v. inkorporacijo okoliških občin k mestni občini« ne bo nič. Klerikalci so proti temu, ker bi sc delavski živelj preveč pomnožil. — Zaradi imenovanja občinskega sveta je nastalo neki) prerekanje. Predvsem radi .župana. V kombinaciji so bile tri osebe, sedaj jc ostala samo še ena, pač pa 'e spor okoli pod-županskega mesta. — Imenovanje novega občinskega sveta se pričakuje te dni.« Okm ,v sml Politični uradniki se n© smejo strankarsko udejstvovati Notranji minister je poslal te dni podrejenim oblastvom okrožnico sledeče vsebine i »Po čl. 11S zakona o notranji upravi je nameščencem resorov notranjega ministrstva prepovedano vsako kazanje Strankarske pripadnosti in strankarsko delovanje na kakršenkoli način. Prepovedano jim je ne samo uporabljanje oblasti in položaja v strankarske svrhe. vplivanje na podrejene državne in samoupravne nameščence in državljane, sploh v smeri strankarsko-političnega delovanja, kakor tudi pristransko ravnanje v službi iz strankarskih razlogov — temveč je pod kazensko sankcijo prepovedano tudi podpiranje delovanja političnih strank.'čeprav so dovoljene. Nameščenec resorov notranjega ministrstva bo najbolje služil državi, če bo daleč od vsakega strankarskega vpliva vršil svoje delo vestno in zvesto in bo imel pred očmi samo zakonitost, pravico in enakost vseh pred zakonom, ustanav- ljanje in organiziranje političnih strank pa prepustil državljanom samim.- Ko jim sporočite to mojo okrožnico, izvolite opozoriti starešine podrejenih vam oblasti in ustanov na iasne določe čl. 118 zakona o notranji upravi in glejte, da se bodo na poverjenem vam področju povsod po njem ravnali.« Politični ocvirki Peter Rešetar so bili, kakor so sami poročali v »Slovenskem Gospodarju«, nedavno tega pri Sv. Urbanu, kjer so se tako nasrkali muškateljčka, da so pozabili, še na tisto geografijo, ki jim .ie iz mladih let ostala v rešetasti glavi. Pa so vzeli plajbez v roko, ga vtaknili v usta in napisali: »Zakaj je JNS zborovala na Pohorju? Hotela je dokazati, da ima vso Jugoslavijo za seboj, to pa drugače ni šlo, kakor da so se gospodje postavili na Pohorje in gledali prot! Avstriji, tako pa so res imel! vso Jugoslavijo za seboj.« Peter Rešetar, ki so od Sv. Urbana gledali v Avstrijo (saj tja gledajo tako radi. odkar je tam uresničen sen klerikalne diktature), so pa 0'b polni glavi ZLATO BEŽI IZ EVROPE. PARIZ, 25. septembra. Tukaj se zagotavlja, da je beg zlata iz Evrope v Združene države Severne Amerike vedno večji. Ta beg je v zvezi z nevarnostjo vojne v Evropi. Samo v zadnjih 15 dneh je bilo odposlanega iz Evrope v Ameriko za milijardo frankov zlata. ITALIJANSKO ZLATO KOPNI. LONDON, 25. septembra. Reuter« poroča, da se je znižala zlata rezerva italijanske Narodne banke v zadnjih dneh od 4.704,476.000 na 4.562,937.000 l:r. S tem se je zlato kritje znižalo >na 31%. POLJSKA ZAHTEVA PALESTINO. VARŠAVA, 25. septembra. V poljskem tisku se je pričela živahna kampanja, katere cilj je pridobiti Poljski kolonije. Listi naglašajo, da ima Poljska, v kateri živi tri in pol milijona Židov, najleg.tim-neišo pravico do mandata nad Palestino. POLJSKA PROTESTIRA. VARŠAVA. 25. septembra. Ker je italijanska vlada zaplenila v ladjedelnici v Tržiču poljski parnik »Batori« s 15.000 tonami za prevoz italijanske vojske, je izročil poljski poslanik v imenu svoje vlade v Rimu protest. dete aa naša (ttasueta Pomožna Sola v Mariboru Šest razredov z dvema vsporednicama obiskuje 69 dečkkov in 44 deklic — Obupno pomanjkanje učnih prostorov — Z revnimi otroki je vsega pomilovanja vredno tudi učiteljstvo — Javna prošnja usmiljenim srcem Naši javnosti je prav malo znana pomožna šola v Mariboru, ki jo letos obiskuje ! 13 manj nadarjenih otrok. Nobeno lokalno glasilo ji ni do danes posvetilo trohice pozornosti in zdi se, kakor da bi jo hoteli zatajiti. O vsaki drugi šoli čitamo od časa do časa v lokalnih listih vesti o raznih šolskih prireditvah, le žalostne razmere pomožne šole še niso prodrle v javnost. Skromno v tem pogledu pa je tudi učiteljstvo, ki ga je naporna-in težavna služba napravila takega, da noče obešati svojih naravnost neverjetnih uspehov in velikih težav na veliki zvon. Ni naš namen, razpravljati v pričujočih vrstah o učnem načrtu in o uspehih pomožne šole, ki jih doseže požrtvovalno učiteljstvo pri teh manj ■ nadarjenih otrokih, čeprav so silno zanimivi. Poudarimo le to, da jemljejo mojstri kaj radi učence iz pomožne šole za vajence in da so navadno otroci iz pomožne šole najboljši delavci v življenju. Naš namen je vzbuditi javno usmiljenje do teli otrok, ki jih je mati narava zapostavila za drugimi duševno normalno razvitimi otroci. Pomožna šola v Mariboru ima svoje prostore v II. nadstropju Razlagove šole. Sola je šestrazredna z dvema vzpo-rednicoma in jo obiskuje letos 69 dečkov in 44 deklic. Zaradi tesnobe prostorov je pouk deljen in imajo trije razredi šolo popoldne. Obiskujejo jo manj nadarjeni in duševno zaostali otroci iz vseh mestnih okolišev, nekaj otrok pa je tudi iz okoliških občin, iz Studencev, s Tezne-ga, Pobrežja in Košakov. Šolo vzdržuje banska uprava, za prostore in kurivo pa mora skrbeti mestna občina mariborska. Tudi subvencija banske uprave pri danih razmerah zdaleč ne zadostuje, prav tako malenkostna pa je tudi milost, ki jo uživa pomožna šola pri mestni občini. Vsa skrb je torej na ramah šolske upraviteljice ge. Burnikove in njenega požrtvovalnega učiteljskega zbora, ki napravi po svoji skromnosti utis, kakor bi se z otroci vred' tudi ono okitilo zapo-nostavljeiio. Otroci, ki obiskujejo pomožno šolo, so v pretežni večini otroci alkoholikov, revčki iz barak in vagonov, kjer je doma naivečja revščina in beda. So otroci revnih viničarjev, ubogih delavcev, ki se preživljajo iz dneva v dan in ki imajo edino srečo v življenju, da jih je usoda obdarila s kopico otrok. Lačni, bosi, raz- trgani, brez knjig in drugih šolskih pripomočkov pridejo ob pričetku šolskega leta. Ubogo učiteljstvo mora toraj skrbeti za njihove lačne želodce, za obleko, za obutev, za knjige in vse druge šolske potrebščine. Zato trka na usmiljena srca in išče darov za svoje' revčke. Zdravstveni dom pošilja vsak dan za najslabotnejše po 25 porcij mleka. Z večjo podporo v blagu pa je priskočila šoli na pomoč doslej le Hutterjeva tekstilna tvornica. Ker prihajajo otroci v šolo raztrgani in razcapani, jim mora učiteljstvo med poukom šivati obleke. Z eno besedo povedano, skrbeti mora zanje, kakor za svoje lastne otroke. Ker so otroci lačni in prosijo kruha, je primorano učiteljstvo često seči v lastni žep in jim kupiti kruha. Kako revni so ti otroci, je dokaz tudi v tem, da nimajo na šoli nobenega mladinskega društva, ne podmladkarjev Rdčega križa in »Jadransko stražo«. Ko je prinesel neki deček učiteljici 50 par za »Jadransko stražo«, je že drugi dan vprašal, če bo lahko šel na morje. Teh ubogih otrok naj bi se usmilila dobra mariborska srca in jim pomagala lajšati gorje in bedo v njihovi rosni mladosti. Omenili smo že, da so učni prostori pomožne šole silno tesni in da morajo nekateri razredi imeti pouk popoldne. Zlasti v zimskem času prihajajo revčki, ki imajo popoldanski pouk, že dopoldne. Ker ni na šoli ogrevalnice niti čakalnice, mora učiteljstvo prezebovajoče otroke vzeti v svoje razrede, ki so že itak prenapolnjeni. Primanjkuje pa na šoli tudi klopi in morajo v nekaterih razredih sedeti otroci na šolskem odru okrog katedra. Prav tako je na šoli silno slabo preskrbljeno za ventilacijo učnih prostorov. Učitelj, ki je kdaj poučeval kje v zakotni vasi ve, kaj se pravi učiti take otroke v takem razredu. Prepričani smo, da se bodo teh revnih otrok med najrevnejšimi usmilili tudi merodajni činitelji in našli kjerkoli bilo nekaj sredstev za pomož no šolo. Ko pa bo zgrajena nova šola kralja Aleksandra, naj bi mestna občina mariborska dodelila pomožni šoli primernejše in večje prostore. Ti ubogi' otroci itak nimajo ničesar dobrega v svo jem življenju in ni prav, da se zapostavljajo in ker tudi ničesar dobrega v življenju ne bodo imeli, naj bi vsaj v lepih snažnih in zračnih sobah preživeli svoja šolska leta. . ©foiramfea sra?*»imS mamadi Tudi Maribor je dobil odbor, ki naj poskrbi za tako obrambo Neumorno napredujoča tehnika se žal izživlja tudi na negativnem torišču. Brez ogromnega razvoja tehnike v poslednjih desetletjih si ne moremo misliti napredka človeštva in kulture, torej v pozitivnem smislu. Človeški duh skuša vsako pridobitev na tehničnem področju izrabiti tudi v negativnem smislu, t. j. išče načina, kako bi se novi izum uporabil za vojno, za pokončavanje ljudi. Res je pa, da se tudi na tem negativnem področju iščejo poti. ki naj bi bojna sredstva onemogočila ali vsaj oslabila. Imamo torej zopet pozitivno plat na negativni strani. Človeški duh je delaven na obe strani. Uničiti hoče nasprotnika, sebe pa ohraniti pred učinkom sovražnikovih bojnih sredstev. Do pred dobrimi 20 leti se je obramba omejila le na sredstva zoper napade na kopnem in na morju. Tretja dimenzija, zrak, je bila takrat kot bojno polje še neznana. Ogromni razvoj, ki ga zlasti po vojni zaznamuje letalstvo, se pa spretno uporablja v vojne namene. VpjaŠko . letalo, ie strašno napadalno orožje, ki nas sili, da pravočasno razmišljamo o obram- bi pred njim. Velik del bodoče vojne se bo odigral v zraku, ali pa se bo smrt trosila na prebivalstvo od zgoraj, iz zraka. Bombe in strupeni plini niso po našem okus, in zato se moramo za vsak primer pripraviti že sedaj, da nas razvoj dogodkov ne prehiti in nas ne najde nepripravljene. Dal Bog, da ne bo nevihte, čeprav se na obzorju zbirajo črni oblaki! Izkušnja nas uči. da človek ne sme nikdar biti nepripravljen. Ker čez noč lahko zavlada Mars in Morana bo imela strašno žetev. Zato se ves svet mrzličavo pripravlja na obrambo pred sovražnimi napadi, ki mu jih utegne prinesti vsak dan. Splošno je razširjeno mnenje, da pred napadi iz zraka ni obrambe in da je civilno prebivalstvo v zaledju izročeno sovražniku na milost in nemilost. Res je, da taki napadi zahtevajo žrtve, res je pa tudi, da je obramba mogoča. Izvedena pa mora biti vešče, smotreno in prebivalstvo mora biti disciplinirano. Ako vse to dosežemo, lahko mirno zremo v bodočnost. Po vsej Jugoslaviji se vrše priprave za obrambe pred zračnimi napaui, ki utegnejo biti neizogibni, ako bi tok dogodkov potegnil tudi našo državo v bojno vihro, česar pa ni iča':ovati. Povsod, v vseh večjih krajih se snujejo odbori, čijih naloga je organizirati obrambo prebivalstva pred napadi iz zraka. Tak odbor se je ustanovil tudi v Mariboru. Vodstvo obrambe je v veščih rokah, zato mu lahko popolnoma zaupamo. V kratkem slede navodila, kako naj se prebivalstvo ravna, ako res nastane vojna. JUmue vesti Novi konzul. Za konzula v Valoni je imenovan bivši šef centralnega presbi-roja Teofil Gjurovič. Odlikovanja. Na predlog trgovinskega ministra so bili odlikovani z redom sv. Save II. stopnje: Vojo Koprivnik, načelnik ministrstva za gozdove in rudnike v p., z redom sv. Save IV. stopnje Franjo Londin, glavni ravnatelj tovarne za salame Gavrilovič & sinovi v Petrinji, Filip Herc, induslrijalec in lastnik tovarne za salame in suhomesnato robo v Karlovcih, Milutin Žan, ravnatelj tovarne za salame Rabus & sin v Zagrebu; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Josip Benko, lastnik tvrdke Benko v Murski Soboti. Spremembe v vodstvu banovinskega šolstva. Prosvetni minister je imenoval za vršilca službe banovinskega šolskega nadzornika g. Ivana Štruklja, šobnega upravitelja manjšinske šole v Ljubljani. Za vso banovino bo vodil sam vse po>,e banovinskega šolskega nadzornika. Dosedanja vršilca službe banovinskega čilskega nadzornika Fran Dernovšek ;n Andrej Škulj sta te funkcije razrešena in prevzameta službo okrajnega šolskega nadzornika pri okrajnem načelstvu Ljub-Ijana-okolica, kjer sta določeni dve mesti in. sicer za vzhod in zapad okolice. Oba sta že danes izročila svoje posle. Turudija zbira pros ovolfce za Abesi-nijo. V Ljubljano je prispel te dni znani borec s soške fronte v svetovni vojni proti Italiji, polkovnik Turudija, da zbere prostovoljce za Abesinijo, ki ji hoče s svojimi dragocenimi izkušnjami pomagati. Muslimani zahtevajk), da se njihov *eis-iul-ulema preseli iz Beograda v Sarajevo, ki se naj naziva »Šeih ul Islam«. Stro;'nice, puške, municijo je odkrila dunajska policija te dni v Ottakringu, XVI. okraju. Marksisti in narodni socialisti se pripravljajo za boj proti klerikalnemu terorju in diktaturi. Papenova moč! Nemški poslanik von Papen na Dunaju je dosegel, da je iz nekaterih dunajskih listov izginila rubrika »Iz III. Reicha«, kjer se je kritiziralo postopanje narodnega socializma proti katoliški cerkvi. Uiujske Motite Nezgode in nes 4506 Službo išie SOBO s hrano oddam dvema gospodoma. Vrbanova 2*. pritličje, desno. 4312 BOLJŠE DEKLE, ki zna dobro kuhati z letnim spričevalom, išče mesta pri boljši, mali družini ali starejšem gospodu za gospodinjo s 1. ali 15. oktobrom. Dopisi pod »Vestna in zanesljiva« na upravo lista. 4303 Oddam solnčno prazno SOBO. Vrbanova ul. 28. 4302 SOBO lepo opremljeno, separirano, oddam. Popoviiiva )3 (ob kadetnici). 4300 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mari bonu. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.