•-osmina Dlaeana v gotovln
Msribor, srecta 25 sep*emhr?» 1935
Stev	i p,„ iy yv i
■■■■—VJ' HgBgEHW»WW WWUKU»
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo .n up<ava: Mambo , Gosposka ul. It / Telefon uredništva 2440, uprave 2465 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan <>b *6, ur' / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra11 v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409
JUTRA!
99
leiasnim n\mm
društven Mrodov jje izcrpaio rrc©in©s!0 posredovanja med Italijo m Mfoasžns*© - Francija vedno boli na strani tagižfe - Hng>eško Isrodov^ pred vhodom ¥ Jadransko morle
Posredovanje izčrpano
ŽENEVA, 25. septembra. Položaj, ki ie letal po italijanski odklonitvi predloga petorlce, še ni našel usmeritve. Splošno prevladuje prepričanje, da je Društvo narodov storilo že vse in da se ne da nič več stori i. To :e potrdil tudi Lava) v razgovoru z baronom Aloi-sijem. Odbor petoriee ie zaključil svoje delo <n sedaj nrehaja zopet vsa zadeva v roke svet? Društva narodov, ki pa ne more skleniti nič drugega, kakor določi'" postopanje za printer italijanskega napada na A*>eslnt*t>. Ootov^ je, da svet Društv a narode v ne bo mogel stavi i Italiji več.5*!; nrw?db, kakor iih fe vseboval predlog petoriee. Mimo tega pa postni,-) stav^nje novih predlogov brezpredmetno tudi zaradi fena, ker jo Mussolini včeraj Irjavil, da Italija sploh ni "••'-r-ar	z«	'saka	rova poga-
ItojJa. am^alr c • h11« Izjave barona Aloi-siii o‘t izročitvi itaMSansk^a odgovora v ž-‘n<?v5 Je obrazložitev italilanskega stai««'!'-
itonferenca velesil?
/-EN EVA. 25. septembra. Z ozirom na sedanji potažaj se misli, da bi bilo sedaj mogoče uvesti nova podajanja 2a pre. prečko v voji o med Italijo in Abesinijo
samo še potoni r^^^Isnic vzholnoairiške pogodbe. t j. Anglije. Italile lit Francije.
V	zvezi s tem se tu razpravlja o vprašal« r!<»?<?nove konferenca omenje-nih velesil, 'Pndar pa se ne pripisuje -* akc'ji nobenega upanja. Stališče An-je v tem oz«ru tako jasno da ni j^enega dvoma, da ni mogoče rti pre-0 Dt".'?tvn narodov, Nova k^i^reuca hi	/pradi	brez »omena
!» bi se končala prav gotovo z ne-
If	!f A 1.1
Fr®ne?Ui n® stran? Anallje
ŽENEVA, 25. septembra. Razvoj razmerja med Anglilo in Francijo vzbuja tu veliko ^anitnanje, Zdi se, da se ie Franca znatno približala angleškemu stališču in se bo pridružila tudi eventuelnim Sr«nJrc?%i>ffi proti 1+al’ii Vse kaže. da ie ?matral v vla'15 upiiv levičarjev, ki jih vorj; lf?rriot. Levičarji stoje odločno na strani Društva narodov in so sleikoorei ^Sprotnški Mussolinija in fašizma. Znatno je tudi to. da izražajo vsi francoski Jjsti prepričanje, da angleška in francos-vlada še nikoli nista bili tako soglasni, ^Vor sta sedni. Po vesteh iz Rima iz-*,!>da. da zbližanie Franclie in A"<dHe
oorazno uoliva na Mussolinija in sr>lo?i na vso Italijo. Mussolini se ie do *af!n!ega trdno zanašat na to. da bo Fran c’ a ostala na strani Itallie in je prav za-f3tli to<'a tudi hM tako nenopustljiv. Mo-Rio bi se zgoHitj. da bi sedaj Mussolini ||0Rtal mehkejši, vendar pa je vprašanje. n'- položai bi nastal zanj v tem primeru v sami n
Sene vlad velesil
ŽENEVA. 25. septembra. V sedanjem renotku je zelo važno to, kakšna bodo j^lišča vlad velesil Anglije, Francije in a*iie. Angleška vlada je iinela včeraj
sejo, o kateri pa ni bilo izdano nobeno poročilo. Izvedelo se je le, da se je na njej sestavil odgovor na francoski metni: randum glede angleških garancij za varnost v Evropi. Obenem se je baje sklenilo naglo nadaljevati započeto vojaško akcijo v Sredozemskem morju. Sejo je imela tudi francoska vlada, vendar tudi njeni sklepi niso znani. O seji italijanske vlade se pa izve. da je razpravljala o ukrepih, ki naj jih stori Italija v primeru uvedenja postopanja proti njej v Ženevi.
Italija izstopi iz D. n.
RIM. 25. septembra. Sklopi seje italijanske vlade so vzbudili splošno prepričanje, da bo šla Italija v Abesinijfo do skrajnosti in ne more več pod dosedanje minimalne zahteve. Italija počaka sedaj še na sklepe sve‘a D. n„ da nato določi svoje stališče. Na eventuelne sklepe
po čl. 15. bo takoj izstopila iz Društva narodov.
1
252 bojnih ladij
LONDON, 25. septembra. Angleške priprave v Sredozemskem morju zavzemajo vedno večji obseg. Sedaj je od Adcna v Rdečem morju pa do Gibraltarja zasidranih že 232 angleških bojnih ladij: 82 jih leži samo v grških vodah ob vhodu v Jadransko morje. V Egiptu ima Anglija že sedaj okoli 1000 letal, pa tudi veliko število kopnene vojske. V Indiji je pripravljenih 50.000 mož, ki čakajo samo na povelje, da se vkrcajo na ladje in se odpeljejo na odrejeno mesto. Velike priprave se vrše pa tudi v angleški Somaliji in v Sudanu. Priprave se pa vrše tudi s strani Italije in Abesini:c. Vest, da je abesinski cesar že podpisal dekret o splošni mobilizaciji se potrjuje.
Akt* a lugosiovasasklh nacionalistov
Sarajevskega sestanka se udeleži tudi I. Stefanovič Odmevi v Beogradu in Srbiji
V petok bo v lliždi pri Sarajevu konferenca pristašev pohorske deklaracije.
V	soboto pa sledi sestanek v Tesliču, tudi v Bosni. Obe konferenci se vršita na željo številnih jugoslovenskih nacionalistov iz Bosne in Hercegovine ter se-verozapadne Srbije. Obe imata zaupen značaj in sta omejeni na razmeroma ozek delokrog povabljenih, ki pripadajo raznim političnim grupaci’am.
Beograjski radikalski listi skušajo sarajevski sestanek, ker se ga bo udeležil rsoleg drugih tudi bivši minister Ignjat Stefanovič v imenu svoje parlamentarne grupe, ki šteje 23 poslancev, prikazati kot akcijo taktičnega značaia v zvezi s oreviraniem. ki se sedaj vrši v Narodni
skupščini. Vse te vesti so brez osnove. J ugoslovenski pohorski pokret nima ničesar opraviti s parlamentarnimi kombinacijami, ki so očividno edina stvar, na katero se gotovi listi in politiki razumejo. Na konferencah bodo poleg konkretnih programskih stvari razpravljali tudi
o	aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih.
V	zadnjem času so se odlični javni delavci iz Beograda, ki do sedaj niso pripadali nobeni politični organizaciji, pridružili programu pohorske deklaracije. Ravno tako je akcijski odbor pohorskega pokreta dobil iz notranjosti Srbije mnogo izjav soglasja in pripravljenosti za sodelovanje.
muškateljčka pozabili, da gledajo tja le oni, ker JNS od Sv. Martina na Pohorju tja ni mogla videti. Se pač tudi take stvari zgode. Peter Rešetar ne hodijo več v šolo, zato se jim ni treba bati »čveka«.
Ata pozablja o, da je laž greh. V »Ve-černiku« smo nedavno ugotovili, da so unificirane šolske knjige izšle in prišle v promet te dni, torej več mesecev potem, ko je že na vladi JRZ. »Slovenski Gospodar« pa nam odgovarja tako-le: »JRZ je vsega kriva! Mariborski »Ve-čemik« je modrijan svoje vrste. Lansko le o so izšle šolske knjige, prevodi iz srbskih knjig, in te so letos še na prodaj — kriva pa je tega .IRZ, da so te knjige izšle! JRZ je res kriva, da se nekaterim, ki tako modrost napišejo, od same jeze v glavi vrti!« Gornji stavek smo podčrtali, da vidi javnost. krJ-n neumnega bi se rad vedoma naprav.1! »Slovenski Gospodar«. Ne ata, te knjige niso izšle lani, ampak letos, v Gospodovem len 1935. meseca avgusta «n septembra in niso letos še na prodaj, ampak so letos šele na prodaj in se bodo v šole šele uvedle. Kako se že glasi ena božjih zapovedi? Menda: ne laži!
Drugi Jevtič. »Delavska Politika« z dne 25. t. m. piše: »Pod tem naslovom smo v »Delavski Politiki« z dne 21. avgusta t. 1. objavili vest, da Je bil v 1. 1920. amnestiran Bogoljub Jevtič, ki je bil obsojen na robijo kot vojni dezerter. — Ker postoji sličnost imen. je treba povedati, da ta amnestiranec-vojni dezerter ni Identičen z bivšim ministrskim predsednikom B. Jevtičem.«
Isti list objavlja v isti številki: »Razprave o najaktualnejšem dnevnem vprašan;« smo ^piorali opustiti, kar naj zlasti prizadeti naročniki upoštevajo.«
Ne bo šnkerporacije? Pod tem naslovom objavlja »Delavska Politika: »Čuje sc, da v. inkorporacijo okoliških občin k mestni občini« ne bo nič. Klerikalci so proti temu, ker bi sc delavski živelj preveč pomnožil. — Zaradi imenovanja občinskega sveta je nastalo neki) prerekanje. Predvsem radi .župana. V kombinaciji so bile tri osebe, sedaj jc ostala samo še ena, pač pa 'e spor okoli pod-županskega mesta. — Imenovanje novega občinskega sveta se pričakuje te dni.«
Okm ,v sml
Politični uradniki se n© smejo strankarsko udejstvovati
Notranji minister je poslal te dni podrejenim oblastvom okrožnico sledeče vsebine i
»Po čl. 11S zakona o notranji upravi je nameščencem resorov notranjega ministrstva prepovedano vsako kazanje Strankarske pripadnosti in strankarsko delovanje na kakršenkoli način. Prepovedano jim je ne samo uporabljanje oblasti in položaja v strankarske svrhe. vplivanje na podrejene državne in samoupravne nameščence in državljane, sploh v smeri strankarsko-političnega delovanja, kakor tudi pristransko ravnanje v službi iz strankarskih razlogov — temveč je pod kazensko sankcijo prepovedano tudi podpiranje delovanja političnih strank.'čeprav so dovoljene.
Nameščenec resorov notranjega ministrstva bo najbolje služil državi, če bo daleč od vsakega strankarskega vpliva vršil svoje delo vestno in zvesto in bo imel pred očmi samo zakonitost, pravico in enakost vseh pred zakonom, ustanav-
ljanje in organiziranje političnih strank pa prepustil državljanom samim.-
Ko jim sporočite to mojo okrožnico, izvolite opozoriti starešine podrejenih vam oblasti in ustanov na iasne določe čl. 118 zakona o notranji upravi in glejte, da se bodo na poverjenem vam področju povsod po njem ravnali.«
Politični ocvirki
Peter Rešetar so bili, kakor so sami poročali v »Slovenskem Gospodarju«, nedavno tega pri Sv. Urbanu, kjer so se tako nasrkali muškateljčka, da so pozabili, še na tisto geografijo, ki jim .ie iz mladih let ostala v rešetasti glavi. Pa so vzeli plajbez v roko, ga vtaknili v usta in napisali: »Zakaj je JNS zborovala na Pohorju? Hotela je dokazati, da ima vso Jugoslavijo za seboj, to pa drugače ni šlo, kakor da so se gospodje postavili na Pohorje in gledali prot! Avstriji, tako pa so res imel! vso Jugoslavijo za seboj.« Peter Rešetar, ki so od Sv. Urbana gledali v Avstrijo (saj tja gledajo tako radi. odkar je tam uresničen sen klerikalne diktature), so pa 0'b polni glavi
ZLATO BEŽI IZ EVROPE.
PARIZ, 25. septembra. Tukaj se zagotavlja, da je beg zlata iz Evrope v Združene države Severne Amerike vedno večji. Ta beg je v zvezi z nevarnostjo vojne v Evropi. Samo v zadnjih 15 dneh je bilo odposlanega iz Evrope v Ameriko za milijardo frankov zlata.
ITALIJANSKO ZLATO KOPNI.
LONDON, 25. septembra. Reuter« poroča, da se je znižala zlata rezerva italijanske Narodne banke v zadnjih dneh od 4.704,476.000 na 4.562,937.000 l:r. S tem se je zlato kritje znižalo >na 31%.
POLJSKA ZAHTEVA PALESTINO.
VARŠAVA, 25. septembra. V poljskem tisku se je pričela živahna kampanja, katere cilj je pridobiti Poljski kolonije. Listi naglašajo, da ima Poljska, v kateri živi tri in pol milijona Židov, najleg.tim-neišo pravico do mandata nad Palestino.
POLJSKA PROTESTIRA.
VARŠAVA. 25. septembra. Ker je italijanska vlada zaplenila v ladjedelnici v Tržiču poljski parnik »Batori« s 15.000 tonami za prevoz italijanske vojske, je izročil poljski poslanik v imenu svoje vlade v Rimu protest.
dete aa naša (ttasueta Pomožna Sola v Mariboru
Šest razredov z dvema vsporednicama obiskuje 69 dečkkov in 44 deklic — Obupno pomanjkanje učnih prostorov — Z revnimi otroki je vsega pomilovanja vredno tudi učiteljstvo — Javna prošnja usmiljenim srcem
Naši javnosti je prav malo znana pomožna šola v Mariboru, ki jo letos obiskuje ! 13 manj nadarjenih otrok. Nobeno lokalno glasilo ji ni do danes posvetilo trohice pozornosti in zdi se, kakor da bi jo hoteli zatajiti. O vsaki drugi šoli čitamo od časa do časa v lokalnih listih vesti o raznih šolskih prireditvah, le žalostne razmere pomožne šole še niso prodrle v javnost. Skromno v tem pogledu pa je tudi učiteljstvo, ki ga je naporna-in težavna služba napravila takega, da noče obešati svojih naravnost neverjetnih uspehov in velikih težav na veliki zvon. Ni naš namen, razpravljati v pričujočih vrstah o učnem načrtu in o uspehih pomožne šole, ki jih doseže požrtvovalno učiteljstvo pri teh manj ■ nadarjenih otrokih, čeprav so silno zanimivi. Poudarimo le to, da jemljejo mojstri kaj radi učence iz pomožne šole za vajence in da so navadno otroci iz pomožne šole najboljši delavci v življenju. Naš namen je vzbuditi javno usmiljenje do teli otrok, ki jih je mati narava zapostavila za drugimi duševno normalno razvitimi otroci.
Pomožna šola v Mariboru ima svoje prostore v II. nadstropju Razlagove šole. Sola je šestrazredna z dvema vzpo-rednicoma in jo obiskuje letos 69 dečkov in 44 deklic. Zaradi tesnobe prostorov je pouk deljen in imajo trije razredi šolo popoldne. Obiskujejo jo manj nadarjeni in duševno zaostali otroci iz vseh mestnih okolišev, nekaj otrok pa je tudi iz okoliških občin, iz Studencev, s Tezne-ga, Pobrežja in Košakov. Šolo vzdržuje banska uprava, za prostore in kurivo pa mora skrbeti mestna občina mariborska. Tudi subvencija banske uprave pri danih razmerah zdaleč ne zadostuje, prav tako malenkostna pa je tudi milost, ki jo uživa pomožna šola pri mestni občini. Vsa skrb je torej na ramah šolske upraviteljice ge. Burnikove in njenega požrtvovalnega učiteljskega zbora, ki napravi po svoji skromnosti utis, kakor bi se z otroci vred' tudi ono okitilo zapo-nostavljeiio.
Otroci, ki obiskujejo pomožno šolo, so v pretežni večini otroci alkoholikov, revčki iz barak in vagonov, kjer je doma naivečja revščina in beda. So otroci revnih viničarjev, ubogih delavcev, ki se preživljajo iz dneva v dan in ki imajo edino srečo v življenju, da jih je usoda obdarila s kopico otrok. Lačni, bosi, raz-
trgani, brez knjig in drugih šolskih pripomočkov pridejo ob pričetku šolskega leta. Ubogo učiteljstvo mora toraj skrbeti za njihove lačne želodce, za obleko, za obutev, za knjige in vse druge šolske potrebščine. Zato trka na usmiljena srca in išče darov za svoje' revčke. Zdravstveni dom pošilja vsak dan za najslabotnejše po 25 porcij mleka. Z večjo podporo v blagu pa je priskočila šoli na pomoč doslej le Hutterjeva tekstilna tvornica. Ker prihajajo otroci v šolo raztrgani in razcapani, jim mora učiteljstvo med poukom šivati obleke. Z eno besedo povedano, skrbeti mora zanje, kakor za svoje lastne otroke. Ker so otroci lačni in prosijo kruha, je primorano učiteljstvo često seči v lastni žep in jim kupiti kruha. Kako revni so ti otroci, je dokaz tudi v tem, da nimajo na šoli nobenega mladinskega društva, ne podmladkarjev Rdčega križa in »Jadransko stražo«. Ko je prinesel neki deček učiteljici 50 par za »Jadransko stražo«, je že drugi dan vprašal, če bo lahko šel na morje. Teh ubogih otrok naj bi se usmilila dobra mariborska srca in jim pomagala lajšati gorje in bedo v njihovi rosni mladosti.
Omenili smo že, da so učni prostori pomožne šole silno tesni in da morajo nekateri razredi imeti pouk popoldne. Zlasti v zimskem času prihajajo revčki, ki imajo popoldanski pouk, že dopoldne. Ker ni na šoli ogrevalnice niti čakalnice, mora učiteljstvo prezebovajoče otroke vzeti v svoje razrede, ki so že itak prenapolnjeni. Primanjkuje pa na šoli tudi klopi in morajo v nekaterih razredih sedeti otroci na šolskem odru okrog katedra. Prav tako je na šoli silno slabo preskrbljeno za ventilacijo učnih prostorov. Učitelj, ki je kdaj poučeval kje v zakotni vasi ve, kaj se pravi učiti take otroke v takem razredu. Prepričani smo, da se bodo teh revnih otrok med najrevnejšimi usmilili tudi merodajni činitelji in našli kjerkoli bilo nekaj sredstev za pomož no šolo. Ko pa bo zgrajena nova šola kralja Aleksandra, naj bi mestna občina mariborska dodelila pomožni šoli primernejše in večje prostore. Ti ubogi' otroci itak nimajo ničesar dobrega v svo jem življenju in ni prav, da se zapostavljajo in ker tudi ničesar dobrega v življenju ne bodo imeli, naj bi vsaj v lepih snažnih in zračnih sobah preživeli svoja šolska leta. .
©foiramfea	sra?*»imS	mamadi
Tudi Maribor je dobil odbor, ki naj poskrbi za tako obrambo
Neumorno napredujoča tehnika se žal izživlja tudi na negativnem torišču. Brez ogromnega razvoja tehnike v poslednjih desetletjih si ne moremo misliti napredka človeštva in kulture, torej v pozitivnem smislu. Človeški duh skuša vsako pridobitev na tehničnem področju izrabiti tudi v negativnem smislu, t. j. išče načina, kako bi se novi izum uporabil za vojno, za pokončavanje ljudi. Res je pa, da se tudi na tem negativnem področju iščejo poti. ki naj bi bojna sredstva onemogočila ali vsaj oslabila. Imamo torej zopet pozitivno plat na negativni strani. Človeški duh je delaven na obe strani. Uničiti hoče nasprotnika, sebe pa ohraniti pred učinkom sovražnikovih bojnih sredstev.
Do pred dobrimi 20 leti se je obramba omejila le na sredstva zoper napade na kopnem in na morju. Tretja dimenzija, zrak, je bila takrat kot bojno polje še neznana. Ogromni razvoj, ki ga zlasti po vojni zaznamuje letalstvo, se pa spretno uporablja v vojne namene. VpjaŠko . letalo, ie strašno napadalno orožje, ki nas sili, da pravočasno razmišljamo o obram-
bi pred njim. Velik del bodoče vojne se bo odigral v zraku, ali pa se bo smrt trosila na prebivalstvo od zgoraj, iz zraka. Bombe in strupeni plini niso po našem okus, in zato se moramo za vsak primer pripraviti že sedaj, da nas razvoj dogodkov ne prehiti in nas ne najde nepripravljene.
Dal Bog, da ne bo nevihte, čeprav se na obzorju zbirajo črni oblaki! Izkušnja nas uči. da človek ne sme nikdar biti nepripravljen. Ker čez noč lahko zavlada Mars in Morana bo imela strašno žetev. Zato se ves svet mrzličavo pripravlja na obrambo pred sovražnimi napadi, ki mu jih utegne prinesti vsak dan.
Splošno je razširjeno mnenje, da pred napadi iz zraka ni obrambe in da je civilno prebivalstvo v zaledju izročeno sovražniku na milost in nemilost. Res je, da taki napadi zahtevajo žrtve, res je pa tudi, da je obramba mogoča. Izvedena pa mora biti vešče, smotreno in prebivalstvo mora biti disciplinirano. Ako vse to dosežemo, lahko mirno zremo v bodočnost.
Po vsej Jugoslaviji se vrše priprave za
obrambe pred zračnimi napaui, ki utegnejo biti neizogibni, ako bi tok dogodkov potegnil tudi našo državo v bojno vihro, česar pa ni iča':ovati. Povsod, v vseh večjih krajih se snujejo odbori, čijih naloga je organizirati obrambo prebivalstva pred napadi iz zraka. Tak odbor se je ustanovil tudi v Mariboru. Vodstvo obrambe je v veščih rokah, zato mu lahko popolnoma zaupamo. V kratkem slede navodila, kako naj se prebivalstvo ravna, ako res nastane vojna.
JUmue vesti
Novi konzul. Za konzula v Valoni je imenovan bivši šef centralnega presbi-roja Teofil Gjurovič.
Odlikovanja. Na predlog trgovinskega ministra so bili odlikovani z redom sv. Save II. stopnje: Vojo Koprivnik, načelnik ministrstva za gozdove in rudnike v p., z redom sv. Save IV. stopnje Franjo Londin, glavni ravnatelj tovarne za salame Gavrilovič & sinovi v Petrinji, Filip Herc, induslrijalec in lastnik tovarne za salame in suhomesnato robo v Karlovcih, Milutin Žan, ravnatelj tovarne za salame Rabus & sin v Zagrebu; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Josip Benko, lastnik tvrdke Benko v Murski Soboti.
Spremembe v vodstvu banovinskega šolstva. Prosvetni minister je imenoval za vršilca službe banovinskega šolskega nadzornika g. Ivana Štruklja, šobnega upravitelja manjšinske šole v Ljubljani. Za vso banovino bo vodil sam vse po>,e banovinskega šolskega nadzornika. Dosedanja vršilca službe banovinskega čilskega nadzornika Fran Dernovšek ;n Andrej Škulj sta te funkcije razrešena in prevzameta službo okrajnega šolskega nadzornika pri okrajnem načelstvu Ljub-Ijana-okolica, kjer sta določeni dve mesti in. sicer za vzhod in zapad okolice. Oba sta že danes izročila svoje posle.
Turudija zbira pros ovolfce za Abesi-nijo. V Ljubljano je prispel te dni znani borec s soške fronte v svetovni vojni proti Italiji, polkovnik Turudija, da zbere prostovoljce za Abesinijo, ki ji hoče s svojimi dragocenimi izkušnjami pomagati.
Muslimani zahtevajk), da se njihov *eis-iul-ulema preseli iz Beograda v Sarajevo, ki se naj naziva »Šeih ul Islam«.
Stro;'nice, puške, municijo je odkrila dunajska policija te dni v Ottakringu, XVI. okraju. Marksisti in narodni socialisti se pripravljajo za boj proti klerikalnemu terorju in diktaturi.
Papenova moč! Nemški poslanik von Papen na Dunaju je dosegel, da je iz nekaterih dunajskih listov izginila rubrika »Iz III. Reicha«, kjer se je kritiziralo postopanje narodnega socializma proti katoliški cerkvi.
Uiujske Motite
Nezgode in nes<reče. Martin Petek, žOletni sin posestnika iz Kolajnščaka pri Mali nedelji, se je vozil k Sv. Jurju ob Ščavnici k maši. Med potjo je zavozil v cestni jarek in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo ključnico. — Marija Artenjak, mlinarjeva žena iz Hajdine, je dobila s polenom po glavi udarec, da je obležala nezavestna. Oba poškodovanca so spravili v ptujsko bolnišnico. V isti zavod so prepeljali tudi Franca Murko-viča, posestniškega sina iz Grabšincev, ter orožnika Miha Ekarta iz postaje Mala nedelja. Prvi je dobil z nožem sunek v levo stegno, drugi pa, ki je miril prepirajoče se fante, s kolom po glavi s tako silo, da je obležal nezavesten. Poškodba poslednjega je smrtno nevarna.
Vlom in tavma. Neznani tatovi so vlomili v kuhinjo hotela Kosar, od koder so odnesli razne mesne izdelke. Obiskali so tudi mesnico in stikali za denarjem, katerega pa k sreči niso našli. — Iz veže meščanske šole v Ptuju je neznan storilec ukradel moško dvokolo, last učenca \Franca Preloga iz Bukovcev. Kolo je vredno Din 600.
Požar. Preteklo noč je izbruhnil požar pri posestnjku Rechtbauerju v Gornji Savinski, Občina Majšperg. Zgorelo je gospodarsko poslopje s poljskimi pridelki vred in znaša škoda okrog Din 100.000.
Domači gasilci so požar lokalizirali in ogenj pogasili. Vzrok požara ni znan.
Kino. V sredo 25. t. m. in v četrtek 26. t. m., obakrat ob 20. uri, se predvaja film »Kje je otrok gospe F«. V soboto 28. ob 20. uri in v nedeljo 29. t. m. ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti film »Susan Leuox«. V glavni vlogi Greta Garbo.
rriutoiouio
Kmečka uredba. »Vreme« poroča, da je bil na zadnji seji ekonomsko-finančne-ga odbora ministrov' dosežen sporazum
0 osnovnih načelih nove uredbe za likvidacijo kmetskih dolgov. Nova uredba, ki je v glavnih linijah gotova, bo skoraj predložena ministrskemu svetu, ki bo razpravljal o njej po povratku predsednika dr. Stojadinoviča iz Črne gore. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, bo nova uredba neke vrste kombinacija stanh določb s principom individualne zaščite.
Plemenski sejem rodovniške govedi pinegavške pasme priredi banska uprava v Ormožu jutri v četrtek 26. t. m-Na sejem bo prignanih lepo število dobre plemenske živine, osobito plemenskih bikov, v starosti od 5 mesecev do dveh let.
Pri zvezni razstavi rodovniške živine svetlolisaste pasme v Murski Soboti :e dobil najboljšo oceno bik, ki je last Ko-lomana Vrečiča iz Štrukovec, 12 bikov je bilo ocenjenih v II. razred, pet bikov pa v III. razred. Izmed krav je clob’la najboljšo ocenO krava, ki je last Petra Gerkeša iz Lutverec. Izmed 99 razstavljenih krav so dobile odlično oceno tri, prav dobro 31, dobro 60, povoljno 3
Na črenšovskem sejmu so se prodajali biki po 1.50 za kg, prvovrstne telice po 3 dinarjev za kg.
Proizvodnja piva pada. Leta 1928 je znašala proizvodnja piva v naših pivovarnah 728.307 hi, 1. 1929	674.763 hi,
1. 1930 653.238 lil, 1. 1931 540.254 hi, 1. 1932 338.095 hi, 1. 1933 214.417 hi, 1. 1934 210.160 hi. Iz teh številk se vidi, da je mogla pivovarniška industrija v preteklem letu izkoristiti komaj 15% svoje kapacitete ter da je potrošnja piva od 1. 1928 padla za več ko 71 odstotkov.
Na živinski sejem v Mariboru dne 24. t. m. je bi’ prignanih 13 konjev, 18 bikov, 122 volov, 418 krav in 12 telet, skupno 583 komadov. Povprečne cene so bile: d.beli voli 2.75 do 4. pol-debeli voli 2.25 do 2.50, za rejo voli 2 do 2.40, biki za klanje 2 do 2.50, klavne krave debele 2 do 2.75, plemenske krave 1.50 do 2, krave za klobasarje
1 do 1.25, molzne krave 2.25 do 2.50, breje krave 2.25 do 2.50, mlada živina 2.50 do 2.80, teleta 3 do 4. Prodanih ,;e bilo 347 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. - vrste 8 do 10, II. vrste 6 do 8, meso od bikov, krav in telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10, TI. vrste 4 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 12.
Mariborski seneni trg. Danes v sredo sta bila na trgi, dva voza sena po 60 do 62 in dva voza otave po 40 do 45 di-
narjevza 100 kg.
iftaHka oMohje
OOLNP službeno. Program za 29. septembra: V Mariboru: Ob 14. ISSK Ma-ribor:SK Rapid rez., ob 16. ISSK Maribor I: SK Rapid I. - V Murski Soboti: Ob 15.30 SK Mura : SK Ptuj. Službujoči odbornik v Mariboru g. Ošlak, v Murski Soboti g. Lipič. Klubi se pozivajo, da postavijo dovoljno število starejših rediteljev. Sprememba naslova tajništva OOLNP: Vsi dopisi, naslovljeni na O.O-L.N.P. .v Mariboru se naj pošiljajo na naslov: Ilovar Lojze, Maribor, Kejžarjeva 5, I. nadstr. — Tajnik.
Drugo kolo prvenstvenih tekem mariborskega II. razreda se je odigralo preteklo nedeljo. Rezultati so bili: V Ptuju* SK Ptuj: Gradjanski SK (Čakovec) 1:0, v Murski Soboti SK Mura : SK Lendava 2:1.___________________________
S&kMtevtsle
Sokolsko društvo Maribor matica poziva vse članstvo, da se udeleži pogreba br. Ljudomila Nabergoja. Udeleženci naj imajo znake. Pogreb je jutri, v četrtek ob pol 16. na mestnem pokopališču.
fkiufflmkeMMUe
(šanlgšvo slovo na okrajnem načelstvu
Okrajna načelnika dr. Senekovič in Makar sta se danes
dopoldne poslovila od uradništva
breg v načelnikovi sejni sobi, da se poslovi od svojegr šefa, okrajnega glavarja g. dr. Ivana Senekoviča. Ginjeno je bilo tudi to slovo. Okrajni načelnik se
Ganljiv je bil danbs dopoldne dogodek na mariborskem okrajnem načelstvu, ko sta se premeščena okrajna načelnika gg. dr. Ivan Senekovič in Milan Makar poslovila od svojega uradništva. Uradništvo okrajnega glavarstva za mariborski desni breg se je zbralo ob pol 11. uri v sejni sobi. Ko je vstopil okrajni glavar g. Milan Makar. ga je nagovoril podnačelnik g. Leopold Eiletz. V toplih besedah se je poslovil v imenu vsega uradništva, se mu zahvalil za njegovo dobrohotnost in nepristranost ter naglasil, da ga bo vse uradništvo ohranilo v najlepšem spominu. Tudi je naglasil, da ie .bil odhajajoči šef iskren prijatelj uradništva. ki mu je vselej in povsod vračalo zvestobo za zvestobo. V znak hvaležnosti pa mu jc izročil skromno darilce s prošnjo, naj ga spominja na Maribor in njegove zveste sodelavce. Močno ginjen se je poslovil nato okrajni načelnik g. Makar, ki je oberem oripo-ročal vsemu ur- ' l.ištvu, naj se izkaže vredno svoje odlične ocene in naj bo prav tako naklonieuo in zvesto tudi njegovemu nasledniku.
Kmalu nato pa se je zbralo..uradni.?Ivo okrajnega načelstva za mariborski levi
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Od danes dalje
imm
velefilm poln sijajnega humorja in zabave. Willy Fritsch, Kathe Gold, Adela Sandrock in Paul Kemp.
Naš prihodnji spored velefilm Ufe: BARCAROLA. Gustav Frohlich, Lida Barova.
je najprej poslovi! z lepim nagovorom od vseh, nato pa vsakemu posameznemu stisnil roko v slovo. Prosil je vse navzoče, naj tudi v bodoče opravljajo vestno kot doslej svojo službo in naj bodo njegovemu nasledniku vselej zvesto ob strani. V imenu uradništva se je odhajajočemu šefu zahvalil za vse dobrote zdravstven, inšpektor g. dr. Ju-rečko s prošnjo, naj ga ohrani v najlepšem spominu.
Reči moramo, da se je uradništvo okrajnega načelstva s solzami v očeh poslovilo od odhajajočih šefov. Okrajni načelnik g. dr. Senekovič je v Mariboru kot načelnik nad dve leti, znan pa je Mariborčanom že izza prevratnih dni kot šef mariborske policije. Okrajni načelnik g. Milan Makar pa je bil v Mariboru nepretrgoma dolgi’’ '6 let in je opravljal več let sl "bo' vladnega tajnik" nato podnačelnika za levi breg, pred štirimi leti pa je bil imenovan za načelnika na desnem bregu.
Kino Union. Premijera prvega originalnega francoskega filma »Vrtinec« (Re-mous). Velefilm odlične kvalitete, mojstrske režije in igre, erotike in strastne 'iubezni.
Če Ti žena še ni oblečena, ko je že zdavnaj priče lo prvo dejanje v gledališču, ne jezi
... jej bonbone.
Beg dveh sumljivih molkih
Policija meni, da sta bila zloglasna vlomilca Košanjc
in Pajman
Danes ob 5. uri zjutraj je sprevodnik Štefan Mohorko iz Rošpoha telefonsko javil tukajšnji policiji, da sta v času, ko ie šel v službo na glavni kolodvor, skočila preko plota tvrdke Rakuš na Aleksandrovi cesti dva sumljiva moška. Ko sta zapazila Mohorka, sta begunca počepnila za plot. Zaradi tega je postal Mohorko pozoren na sumljiva tipa in se •ie ustavil. Takrat pa sta se spustila mo-
Policija je takoj odredila kolesarsko patruljo, ki je pregledala ves drevored, park in vse sosedne ulice, niso pa našli nobenih sumljivih oseb. Ni izključeno, da sta begunca našla dobro skrivrlišče v vinogradih pod Piramido.
Šumijo, da sta bila to zloglasna zločinca Košajnc in Pajman, ki sta skušala vlomiti v Rakuševo skladiščema sta bila pravočasno prepodena. Opis Mohorka,
ža v beg in jo ucvrla po Tomšičevem ki ju je zapazil, se ujema z zunanjostjo drevoredu proti Mestnemu parku. 'obeli nevarnih vlomilcev.
Jesenske tekme ptičarjev
Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani priredi letošnjo jesen dne 13. oktobra 1935 v okolici Maribora tri tekme za pse. ptičarje, in sicer jesensko vzre.no tekmo za ptičarje nemških pasem, položene v letu 1934., in širšo poljsko tekmo za starejše pse ter poljsko tekmo za an-Slešlce ptičarje. Letos preteče 25 let, odkar se je vršila v Sloveniji prva tekma Ptičarjev. Društvo vljudno vabi vse, ki so se udeležili tekme pred 25 leti v Domžalah, da se udeleže prijateljskega sestanka, ki se bo vršil na predvečer tekem, dne 12. oktobra ob 20. uri v hotelu Zamorec v Mariboru, da se ta jubilej primerno proslavi. V nedeljo 13. oktobra je zbirališče tekmovalcev ob pol 7. v hotelu Meran, tam se vrši pregled psov in žrebanje, odtod odhod z avtobusom v lovišče.
Opoldne je kosilo v gostilni Wruss pri Sv. Miklavžu. Popoldne nadaljevanje tekme. V primeru prav slabega vremena ali če ne bo mogoče vse prijavljene pse v vseh predmetih preizkusiti prvi dan, se tekma nadaljuje še v ponedeljek, dne 14. oktobra. Prijavnina za vsakega psa znaša za člane 50 Din, z nečlane 100 Din, za poklicne loVce, ki vodijo lastne pse, 25 Din. Poklicni lovci dobe denarna darila, ostali predmetna poleg diplom. Prijave sprejema D. L. P. v Ljubljani ali pa Podružnica v Mariboru do 1. oktobra 1.1. Rabljeni so vsi člani društva in prijatelji kinologije, posebno pa lovci, da prisostvujejo jesenskim tekmam.
Iz železniške službe. H glavnemu kolodvoru v Ljubljani je premeščen Franc Robida, dosedaj pri mariborskem glav-Pom kolodvoru.
Iz Mestne godbe. Blagajniško funkcijo Pri Mestni godbi je namesto g. Neraliča, ki je odšel iz Maribora, prevzel uprav-Pik Narodnega gledališča g. dr. Brenčič. Gos žlničarji iz dravske banovine, or
natelja Petelna v Maribor. Bili so na poučno-strokovni turneji po raznih tuj-sko-prometnih središčih Avstrije in Češkoslovaške. Mariborski stanovski tovariši jim pripravljajo prisrčen sprejem.
Odličen gost prispe danes iz Zagreba v Maribor, in sicer tajnik zunanjega ministrstva Velike Britanije g. Kenoch .Johnstone. Prijatelji angleškega jezika in angleške kulture v Mariboru mu pripravljajo prisrčen sprejem; V Maribor prispe jutri v četrtek.
da ga prečitajo in po njem sestavijo zahtevane prijave. Za invalide je važna določba § 78., po kateri-so osebe, ki so brez lastne krivde do 31. marca 1935 prejele kot invalidske prejemke v kakršnikoli obliki več kot jim je pripadalo, oproščene povračila prejetih preužitkov državi.
■Slike malih harmonikarjev »Harmonije«, Maribor, z Bleda, slikane ob priliki zasedanja male antante, dobite v upravi »Večernika«, Gosposka ulica 11.
Srečke za I. razred državne razredne loterije so dospele in jih dobijo igralci v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka ulica 1.
Društvo »Nanos« pripravlja organizacijo spominskih predavanj, ki se bodo vršila v času od 13. do 20. oktobra. Prosimo vsa društva, da blagovolijo upoštevati te dneve ter naj ne prirejajo drugih prireditev v tem času. Predavanja se bodo vršila v širokem obsegu ter bomo natančen spored objavili v kratkem. Razen gg. predavatelev iz Maribora bodo sodelovali tudi predavatelji iz Beograda in Ljubljane.
Lahkoatletski? miting za prvenstvo srednjih šol v Mariboru še bo vršil letos 5. in 6. oktobra na igrišču SK Železničarja.
Nočno lekarniško službo imata danes Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v četrtek Mnafikova in Sirakova.
Preko meje je kanil na avstrijsko stran brez potnega lista 331etrfi slikarski pomočnik I. P. iz Liti:e. Naši graničarji so ga tik pred prehodom pri Sv. Duhu zalotili in ga pridržali.
Drava je naplavila pri Brezju truplo okoli 18 let stare ženske, visoke 164 cm, s kostanjevimi lasmi. Na sebi ima plavo obleko, polsvilene nogavice, rdečkast žemper in nizke rumene čevlje. Even-tuelne prijave naj se pošljejo najbližii orožniški postaji.
Srčne zadevščine in njih posledice. V mariborsko bolnišnico so včeraj pripeljali 181etnega posestniškega sina Slavka Samca iz Vukovja pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Imenovanega sta napadla : zasede dva njegova ljubezenska tekmeca in ga s koli nevarno namlatila. Zlasti hude poškodbe ima Šamec po hrbtu.
PROIZVOD .UNION", ZAGREB.
fUttcdua pfadoiišce
Do prvega oktobra sprejema gledališka blagajna prijave za gledališki abonma. Da ustreže abonentom v čim večji meri, se ni gledališka uprava ustrašila prav nobenih stroškov ter je povabila ljubljansko opero, da odpoje Rossinijevo opero »Seviljskega brivca« za vse abon-mane. Razen tega prejmejo abonentje letos 13 dramksih, sedem operetnih predstav ter en koncert. Repertoar je prav izbran, popestrila ga bodo številna gostovanja priznanih ljubljanskih umetnikov. Obroki (sedem jih je treba zaporedoma vsak mesec plačevati) so tako nizki, da je omogočen celo ložni abonma manj premožnim slojem. — Otvoritvena predstava — oseni slik iz romana Dostojevskega »Bratje Karamazovi« bo v torek 1. oktobra, kot druga premiera bo sledila Molierejeva komedija »Tartuffe«, — Abonirajte se torej v gledališču, ki nudi res najcenejše duševno razvedrilo! Na željo lahko vplačajo abonentje prvi obrok šele 1. oktobra.
Igralski studio (koncesioniran od ministrstva prosvete) dihalne, glasovne in govorne vaje, recitacija, improvizacija, igranje, mimika. Študij vlog; (na željo se podučuje nemški odrski jezik) (Biih-nensprache). — Ob zaključku sezone javna produkcija. Pismene prijave na »odstvo Igralskega studia, Koroščeva 7, II. nadstr., pri Nabergoju.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutra: na prazen želodec čašo
prirodne Franz Josefove grenčice
Registrirano od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25 V 1935
Bela vrana. Posestnik Matija Domanj-1 Šestletna deklica povožena. Šestletno ko pri Sv. Juriju ob Ščavnici je ustrelil posestnikovo hčerko Nadico Kasjak od
belo vrano, ki jo je davi prinesel g. Wall nerju v Solvensk; ulici, ki jo bo nagačil in razstavil v izložbenem oknu.
Drugi opornik so pričeli graditi pri mostu na Mariborski otok. Dela izvršuje tukajšnje stavbeno podjetje inž. Jelenec & inž. Šlajmer.
Na Aleksandrovi cesti preurejuieio širok hodnik, ki je bil doslej precej zanemarjen.
Mestna uprava upokojenih častnikov in vojaških uradnikov v Mariboru razglaša svojim članom: V prvi polovici meseca oktobra mora vložiti vsak upokojenec in vsaka upokojenka, ki prejema pokojnine pri finančni direkciji v Ljubljani, prijavo za prejem osebne in draginjske doklade. Prijave, vložene pred 1. oktobrom ali po 15.	oktobru, so neveljavne.
Nova uredba o znižanju osebnih pristojbin, ki se pa ne (iče staroupokojencev, bo te dni objavljena v Službenem listu. Ker se je čl. 29, 1. odstavek, uredbe o draginjskih dokladah od 1. 1932., ki vse ganizirani	v	ljubljanski	zvezi,	se	pripe-	buje način in	besedilo prijave, menjal,
lifijo jutri	v	Četrtek	pod vodstvom,	rav-	1 priporočamo	prizadetim upokojencem,
Sv. Lovrenca na Pohorju je povozil ne ki kolesar in jo pobil na tla. S težkimi ranami na glavi in nezavestno so jo prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
Ne lazi preko plotov! Včeraj popoldne je splezal na plot sokolskega letnega telovadišča llletni Slavko Vtič iz Sme-‘anove ulice in pri tem padel. Slavko si je zlomil levo roko in so ga prepeljali v bolnišnico.
Kolesarka pod konjem. Na križišču Ruške ceste se je včeraj popoldne pripetila težka prometna nesreča. Iz Ruške ceste je v naglem diru privozil mesarski pomočnik Rudolf Orthaber z enovprežnim vozom. Ko je privozil do križišča na Kralja Petra trgu, je tam zavozil v kolesarko Heleno Nedeljkovo ter jo podrl na tla, da je padla pod konja. Pri tem je zadobila hude poškodbe po telesu, nevarno pa si je Nedeljkova poškodovala tudi hrbtenico.
Reševalci kravl na pomoč. Danes zjutraj se je pripetil v Tattenbachovi ulici razburljiv dogodek. Na sejem, ki je danes v Mariboru, so pripeljali kmetje od blizu in daleč živino. Radi preutrujenosti
in izčrpanosti je v omenjeni ulici radi slabosti padla neka krava in vsak čas je bilo pričakovati, da pogine. Pasantje so poklicali na pomoč tukajšnje reševalce, ki so kravo dvignili in odpeljali v mestno klavnico.
Pajman-Košanj? V mariborski okolici šc dan na dan ponavljajo v zadnjem času vlomi in vlomne tatvine. Sedaj so se te ponočne dvonoižne srake pojavile pri posestniku Antonu Žunku v Selnici ob Dravi ter odnesli razne obleke in drugih predmetov v vrednosti okoli 2000 dinarjev.
Skomine po jjaboikih ne dajo miru nekaterim zlikovcem. Obklest li so jablane v sadovnjaku posestnikov Ivana Galuna v Varoši, posestnika Leopolda Rojsa v Krasini in posestnice Pavle Glančnikove na Fali. Prvemu so obklestili za 200 kg, drugemu 160, Glančnikovi pa 500 kg jabolk.
Posoda, posteljnina, perilo in drugi predmet] so izginili posestniku Henriku Frimlu v Pogledu pri Apačah. Na delu so bili zlikovci, ki so si pomagali v notranjost hiše s ponarejenimi ključi.
Saharinček pod krilom. Studenški orožniki« so včeraj v Pekrah aretirali 481etno služkinjo Marijo V., ki je prodajala v mariborski okolici saharin. Pri preiskavi so izvlekli izpod njenega krila 48 škatlic saharina. Aretiranka pravi, da je tihotapsko blago kupila na mariborskem trgu.
Novi vinček je dobil nekako karteli-rano ceno 8 dinarjev za liter, le ponekod se dobi po 6 dinarjev liter. Gostilničarjev ne zadene nikakšna krivda, saj morajo sedaj plačati na vinski mošt iste doklade, kakor na očiščeno vino.
Današnji mali trg je bil precej dobro založen. Cene so bile v splošnem iste kakor pretečeni teden, le pri sadju so nekoliko padle. Na sadni trg so pripeljali kmetje 31 vozov češpelj, jabolk, hrušk, grozdja in breskev, razen tega štiri voze čebule, zelja, fižole, kumaric, paprike in drugih pridelkov.
Mariborsko vreme. Padavine 8.2, relativna vlaga 92, maksimalna temperatura 19.6, minimalna 12.2, barometer 736.3.
»Čuvajte Jugoslavijo"
ern
MARIJ S KALAN
ROMAN
Sida titanova
Po tej odločitvi je iskal nove priložnosti, da bi se sešel z njo na samem, stopil k njej, ji. vse obrazložil ter nato predlagal pot v končno skupnost. Toda tedaj je bila ona tista, ki se ga je izogibala. V hipu, ko sta bila po dolgih mesecih sama v Maryni sprejemnici, je spoznala, da so misli in tihi sklepi eno, dejanja pa drugo. Ne, za taka dejanja še ni imela poguma. Treba bi bilo drugačnih, močnejših pobud, ali pa trenutkov, ko prevzemajo človeka taka razpoloženja, da je pripravljen brez pomislekov vreči se v vse, kar se odpre pred njim, pa naj potem vodi že v srečo ali pogubo. V njeni jedki samoti in otope-vajoči enoličnosti pa ni bilo ne takih velikih pobud ne brezmiselnih trenot-kov.
Kljub temu, ali morda prav zaradi tega, so Sidini živci še bolj pešali. Pomiritve ni našla več ne v samopremagova-nju ne v molitvi. Njena prejšnja vera je izginila skoraj tako nepričakovano, kakor se je pojavila. Sprva je še hodila-v cerkev, pokleknila pred Marijo, sklenila roke in molila, toda vse to ni imelo več resničnih notranjih pobud. Njene mo litve so postale mehanično izgovarjanje
besed, od katerih je bila duša daleč in jim srce ni dajalo zanosnih čustev. Tega se je dobro zavedala in se je jezila nase, svojo usodo, okolico in Boga same ga. Dolžila ga je, da se je obrnil od nje, ker se ni zavedala, da se je le ona odvrnila od njega.
Ervin je bi! sicer slep za vzroke njenih duševnih stanj, vendar je polagoma spoznaval, da jo bo nadaljnje stopnjevanje živčne razruvanosti privedlo v popolno propast, ako se Tie najde zdravilo. To zdravilo si je zamišljal seveda pri zdravniku iri v lekarni in jo je zato silil, naj gre v kak sanatorij. Temu se je odločno upirala, naposled je pa sklenila oditi za nekaj dni v Maribor k Martinčevim, kjer bi lahko obiskovala zdravnika. V resnici se je hotela le iznebiti domačih in najti v Mariboru priložnost za treznejše razmišljevanje ob posvetovanju z Danico.
XVIII.
Kakor hidra s sto nenasitnimi žreli se je tedaj plazila po Mariboru in po deželi kriza vseh vrednot: gospodarstva, denarstva, načel, morale in še same politike. Slovensko ljudstvo ie nreživljalo
najtežje dni notranje in zunanje razruvanosti in obupne brezciljenosti. Kriza vsega je porušila prejšnje trdne temelje in novi še niso bili zgrajeni, le redki posamezniki so jih rahlo slutili nekje v daljavi bodočnosti.
Miselnost intelektualcev se je razbila na tisoč kosov, vsak je postavljal svoje teze in antiteze, vsak je ustvarjal svoje definicije pojmov gospodarstva, denarstva, socialnih vprašanj, kulture in politike. Vrednote individualizma in kolektivizma, fašizma, komunizma in demokracije, narodnega edinstva in samosloven-stva so se pomešale v konglomerat kaosa, iz katerega ni nihče videl rešitve. V stragti kavarniških in gostilniških debat so se utapljale resnice dejanskih položajev. kakor da bi mogla vziti zora rešitve iz sofizma in miselnega konfuzio-nizma. Vrenje povojnih zmed z razvrednotenjem vrednot je raslo v višek, da se potem strmoglavi v nove globine in ustali naposled v mirnih strugah. Toda te struge so bile še daleč in nihče jim ni vede! končnih smeri. Tako je postal tedanji karneval bolj simbol resničnega življenja, kakor pa čas veselega razvedrila. Po kavarnah, gostilnah, plesiščih in drugih zabaviščih so iskali ljudje s humorjem obešenjakov pozabe za vsakdanjost, zapravljali brezmiselno zadnje dinarje in se potem vračali pozno v noč domov z razbolelimi glavami in praznimi
zepi.
Sida je bila preveč zaposlena sama s si'. oj, da bi mogla pogledati globlje v čar, in njegovo podobo, ali celo razmišljati o vsem tistem, kar se je plazilo oko li nje, vendar je prav dobro čutila, da tud' izven nje ni mnogo drugače kakor v njej.
»Kakor da je vsa moja notranja razbitost planila v svet in ga zmedla, se mi zdi včasih, ko odprem oči in pogledam ckoli sebe,« je dejala Martincu in Danici. »Ali na je le zmeda sveta potegnilo še mene v svoj vrtinec in smo vsi, ki živimo v teh časih, obsojeni v bolno, brezciljno beganje, mali in nemočni, kakor mravlje pred razdrtim mravljiščem?«
»Tudi meni se zdi, da razpadamo in gnijemo, in bomo naposled le še gnoj za rast tistih, ki pridejo za nami,« je dostavil Martinc. »Ljudje velike prelomnice, ki ne morejo živeti tako, kakor so bili ustvarjeni in še ne znajo tako, kakor bi b treba.«
»Jaz vsega tega ne čutim tako. kakor vidva,« se je vmešala Danica, »in plavam rajše po površini, vendar se tudi meni zazdi včasih, da je postal ves svet ena sama norišnica. Treba bi bilo pogledati v astrologijo in ugotoviti, od katerega planeta prihajajo ti uplivi?«
le Sivtitkja
Žena. ki le obvladovale najbolj čudaškega cesarja
Ob 80 letnici prijateljice in ljubice Franca Jožefa I., Katarine Schrattove — Zanimive reči iz tajinstvenega, intimnega ozadja o razmerju cesarja do bivše gledališke igralke
Te dni so se dunajski in avstrijski časniki v obče zelo razpisali ob priliki, ko je obhajala SOletnico rojstva žena, ki je v blagopokojni avstro-ogrski monarhiji igrala veliko vlogo: Katarina Schratt, ljubica in prijateljica cesarja Franca Jožefa I. Svojo 801etnico je obhajala umaknjena in le v najožjem krogu v svoji vili v Hietzingu v bližini Schbnbrunna, ki ji jo je bil podaril pokojni cesar Franc Jožef. Semkaj v to vilo je svojčas zahajal v rani uri cesar Franc Jožef k svoji ljubici. Schrattova je umela, pridobiti si popolno zaupanje cesarja Franca Jožefa, le malo je bilo takšnih, ki so si pridobili zaupanje prisilno nezaupnega ter čudaškega in zapetega cesarja-starca. Schrattova si ga je znala pridobiti, pa ne samo, da si je znala to zaupanje pridobiti, ampak ga je tudi ohranila do smrti cesarja Franca Jožefa.
Zakaj Katarina Schratt?
Bila je mati pokojnega cesarja Franca Jožefa Zofija, ki je sama navezala stike med cesarjem in Katarino Schrattovo, ki je bila preje igralka na odru dvornega gledališča, ko je videla, da padajo sence v zakonsko razmerje med njenim sinom, po značaju konzervativnim in ozkosrčnim, ter cesarico Elizabeto, po značaju veselo, svobodoumno in napredno. Znano je, kako je prišlo po neverjetnem naključju do poroke cesarja Franca Jožefa z Elizabeto Bavarsko. Tik pred končnim dogovorom glede poroke Franca Jožefa s starejšo sestro Elizabetino, se je zaslišal v sosednji sobi v poslopju Elizabetinih staršev zvonek in razigran smeh. V naslednjem trenutku se je na vratih pojavila v vsem žaru svoje dekliške mladosti Elizabeta, ki je Franc Jožef dotlej še ni nikdar videl. Franc Jožef je ostrmel, poklical svojo mater Zofijo na stran in ji dejal: Ta ali nobena. Pri tem je misli! na Elizabeto. Vsa prigovarjanja matere niso nič zalegla. Franc Jožef je sicer svojo mater ljubil in spoštoval, a je ostal trdoglav. Obveljala je njegova. Toda že prvi meseci po poroki so kazali, da nista Franc Jožef in Elizabeta rojena drug za drugega. Franc Jožef pa je v urah svojega počitka potreboval razvedrila. Njegova mati Zofija mu je sama našla prlmer-
Schratt. Cesarica Elizabeta sama pa je na vso moč gledala, da je Schrattova kot prijateljica in ljubica cesarjeva svojo nalogo čim boljše izpolnjevala.
Schrattova hrani vse za sebe.
Schrattova je znala zabavati in razvedriti človeka Franca Jožefa, ko je stal pred njo, prost vsega cesarskega dostojanstva. V pristni dunajski govorici mu je nadrobila dan za dnem celo vrsto za-nivih zgodb in škandalčkov iz dunajske družbe. Cesar Franc Jožef je takšne reči rad poslužal. Schrattova je tudi umela izvabljati njegov humor. Česar ni Franc Jožef nikomur potožil, to je storil na-pram Schrattovi. Schrattova je imela nekak instinkt, kPji je zabranjeval, da bi bila kedaj črhnila o politiki. Nikdar ni skušala preprositi cesarja za kakšne stvari iz njene okolice. Najstrožje se je obvarovala vsalkršne indiskrecije. Od nje ni izvedel nikdo ničesar. Vse, kar je vedela o raznih dvornih dogodbah in privatnem življenju Franca Jožefa, je obdržala za sebe. Njena taktnost v tem oziru je bila tolika, da je celo odklonila milijonske zneske, katere so ji ponujali razni jimeriški založniki, da bi po smrti cesarja Franca Jožefa napisala svoje spomine. Ostala je v tem oziru neizprosna.
Dve žemlji: ena za cesarja, druga za Schratovo.
Koliko je bilo zaupanje, ki si ga je znala ta žena pridobiti pri cesarju Francu Jožefu, se razvidi tudi iz dobe, ko je cesarju umrla kot žrtev Lucenijevega atentata cesarica Elizabeta. Tedaj ni bilo nikogar na dvoru, ki bi si upal, to novico sporočiti staremu cesarju, razven Katarine Schrattove. Ona edina je bila tudi, ki je cesarju dopovedovala potrebo raznih higijeničnih mer, o katerih miselno stari cesar ni ničesar vedel in tudi ni hotel ničesar vedeti. V ranem jutru okoli 4., po zimi in poleti, se je podajal Franc Jožef dan na dan skozi schonbrunnski park v njeno vilo v bližini, kjer je z njo zajutrkoval. Točno ob pol 3. vsako jutro so prebivalci ob dolgi Marijahilferci slišali peketanje konjskih kopit, na vozu ko-čijaž in cesarjev sluga. Spredaj dva krasna vranca. Kočija je drvela k dvor-
ob tej uri pripravljeni dve posebni žemlji: eno za cesarja, drugo za Schrattovo. Ob neki priliki je Schrattova povabila k zajutrku tudi znanega in slovitega komika Aleksandra Girardija, da bi pomagal razvedriti starega cesarja. Toda ko se je cesar pojavil, je sicer vedno zgovorni in slavni komik, ki ni prišel nikdar v za-
drego, obsedel na stolu kakor mutec in ni spravil niti besedice iz sebe. Stari cesar ga je nekoliko časa gledal, potem pa je dejal: »Kaj je z vami, gospod Girar-di? Slišal sem toliko o vašem humorju, sedaj pa ste tihi?« Tedaj je Girardi našel svoj humor in dejal: »Da. Veličanstvo, govorite vi s kakšnim cesarjem!«
Prerokovanje duceju in negusu
Nastop Mussolinijeve oblasti je hiromant zadel, konec pa naj bi bil leta 1937?
Mussolini bo vladal le 15 let.
Josip Ranald je zaslovel zaradi svoje hiromantične spretnosti. Mnogim glavnim in velikim možem je prerokoval bodočnost. Leta 1922. je sprejel Ranalda tudi M u s s o 1 i n i, ki tedaj še ni bil zavladal Italiji. Ranald mu je prerokoval sledeče: »Vi se boste priborili do oblasti še pred kocem leta 1922., vaša oblast pa bo trajala le 15 let.« Šest mesecev pozneje je Mussolini res postal predsednik vlade in se je začel fašistični režim, ki traja že preko 13 let. Po tej prerokbi Josipa Ranalda bi imel torej Mussolini vladati še dve leti.
Za negusa kritično leto 1935.
Ranalda pa je sprejel tudi abesinski negus H a j 1 e S e 1 a s i e, in sicer leta 1930. Ko je Ranald pogledal poteze na njegovi roki, kakor jih je 8 let preje Mussoliniju, mu je Ranald prerokoval, da pri-
de nanj velika nevarnost, ko bo star 43 let, to je v letu 1935. Negus je torej prav sedaj v veliki nevarnosti, da izgubi krono in morda celo glavo. Mussolini pa bi v smislu te prerokbe prišel ob moč šele v letu 1937. Ni treba veliko potrpljenja, da se bo videlo, v koliko se bodo uresničile prerokbe in napovedi slavnega hi-romanta Josipa Ranalda.
Prijazna informacija.
Zdravnik: Nič sc ne bojte, pred dvema letoma sem bil prav tako bolan »kakor vi, pa poglejte, kako sem se zredil.
Bolnik: Katerega zdravnika pa ste Ime li, prosim?
V vsako slovensko hišo
i!
Razno
PRISTNE KRANJSKE KLOBASE
zopet vsak dan sveže na zalogi. Z. Anderlc, Gosposka ul. 20.	-212
no nadomestilo v osebi igralke Katarine nemu peku, ki je nalašč za cesarja imel
Zastopnik« sprejmem
o: r	<-A.
kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič, Maribor, Tatrenhar.hova ul. 14.	 3124
JAVNA DRAŽBA. RAZPRODAJA POHIŠTVA
28. septembra ob 15. uri. — Orožnova ul. 1-	4301
Prodam
AFRIK, ŽIMA,
vata, žimnice, otomane, kau-čc, naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8.	4285
SODE, nove, iz prima kalane hrasto-vine liter 90 para. Sodarslvo Sulcer, Vojašniška 7. 4307	Sobo išče
	IŠČEM MIRNO SOBO pri boljši družini v bližini Tržaške ceste. Ponudbe na tipra vo lista pod »Soinčno«. 43(15 Službo dobi
DVA SODA. skoraj nova, 350 in 50 liter, ter metilni stroj za surovo maslo naprodaj. Vprašati v pokami Čebokli, Glavni trg 9 4305	
Prodam poceni NOVO KOLO. Naslov v upravi »Ve.?ern:ka«. 43(1-1	UČENKO(CA) sprejmem. Fotoatelie Japelj. 4311
	GOSPODINJO za majhno gospodarstvo iščem. Ponudbe m. Vcčerni-ka« pod »Stalna slu Um«. 43U9
NAJMODERNEJŠE IK ANINE za pohištvo, zavese. Kradi za madrace in drvonitke za rolete poceni pri Novaku Vetrinjska 7, Koroška 8- 4275 Sobo odda	
	POSTREŽN1CO. gospodinjsko pomočnico, za celi dan, snažno in pošteno, sprejmem tako.i. Naslov v upravi »Večernih.t-> 4506 Službo išie
SOBO s hrano oddam dvema gospodoma. Vrbanova 2*. pritličje, desno. 4312	
	BOLJŠE DEKLE, ki zna dobro kuhati z letnim spričevalom, išče mesta pri boljši, mali družini ali starejšem gospodu za gospodinjo s 1. ali 15. oktobrom. Dopisi pod »Vestna in zanesljiva« na upravo lista. 4303
Oddam solnčno prazno SOBO. Vrbanova ul. 28. 4302	
SOBO lepo opremljeno, separirano, oddam. Popoviiiva )3 (ob kadetnici). 4300	
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mari bonu. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.