114. številka.
E* soboto 21, septembra 1395.
(v Trstn, v soboto zjutraj dne 21 septembra 1895.)
Tečaj XX.
„■DINOIT"
izhaja po trikrat na teden t iestih i»-danjih ob ftoplalH, iatrtklh in Mboteh. /jutranjo izdanje izhaja ob uri zjutraj, veft-rno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje »tune : za ladcn m<>a«r . f. —.I*', izven Av.trijf f. 1.4* nt tri rnuitc , , » 'J.Mi , . • ♦.— za pol lata . . . h.— , , , M v ne l«to . , . 10.— . . , ]«.—
Na aaraćbe brez priložen« naročnine ae m jeailje oilr.
Poaaraičue itevilke te dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Iratu po a ari., liven T rita po M nvt. Sobotno veSerno ii danje v 7 rat u « ni., izven Trsta B nč.
EDINOST
Oglasi se rakune po tarifa v petita; ia naslove z debelini črkami ne plačuje prontor. kolikor obsoja navadnih vrstic. l'n*lana osmrtnice in javnejahvale, do. maii otfluii itd. ae r ii-unajo po pogodbi-
V«i dopiii naj te poAiliajo aredniitva : ulica ('asnrma št. 13. V .ako pismo »m»ra biti frankovano, kor nefrankovana •«> n-«pn>|.imajo. Rokopiai so no vračajo.
Glai
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema »viv ni.it ro ulica M.tlino pic-
r	coio kit. 3, II. nadgt. Odprte reklamacije
»o proste poAtnine.
illo ■lcvenaketfa politidnetfa druitva asa Primorsko.
T ntinoati J* n*of"
XX. september.
V Trstu, line 20. septembra 1895.
Današnji dan je za Italijo dan slavja, dan radosti, dan narodnega navdušenja — pravi narodni praznik. Tako mora soditi in verjeti vsakdo, ki čita liberalne liste od onkraj luže in iredentističke liste od — ta-kraj luže.
V Rim je prihrumelo vse polno telovadcev — italijanskih in nemških —, veteranov in ogromno ljudstva, da proslave oni zgodovinski dan, ko je navstala današnja zje-dinjena Italija. Dne 19. t. m. zjutraj so dospele v Rim zastave vseh onih polkov — pehote, strelcev in konjice —, ki so se dne 20. septembra 1870. bojevali proti papeževi vojski in so pripomogli, da se je vojski kralja Viktorja Einanuela odprla porta Pia, v katerem hipu se je zajedno zrušila država papeževa. Županje vseh večih mest zbrali so se tem povodom v Rimu, kjer jih je pozdravil princ Ruspoli, ki je uprav italijanskim navdušenjem proslavljal petindvajset-letnico porušenji papeževe države.
I« kratka: ako bi bilo vse res tako, kakor trde oboževatelji odnošajev v današnji zjedinjenl Italiji, morali bi seveda verovati, da se nad vso Italijo spenja najkrasneje nebo, čisto kot ribje oko, na katerem ni opaziti oblačka; verovati bi morali, da je vse to slavljenje res spontanno, da vsa ta radost izhaja iz src, da ves narod italijanski res praznuje svoj — narodni praznik.
Ali naš spomin ni tako kratek da ne bi se spominjali, da je trebalo še le posebnega zakona — in ta zakon se niti v zbornici ni VBprejel soglasno, ampak po hudi debati —, da je trebalo torej sile, da se je dan XX. septembra proglasil „narodnim praznikom', Trebalo je, da so tako rekoč ex offo proglasili veleizdajico vsakogar, ki je menil, da Italiji treba dan danes veliko nujnejše resnega dela, nego pa hrupnih demonstracij ki so v kričečem nasprotstvu z grozno mizerijo, vladajočo sedaj po vsej Italiji. Ta mizerija je tolika, da si je Italija od onega dne, ko se je osvobodila in »zjedinila" pa do danes pošteno zaslužila naslov: gladne Italije.
Ali res torej »narodni praznik* ? Narodni prazniki so le oni, koje praznuje narod brez spodbujanja od mogočne strani, brez strahovanja in brez sile —, torej iz svojega lastnega srčnega nagiba; nikdar pa ne bodeiuo prištevali narodnim praznikom taka slavja, ki so se usilita potom zakonodaje in za katere treba delati nasilno agi-tac'jo. Ne, to ni naroden praznik, ampak to je praznik, usiljen, dekretovan od oficijelne Italije. Narod italijanski, oni, ki dela, trpi
—	strada, ni čutil ni najmanje potrebe, da bi proslavljal oni zgodovinski XX. september — postanek svoje mizerije, svoje bede, svoje propasti, ampak ta nepotrebni narodni praznik, to nago demonstracijo, so mu usilili le oficijelni kogi italijanski iz posebnih vzrokov, kojih ni teško pogoditi.
Stanje italijanskih financij je tako slabo, da jih ves svet že vsporeja financijam ban-kerotne Grške; gospodarski odnošaji so obupni; vsled neopisne splošne bede dviga tu in tam socijalna revolucija svojo glavo
—	glej neprestano verjenje v Siciliji —; kot znak tega gibanja pojavlja se tu pa tam dejstvo, da si ljudstvo izbira svoje zastopnike iz — zaporov, torej iz onih vrst, kjer stoje neizprosni sovražniki sedanjega reda v Italiji; javna morala je zlezla v Italiji na najnižjo stopinjo, o Čemer pričajo grozni škandali pri rimski banki, kjer je kradel; — kdor je mogel, kjer so se okoriščali tudi najvišji državni dostojanstveniki, pri čemer pa je najznačilneje za splošno korupcijo, vladajočo v Italiji, da si niso niti upali obsoditi onih velikih tatov, koje so
imeli v rokah, ker so se bali, da pride potem pod ključ marsikdo izmed onih — ki so dekretirali današnji »narodni praznik".
Ker pa tudi o teh poslednjih ne moremo soditi, da bi si bili pri toliki mizeriji ohranili toliko humorja, da bi res hoteli proslavljati sedanjo — gnila v po Italiji, je pač opravičeno domnevanje, da hočejo hrupnimi slavnostmi le pokrivati pred lastnim narodom in pred svetom — velikanski fiasko, ki ga je napravila z j e d i n j e n a Italija v prvem če t rt s t o 1 e t j u svojega obstanka. Narodu italijanskemu treba omame, zavesti ga treba — in to ni težko pri poznani vroči in lahkoživi nravi istega — v paroksizem, da le ne bi videl in zapazil, da stoji kraj — propada.
Dan XX, septembra je res zgodovinsko pomemben dan, saj je bilo s tem dnem završeno nasilno rušenje starih državnih formacij po Italiji, saj nam je ta dan donesel dogodkov, ki še danes razburjajo in bodo razburjali duhove ne le po Italiji, ampak po vsem svetu, kamor segata nezrušljiva moč in božja oblast glavarja cerkve rimsko-kato-liške. Dogodki izza XX.septembra so nevsahljiv vir razburjenju in velikih nevarnosti za Italijo ; iz teh dogodkov došel je Italiji — gospodarski propad, kajti za vzdržanje onega, kar je vstvaril XX. dau septembra 1870, treba toliko In takih žrtev, kakoršnih gospodarske sile Italije ne morejo prenašati.
Vse to vedo dobro vsi oni, ki sc narodu italijanskemu usilili najnoveji „narodni praznik*, zato pa hočejo vnanjim bleščem in sijajem pokriti notranjo gnilav.
Tako, menimo, smo najbolje označili .narodni praznik* : i 1 XX. Settembre.
Politiške vesti.
Volitve na Goriškem. Pri volilnem shodu veleposestnikov v Gorici dne 12. t. m. postavili so se kot kandidatje za deželni zbor goriški v skupini veleposestnikov naslednji gospodje : Alfred grof Gor on ini, Anton K I a n č i č in dr. Aleksij R o j i c. Proti tej listi dvignili so se soglasno najzagrizeuejši Lahoni in nekateri vladi prijazni možje, ki so sestavili drugo listo pristnih veleposestnikov gg.: Andrej Kocijančič (navadno Cociancig) iz Podgore, A. markiz Obizzi iz Orehovlja in Josip vitez Tonkli v Gorici. Pred par dnevi prišel je uradnik c. kr. okrajnega glavarstva v Gradišči v zahodna Brda ter prigovarjal vplivnim osebam, naj bi pripravljale volilce za kandidate, različne od „Sloginih". Dvorni svetnik Alojzij vitez Bosi cio v Gorici ima čast sprejemati dan na dan kandidata Andrea Cocianciga, ki mu poroča o volilnem gibanju. Venuti, Marani, Lenassi brusijo pete in jezike, da nabirajo pooblastila med Italijani, uradniki in omahljivimi Slovenci. C. kr. okrajni komisar Gott-lieb P r i n z i g je pregovoril grofa Karola Lanthierija, kakor je ta sam pripovedoval, da mu je dal častno besedo, da ne bo volil »Sloginih" kandidatov, ki so povsem tisti, katere so postavili veleposestniki sami dne 12. t. m. G. grof Karol Lanthieri dobil je — kakor sani pripoveduje — sporočilo, da je izbran v tisto trojico, katero imenuje ces. kr, vladni komisar v volilno komisijo dne 25. t. m., ter je bil naprošen, naj pride tisti dan prav gotovo o pravem času na volišče. Ako se je tudi z drugimi, ki imajo postati udje komisije, tako delalo, tedaj je poskrbljeno, da prvi volilci v skupini veleposestnikov bodo glasovali proti »Sloginim* kandidatom ter tako vplivali ua naslednje volilce. Pa naj kdo reče, da Gorica se ni ničesar naučila od Sežane! Za kar sta v Sežani skrbela Kovačič in Pipan, ta isti posel opravlja v Gorici g. Cociancig, V Sežani je gosp. c. kr. okrajni
glavar izjavil brez ovinkov v pogovoru z dvemi odličnimi osebami, da je njemu dolžnost skrbeti za to, da ne bodo izvoljeni »ekstremni* kandidatje; vse kaže torej, <la hočejo tudi v Gorici pri volit vi v velikem posestvu uveljaviti to pravilo. Tu je pač umestno vprašanje: Ako sojjg. Rybaf, Stre-kelj, Gregorčič, Al Coronini itd. res ekstremni, k a j p a n a j si m i s 1 i m o o možeh a la Ven n 11 i, Marani Itd. itd.?!! In če bi bili Slovenci tudi res radikale!, ne bi značilo to še n i k a k e n e v a r n o s t i z a državo, kajti naš r a d i k a 1 i z e m se giblje strogo v okvirju te države in njenih ustanovnih z a k o n o v.
To, kar smo rekli ravnokar, je notoriška istina. In če nam je morda tudi v Gorici pričakovati sličnih presenečenj kakor na Krasu, vetular pričakujemo od inteligencije, nezavisnosti, zavednosti in politiške zrelosti veleposestnikov iz slovenskega dela Goriške, da se ne bodo dali plašiti po „radikalizmu14 »Slogin^* kandidatov, ampak da bodo glasovali tako, kakor zahteva narodna disciplina in narodna časti
Sedaj pa ne moremo drugače, nego da se vsem spoštovanjem, ali tudi vso zaresnostjo obrnemo do visokorodnega g. grofa Karola Lanthierija, in pa tudi do one stranke, koji pripada sedaj visokorodni gospod in koja stranka že sedaj nadvladuje na Kranjskem. Gospoda grofa smatrali smo do sedaj kot prijatelja našega naroda, o stranki njegovi pa se nadejamo, da jej je toliko do svoje lastne reputacije, da nikdar ne dopust i, da bi nje pristaši glasovali z n e i z p r o s n i m i nasprotniki našega naroda, d a b i g I a s o v a I i z a kandidate, za koje a g i t u j e j o pri-poznani liberalci in slavitelji dneva ,il XX Settembre*, in protikandidatom, koje priporoča društvo, ki se ne-omahljivo drži gesla: Vse za vero, za narod in za cesarja! Menimo, da ne bi hotela niti visokorodni g. grof, niti mne-njena stranka, da primorski Slovenci izgube vero v njiju.
G. dr. Josip vitez Ton k lil Odkrito in lojalno smo vsikdar pripoznavali, da se v marsičem ne vjemajo z Vami in često je padla z naše strani trpka beseda o Vašem po.slaniškem delovanju; ali naše spoštovanje do Vas je bilo vsikdar toli visoko, da niti sanjali ne bi bili, da bodete kedaj kandido-vali vštricno z — O b i z z i j e m ! 1!! Obžalujemo iz srca.
Volilci goriški! Jednega grofa Alfreda
0	o roni nija imate, ki se za Vas žrtvuje v deželnem in državnem zboru, ki zastavlja svoje blesteče ime in svoj ugled za Vaš blagor. Ako izgubite tega, ne dobite nikdar več druzega!
Jednega Obizzi ja da bi hoteli pridobiti za jednega grofa Alfreda Coroninija!!! Ne, to bi bila previsoka cena, to bi bila potrata, to bi bila zločinska lahkomiselnost na svoji lastni bodočnosti.
Veleposestniki! Ozrite se na prekrasni vzgled, ki so Vam ga dali včeraj volilci trgov iu industrijalnih krajev! Minolega četrtka ni zmagala »Sloga", ni zmagal Tuma, ampak zmagali so z n a č a j n o s t, zave d n o s t
1	ti pravo slovensko rodoljub je! Veleposestniki! bodite značajni tudi Vi in izvolite si poslance, k i b o d o dostojni Vašega ugleda in Vaše inteligencije!
Občinske volitve v Zagrebu. V drugem razredu zmagala je — o čemer pa ni bilo dvomiti — vladna stranka. V tretjem razredu zmagali so pravaši. Mestni zastop šteje sedaj 3(J vladnih pristašev in '.» opozi-cijonalcev; za 5 mandatov bodo ožje volitve.
Različne vesti.
„XX Settembre" v Trstu. Kdorkoli pozna tržaške oduošaje, znal je že v naprej, da oni nemirni duhovi, kateri s podkupljeno svojo „gardo* ob vsaki priliki — bodisi na galeriji mestnega sveta, bodisi na ulici — na-stojajo uži gati tržaškemu mestu pečat neodređenosti, bodo skušali prirediti italotilsko demonstracijo tudi povodom »narodnega praznika* sosednega kraljestva. 8;ij naši neod rešene i nikdar niso imeli še tako tehtnega vzroka dati javnega odduška svojim čutilom kakor baš o 261etnici končanja posvetne vlade sv. Stolice, ali /. drugimi besedami: o UMetuici rojstva z j e d i n j en e Italije. In res se ti kričači poskusili prirediti veliko demonstracijo v laškem duhu, koja namera jim vsled očetovske skrbi redarstva se morda ni posrečila v toliki meri, kakor so želeli, vendar so sinočni dogodk'1 jako značilni za naše tržaške o luošaje.
Umevno je, da se tržažki listi v svojih poročilih o tej deinostraciji postavljajo vsak strogo na stališče svoje stranke. Ta poročila so si torej v marsičem nasprotna, vsa pa konstatujejo, da je bila demonstracija zaresua. A pripomniti moramo že v naprej, da je bilo slišati marslkoji klic, katerega je čnl naš poročevalec na lastno uho, katerih klicev pa ni zabeležil iz lahkoumevnlh vzrokov niti širo-koustni »II Piccolo*. A tudi mi imamo vzrokov, dasi baš nasprotnih, kakor so oni »Piccolovi-, da take izbruhe pretirane navdušenosti za »XX settembre* zamolčimo našim čitateljem. Tu zabeležimo le gola dejstva brez primetbe, brez komentarja
Minoli četrtek zvečer bil je na velikem trgu koncert mestne godbe, kakor so taki koncerti v Trstu navadno vsaki četrtek. Ljudstva bilo je ogromno. Da si je svirala mestna godba, ni bilo na programu niti jedne točke, katera bi mogla dati iz katerega koli vzroka povoda demonstracijam. Vendar pa je bilo pri najrazličnejših komadih slišati pretiranega odobravanja iu ploskanja. II krati je bilo čuti vsklik: »Viva Roma! Abbasso il Papa!" — kričača je prijel takoj policijski agent*za tilnik. Ker so se nekateri prisotni mladenci ustavljali arest »vanju istega, prijeli so stražarji in polic, agenti še te vročekrvneže. Na to je uavstal med dvema tolpama več in manj »navdušenih" demonstrantov pretep, toda organi javnega miru so razgnali pre-piralce, Klicom „Viva Roma!" odgovarjali so klici »Viva 1'Austria!* „Fora i rava« uči!" »Viva Trieste fedelissima !u. Da-li so bili ti klici mišljeni ironično ali resno, o tem nam ni soditi. — V tej splošni zmešnjavi končal je koncert in godba je odšla. Jeden del ljudstva drl je proti kavarni »Specchi", kjer je gnječa podrla iu polomila par stolov in miz, drugi del ulil se je proti borznemu trgu, pričenši peti pesem „Lega Nazionale". Toda to pesem je, kakor pravi laški poluslužbeni list, zadušil že oprvih nje zvokih nepoznan »človekoljub", poli vsi pevce „iz višave" z vodo. Med upitjem vrvel je jeden del ljudstva dalje iio Corsu, ustavši se pred sedežem druStev ,1'nione operaia Triestina" iu „Austria*, kjer so odpeli cesarsko pesem. Potem so policijski ageutje pozvali ljudstvo, naj se raziđe. - Drugi del množice priredil je na Corsu ne baš prijazno demonstracijo pod uredništvom »Mattina*, iu potem je hotel zaviti v novo ulico, da priredi bržkone ,ova-cijo" »II Piccolu", toda stražarji niso pustili ljudstva v ulico. Množica se je razcepila; jeden del se je vrnil na Corso, drugi del šel je pi* ulici S. Giovanni v ulico Torrente. Tam j<* nekomu padel nabit revolver iz žepa, iu hiteč se je sprožil in ranil 20letnega Oskarja Ravšerja neizdatuo na desni roki Voditelji demonstrantov peljali so množico pred gledališče Fenice, toda stražarji ljud-
atvn niso dovolili ustopiti. Nekoliko ljudi ,
vrnilo s»' i'reko lesnega trga pred s^lež : dinštva , Ansti ia*t Kjer m> inireilili demonstracijo s klici , V iva FAustna!*, potem je ljudstvo razšlo. Bilo je skoro polunoči m s tem je končala dem nstracija. Zabeležiti nam je še kot značilno, da je ljudstvo ta večer vselej, kadarkoli so prišli množici s t r a ž a r j i nasproti, jelo peti cesarsko pesem in kričati „Viva rAustria"!
V teiu, ko se je to dogajalo po velikem trgu, Corsu itd., palili so v kampanji Siro-vidi (!) v ulici Navali list. 13* rakete. Policijski agenti so prijeli dva ti li junakov in to: 25letnega Josipa Micheliclu in 19letnega Gustava Olivettija. Nekateri vročekrvneži šli so s svojo demonstracijo na morje, kjer so si mislili, da bodo popolnoma varni. Toda čolni pomorske vlade šli so na lov na te užigake raket, padli so policiji v roke: Gustav Comelli iu Saitz od „Ginna-stiche" in pa neki Kdvard Val le, ki je palil rakete blizo svetiljnika. Itassven teli prijeli so organi javnega rela tekom demonstracije še deset oseb, ki so se odlikovale s posebnim navdušenjem, Le-ti demonstranti so: lSletni pek Diomed Ilenco (ta je kričal: „Evviva Koma, abbasso il Papa"), 20letni trg. pomočnik Ruggero Bernardino, 40letni uielianik Anton F a b b r o, 1 Dietni modroslovec Josip A r r a, 26letni dijak Allieri R a s c o v i c h, 201etni trgovski pomočnik Hamilkar R a s c o v i c h, 221ettii dijak Ivan M e u e s i m i iz Torina, 241otni zidarski nadglednik Henrik Risegari, 21 letni težak Josip Slana iu 191etni dijak Just D o m p i e r i. Iz teli iinen naj si torej razsodni čitatelj napravi sodbo o značaju te demonstracije. H koucu nam je še zabeležiti, da sta dva junaka dala privatno oduška svojemu veselju na „XX. settembre*. Prvi ♦eh junakov izbral si je kot svojo žrtev. „Mat-tinovega* upravitelja, Martita Marcovitza in ga brcnil tako „rahlo", da je ubogemu Marco-vitzu zaprlo sapo, ko je kričal „Viva il Mattino"; drugi pa je udaril težaka Živica s palico po glavi, ko je le-ta na Acijuedottu kričal „Živela Avstrija*. V tretjem slučaju pa je dobil jedno po glavi znani .radikalec" in mestni svetovalec Edgardo Rascovich. Zasolil mu jo je pred kavarno „Ferrari" 22letni težak Viktor Susteršič. Le-ta je pa del stražarjem v roke, g. Rascovich pa je pohitel na zdravniško postajo, da mu dobro obvežejo spomin — na „XX. settembre".
t) tej demonstraciji le še par besed. Neumorni skrbi redarstvenoga ravnateljstva se je sicer posrefi io, da ni prišlo do posebno hudih izgredov, tod* jasno je, da je bila vsa demonstracija že poprej dogovorjena in pripravljena ter da imajo oni, ki so predsinočnem klicili „Viva Roma, abbasso il Papa", uzoino in razširjeno organizacijo. Zato pa menimo, da bi bilo v Trstu primerniše torišče za osnovanje „zmernih strank*, nege pa kje — drugje.
Iz Sežana — Druga spretnejSa peresa iiii^ii je moj«, so Vam častiti gospod urednik, gotovo že opisala volilni shod, vrši vsi se v Sežani dn6 14 t. m., volilno gibanje in izid volitev na Krasu. Jaz nisem toliko vešč politiki in dopisovanju (priprost posestnik sein), da bi zamogel točno in obširno o takih stvareh poročati, samo toliko mi je na srcu, da Vam rečeni, da me je volilni shod v Sežani navdušil, a volilno gibanje na Krasu se vsemi postranskimi pojavi napolnilo se sveto jezo. Izid volitev pa je po mojem muuenju sramota za ves Kras, in to uie boli kakor Kraševca.
A kHr me še najbolj boli, je to, da je Sežanski župan gosp. Josip Pirjavec proti volji svojih sežanskih volilcev in proti volji vseh drugih volilnih mož sežanskih, z vsemi silami delal na to, da so volitve tako nečastno izpale za Kras ter s tem očrnil lice vedno — bele Sežane. Ali prav za prav Sežane ni očrnil svojim postopanjem, nego le samega sebe. Vsi narodni Sežanci, in teh je hvala Bogu velika večina, obsojajo županovo postopanje. Posebno ga obsojajo radi tega, ker proti sklepu občinskega odbora, ni skrbel za dostojen vsprejein državnih poslancev gg. Alfreda Coroninija in dr. Gregorčiča, ki so prišli na volilni shod. Sežana, ki je pri takih prilikah bila vsakikrat odičena zastavami, ii i ta dan razobesila niti je d n e zastave. In to je zasluga našega gospoda župana, ki tli storil v tem ozii u uiti jednega koraka. A še bolj žalostno je to, da se
sežanski g. župan ni niti udostoji! predstavili tako odličnim gostom, kakor sta ume-... na državna poslanca, kar bi služilo le njemu " čast. Res, daleč smo prišli v Sežani ! Sramujem se, da sem Sežanec 'n z menoj vred sramujejo se vsi zavedni Sežanci. Ali res ni mogoče dobiti v Sežani, v plavil mu kraju Krasa, boljšega župana? Sežanci, v zdramite se ter pokažite slovenskemu svetu, da znate varovati svoje pošteno slovensko ime! —
Iz Škrbine nam pišejo : Žalostno ali resni-čii i : v naši občini je tudi takih ljudi, ki niti ob nedeljah in praznikih nočejo poznati — Koga ! Ni zapovedi, danih nam od Boga ne spoštujejo ! Ti nečedneži ostajajo kar zunaj cerkve raed sv. mašo in popoludansko službo božjo. Naše starešinstvo je sicer prepovedalo tako postajanje okolo cerkve, ali vse nič ne pomaga. Takim ljudem trebalo bi stroge kazni, kajti oni ne dajo miru tudi drugim pobožnim ljudem ter jih motijo pri sv. masi. To ni krščansko.
Iu ravno ti nemirneži so tisti, ki najraje prirejajo javne plese. Kam pridemo, ako se bode nadaljevalo v tej hudobiji ? Čuda le, da nam Bog ne pošilja še hujših kazni!
Dne 1. t. m. so priredili naši mladenči javen ples. In glej : le redek je bil oni, ki bi se ne bil udeležil. Seveda, saj ni šlo za čast božjo. Celo poročeni so rajali na plesišču. Čudimo se našemu bralnemu društvu, da je posodilo svoje ime za ta javni ples. S tem ni povspešilo koristi naroda ni domovine.
Domovinoljub. Porotno zasedanje v Gorici. Pri okrožnem sodišču Goriškem prične prihodnje porotno zasedanje dne 4. novembra t. 1. Predsednikom porotnih razprav določen je predsednik tamošnjega okrožnega sodiSča dvorni svetovalec SbisA, njegovima namestnikoma pa deželnega sodišča svetovalca Josip Goriup in Ambrož Flegar.
Trgatev v Istri in na Goriškem. Vsled dolgotrajne suše se je letos trgatev po Istri, posebno v davčni občini Puljski, ponesla jako slabo. — Iz Goriske-Gradiščanske prihajajoča poročila javljajo, da tudi v tej pokrajini trta letos ni obrodila nič kaj dobro.
Vabilo k b6iedl, katero priredč novomeški akademiki v korist podpornima društvoma za slov. visokošolee na Dunaji in v Gradci v Novem mestu dne 25. septembra 1896. V prostorih „Narodnega doma". Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 60 kr., vstopnine za stoječe 30 kr., za dijake 20 kr. Sedeži se bodo prodajali dnč 23., 24. iu 25 sept. od 11. do 12. ure v „Čitalnici" in zvečer pri blagajni.
Glede na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
Napad na blagajnika. Iz Budimpešte pišejo : Minolo soboto zvečer peljal se je bla-j^ajnik Salgo-Tarjanske premogarne od rav-teljstvenega poslopja k jami, da izplača delavce. V vozu bila je denarnica z 19.800 gold. Na potu so ga napadli trije roparji. Poitreljali so konja, pregnali s streli blagajnika in njegova spremljevalca. Roparji so razbili denarnico, pobrali denar, pustivši le okolo 4000 gld. v srebru, ker jim je bilo srebro pretežko, in pobegli brez sledu. Dognano je, da blagajnik Julij Szendy ni bil v nikakoršni zvezi z roparji, kajti pošten in zanesljiv človek je. (Značilno za odnošaje na Ogerskem je pač to, da treba še-le posebnega zatrdila, da oropani blagajnik ni bil v nobeni zvezi z roparji. Ured.)
Obglavljeni hudodelci. Iz Londona došla je predsinoč ta-le brzojavka : Iz Honkonga javljajo Keuterjevi agenciji, da so predvčerajšnjem prisostvovali vsi konzuli inozemskih držav obglavljenju sedmerih Kitajcev, ki se je vršilo v Ku-Ćengu Ti Kitajci bili so jirov-zročitelji in vodje klanja, katerega žrtve so bili nenedavno razni kristijanski misionarji na Kitajskem.
Policijsko. Po noči na včeraj vtihotapili so se nepoznani tatovi v kampanjo v ulici Chiozza hšt. 55 in potrgali mnogo grozdja.
—	50letno Alojzijo Krpan iz sv. Ivana so zapili, ker je ukradla mlekarici Heleni Križ-maučič iz Bazovice dve posodi mleka, vrednega 2 gld. Krpan je tudi sumu, da je te dni ukradla v neki hiši v ulici Rapicio nekoliko perila. — Organi Sv. Ivan-Verdelj-skega koiuisarijata polovili so minolo noč 12 pouličnih krlčačev in jih deli pod ključ. Ža-libog pa s tem nikakor ne konča grda razvada ponočuega pouličnega tuljenja, ki je nekaka posebnost tržaških pijancev.
Koladir. Danes (21.): f Kvatre. Matevž, apostol. - Jutri (22.): XVI. pobink. nedelja. Mavricij, mučenec. — V ponedeljek (23.): Tekla, devica muč.; Zofija, dev. muč.
—	Mlaj. — Solnce izide ob 5. uri 49 mili., zatoni ob 5. uri 57 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 19 stop., ob 2 pop. 21.5 stop. C.
1.000,000 kron zadene ae luliko na greftke ogiTMltu razredno loterija. Go ovont dobitka jo v primeri ■/. drugimi Hreiknmi .iako veliku, kor hode iininj 100.000 nreflk iri-ebunih 81.499 torej približno vnuku trotjn srečka dobitek. Sploh pa opozarjamo občinstvo na d>tna&nji inserat, kjer ao nahajajo natuuki podatki o celem podjetji.
Najnovejše vesti.
Dunaj 20. Cesar je vsprejel danes opo-ludne v privatni avdijeticiji ministra za zunanjo stvari, grofa Goluhovskega
Rim 20. Kralj je povodom narodnega praznika pomilostil vse obsojence, katere so bila obsodila vojna sodišča v Siciliji iu Massa-farrari zaradi upora, toda opustil je kazen povsem le takim obsojencem, ki niso bili obsojeni nad 10 let. Onim pa, ki so bili obsojeni nad 10 let, in katerim je bil popustil že 14. marca t. 1. tretji del kazni, popustil je še jedilo tretjino ostale kazni.
Tr|(ovlnsh«« hmojnvk«.
Eudlmpeita. Pionie« m »pomlad <;.7h hh! Paei.icn za jenen lS9tf «.28 do (t 30. Oves za iesen H —H.Uti It* za lesen 4-94 - 4.66 Koruza za nept.-oktober 5.40 5.42 maj-juni 1896 5.65 —5.6t» 1'Antiica nova od 7» kil. f. 6'2fi -6 35 o.l 79 kil. I. «-30-6.40.. od 80 kil. f. 6.35-660 od Si kil. f. 6 45-6 65, od H3 kil. for. 6.55-6.65. od 80-fevnicn «'70 —7 —,■ proso 6---6 60 rinova 5 40-5.30.
PSenica: Ponudbe in povpraievanje srednje. Prodaj« 20000 met. 8t. 2'/, nvfi. dražje Vreme spremenljivo.
Praga. tf«raliitirani sladkor za avgust f. 12.H0 nora letina 13 25. brez carine.
Prag*. Centrifuga! novi, postavljen, v Trni in carino vred odpoAiljatev precej f. 2860. Con rasud 29.25 —•— Četvorni 30-- —. V glavah (Hodili) 80 25 —• —.
Havr«. Kava Kanto« «ond averan* september f>2.—. za januvar 89.—. mlačno.
Hambarar Santo* koo-I averaifo m september 73'75 december 72.25 maro 70.50 mirno.
Oun^]>kii bori 1
m 19. laptambra
dane«	včeraj
Državni dolg v papirju .... tOO 05	100.75
„ * v »rebru .... 10105	101.—
AvutrijHka renta v zlatu . . . 12175	121.95
, „ v kronah . , .101	101.05
Kreditne akcije....... 403-30	402.20
London 10L*t........121.80	120.25
Napoleoni......... 9.55"/,	9-54
20 mark ........11.77	11.78
100 italj. lir . .... 45.33	45 35
Poštni opravitelj
I Ekapeditori
zmožen slovenskega, nemškega italijanskega jezika želi nastopiti kako mesto kot opravitelj.
Oglasi uredništvu lista.
vla C alem« it. 16 uhod plana dali« Catanua.
(muproti v*UM rqfal*M),
prodaja po neverojetnih nizkih cenah ritko-vrstna angleSka
kolesa (bioykl®)
Zastopstvo kolen nR»l*lgh" Iz tovarne „Kaloigh Cycle C° L.td. Nottingham Angleško" in koles „JK.dlMu Iz tovarne H. Kleyor Frankfurt.
Kolosa „Raleigh" in Adler so uvetovno znnna, poslednja rabijo se v nemški vojski.
Kolima poiilja se na deielo in na vse kraje brez v*eh utroikov.
Sprejotnasepoprara vsakovrstnih novih in starih koles in Šivalnih »trojev.
V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in priprave za kolesa. Zdhtavajo naj »• o«nikll
Vsaka tretja srečka dobitek!
MT* Podaj sreči roko!
Vsaka tretja srećka dobitek!
__Ugodne prilike, da se zadene srečke,
kakor jo ponuja
ogerska razredna loterija
ni bilo, kajti izmed lOOOOO srečk
imelo jih bode 31.499 denarne dobitke.
jfj bujflO visokimi dobitki 0PremVena Je °ae>''ka ratredna loterija kajti najvišji dobitek znata v naju-
pg** jeden milijon bron.
Izvirne srečke
za 1 ruzred
1 cela 1 desetina 1 ivaj 40 kron 4- krone 2kro
Izvirne srečke
veljurne zn oha ruzroi?n
Ogerska razredna loterija ima sledeče denarne dobitke:
jedna premija v znesku 600000 kron
1'ri .srečkah, voljiiviiih za obadva raz-r»d«, zn kutiTo jo »■ i J v prvem razredu iz}.r6 nn dobitek, ho ztijedno z dobitkom povrne tudi v naprej vplnfnna vlogu
za 11 la'.red, Naručaji« nuj >o »ručki', nko le moino po poštni tihkiuniol. 1'runi hu za prav iitttani'en uitulov.
1 dob. a 4(MMM)0kronfi2:
i , <v »mm .
I	.	a	KKHHK) .
I	,	H	SMm .
1	.	a	(iOOOO .
1 .	a	50(N)0 ,
t	n	a	\mw .
1	,	a	:I0(HM> ,
.	~ a 20000 .
s „ a mm .
12 27 8 uo 213 KM) 2010 20000 •KHH)
5 dob. A10000 kron
h SOOO A (1000 a 4000 . a 2000 h a 1000. ^ 400 . ^ 200, a 100 . a SO „
skupaj 81.499 dobitkov v skupiieni znesku
5 milijonov 600000 kron.
Žrebanja nadurojt driaroa oblait t»r lorji^rjeJlita^^jjrliotaojt^ IcraljeTsgt notarji.
Žrebanje I. razreda:
■d 16.-19. oktobra 1895.
Žrebanje II. razreda:
od fi. 12. decembra 1895.
Dobitki i/plačajo se v goto* vioii, ne da bi se kaka svota odtegnila.
Sročke dobivajo se pri
Vsaka tretja srečka dobitek!


Karol -ti Heiat2e-ju glavnemu nabiralcu
Naslov za brzojavke: Lottoheintze Budimpešta.
Naročniki blagovolijo naj priložiti za poštnino 10 beličev, za priporo-četrn pisma 20 beliecv, za vsak izkaz izžrebanih srečk posebej 20 beličev
BUDIMPEŠTA, Servitenplatz it. 3.
^HSSgBKHMBD
Vsaka tretja srećka dobitek!

Lastnik politično drušLvo,Edinosti". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.